Poštnina plačana ▼ gotovini Leto XXI. TRGOVSKI LIST Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 din, za */• leta B0 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din; za mota ln toii te v Ljubljani Časopis za trgovino.industrijo. Številka 41. Uredništvo ln upravnlfltvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt poSt. hranilnici v Ljubljani It. 11.953. — Tel. It. 25-55. Irhaia Tmk IZnold tnreg. ta petek Liubliana, petek 8. aprila 1938 Cena MevUU din VSO Plenarna seia Zbornice za TOI V četrtek ob 9. dopoldne je bila v posvetovalnici zbornice plenarna soja Zbornice za TOI, katere so se udeležili zbornični svetniki skoraj polnoštevilno. .Sejo je otvoril predsednik Jela- čin, ki je pozdravil vse svetnike ter posebej zastopnika banske uprave načelnika dr. Rateja. Konstatiral je sklepčnost seje ter takoj prešel na dnevni red in podal naslednja predsedsivena naznanila 1. Kr. banska uprava je z odlokom dne 24. decembra 19117. odobrila zbornični proračun za leto 1998. in zbornici dovolila pobirati 8% doklado na pridobnino in na družbeni davek kakor tudi minimalne prispevke v sklenjeni izmeri. 2. Dodatnili taks za obrtni odsek banska uprava še ni odobrila, obljubljeno pa nam je, da jih bo odobrila v najkrajšem času. Zbornica radi tega še ni mogla pričeti s pobiranjem višjih taks. 3. Na zadnji predsedstveni seji je zbornica pooblastila predsednike odsekov, da izvedejo imenovanje v davčne odbore v lastnem delokrogu, kar se je tudi zgodilo. 4. Namestnik zborničnega svetnika g. Lovro Planina v Škofji Loki je podal ostavko na svoje mesto. 5. Kr. banska uprava je potrdila imenovanje v šolski odbor abiturijentskega tečaja Zbornice za TOI naslednje gos|K>de; Ivana Jelačina, predsedn. zbornice; Albina Smrkolja, predsednika trgovskega odseka; Frana Sirca, svetnika zbornice; dr. Karola Pirjevca, ravnatelja trg. akademije v Ljubljani, in dr. Ivana Plessa, tajnika zbornice. 7. Predsednik gostinskega odseka Ciril Majcen je poslal dopis, v katerem predlaga, da se z ozirom na odločbo ministrstva za trgovino in industrijo, s katero se ni ugo-1 dilo zborničnemu predlogu za odo-J britev četrtega podpredsednika, na današnji plenarni seji sklene, da se ministrstvo naprosi, naj izpre-meni tozadevno besedilo uredbe o zbornicah. Nadalje je sporočil, da mu je poslal zbornični svetnik Rebek pismo, v katerem naznanja, da je [»ostalo stanje v obrtnem odseku nevzdržno. Namenoma se ustvarjajo nesoglasja, da je vsako aktivno sodelovanje nemogoče. Bil da je tudi osebno žaljen in zato izjavlja, da ne bi mogel več sodelovati v odseku, če ne bi dobil zadoščenja. Vpraša predsednika, kaj namerava ukreniti, da se te razmere odpravijo. Predsednik Jelačin omenja nato, da je govoril tudi z zborničnim svetnikom Zadravcem, ki mu je dal ustno skoraj isto poročilo. Prosi, da oba gospoda podasta pismeno poročilo ter bo potem takoj dal vso zadevo na dnevni red prve predsedstvene seje. Prosi oba gospoda, da se s tem odgovorom zadovoljita. Sledilo je poslovno poročilo, ki se pa ni prečitalo, ker je bilo razdeljeno med svetnike. Poslovno poročilo zbornice o gospodarskem položaju v Uoveitfj« In o delu Gospodarsko - politične izprc-rnembe na naših mejah, določila novega finančnega zakona ter polno nerešenih notranje - gospodarskih in obrtno - pravnih vpra Sanj, vse to je povzročilo negotovo razpoloženje ter poslovno vzdržnost. Zbornica je zato skušala s svojimi opozorili pospešiti uredi tev vseh teh vprašanj, in sicer tako, da bi se upoštevali interesi Slovenije. Od vprašanj, ki so se pojavila po zadnji plenarni seji, je treba V prvi vrsti omeniti vprašanje reforme železniških tarif, ki je posebno važno za naše kraje, nadalje revizijo zaščitne zakonodaje za delavstvo, da bi se zaposlilo čim večje število delavcev ter vprašanja turizma, strokovnega šolstva in končno novele obrtnega zakona. Po svojih delegatih se je zbornica udeležila cele vrste anket in konferenc o vseh teh vprašanjih ter za v^e izdelala tudi obsežna strokovna poročila in pripravila potrebne predloge. Sodelovala pa je tudi pri sedmih pismenih anketah. Zelo intenzivno pa je bilo tudi notranje delo zbornice. Tako sta bili od zadnje plenarne seje dve predsedstveni seji, tri seje obrtnega odseka in uprave Zavoda za pospeševanje obrta, sestanek obrtnega odseka zaradi novele obrtnega zakona ter še cela vrsta sestankov z interesenti o raznih aktualnih vprašanjih. V tem času je nadalje bilo 110 občnih zborov obrtniških, 33 gostinskih in 23 trgovskih združenj ter je bila zbornica zastopana kot nadzorstvena oblast na 127 občnih zborih. Poleg tega pa je dobila zbornica od ministrstva zelo delikatno nalogo, da reorganizira združenja po srezih v močna skupna združenja s posebnimi sekcijami za glavne stroke. Kako intenzivno je bilo delo zbornice, se vidi iz tega, da je zbornica prejela lani 33.675 dopisov, odposlala pa 31.887. Samo v prvih treh mesecih 1938 je prejela zbornica 8600, odposlala pa 8250 dopisov. Kako velika je bila naloga zbornice, dokazuje tudi to, da je bilo v tej dobi uveljavljenih okoli 40 zakonov, uredb, pravilnikov in mednarodnih sporazumov, o katerih je morala zbornica izreči svoje utemeljeno mnenje. Naloga zbornice je bila še posebno težka, ker so na eni strani mnoga oblastva tolmačila opozorila zbornice kot kritiko, na drugi strani pa tudi ni bilo med interesenti vedno dovolj razumevanja za delikatno nalogo, ki jo ima zbornica kot posredovalka v gospodarski politiki. Zunanje-politični dogodki Dravska banovina je postala čez noč soseda velike Nemčije z ogromno razvito industrijo, ki je naj-inoderneje opremljena. Avstrija, s katero smo bili v najtesnejših stikih, je bila za nas važna aktivna gospodarska postojanka, posebno pa tudi za naš turizem. Veliko avstrijskih državljanov je bilo zaposlenih v naši industriji. Dunaj pa je igral v naši zunanji trgovini še vedno znatno posredniško vlogo. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji je nastalo vse polno vprašanj, ki jih je treba hitro rešiti. Tako vprašanje trgovinske pogodbe in plačilnega sporazuma, obmejnega prometa, pravne pomoči in več ko 20 gospodarskih sporazumov. Udeležba Nemčije skupno z Avstrijo v naši zunanji trgovini znaša nad 40%, da je naš trg zelo odvisen od obeh dežel. Vprašanje je tem bolj pereče, ker ima Nemčija dirigirano gospodarstvo, ki ga mi nimamo. Različna pa je tudi struktura uvoza in izvoza med Nemčijo in Jugoslavijo. Trgovinska pogodba z Avstrijo še ni bila odpovedana, vendar pa bo imela priključitev na avstrijsko gospodarstvo velik vpliv. Zaenkrat se morejo samo oceniti nekatere posledice. Glede napovedanih boljših izvoznih pogojev v Italijo smo še skeptični, dokler se ne doseže širša baza za medsebojno gospodarsko sodelovanje. Posledice zboljšanih političnih odnošajev z Italijo v gospodarskem pogledu še niso prišle prav do izraza. Za izvoz našega lesa in živine se še ni našla prava kompenzacija. Zato tudi še ni mogoče obnoviti našega izvoza v Italijo v starem obsegu. Naša zunanja trgovina je bila lani aktivna za 1040 milijonov din. Največ je k tej visoki aktivnosti pripomogla koruza, katere smo izvozili za 689 milijonov din. Zelo visok je bil tudi izvoz lesa v višini 911 milijonov din, silno sč je povečal tudi izvoz rud. K tako velikemu izvozu so pripomogli predvsem izredni momenti, zato nas dosežene številke ne smejo premotiti. Pri uvozu beleži rekord uvoz surovega bombaža, ki je bil za 10 milijonov kg večji od lanskega. Uvoz je tako narastel zaradi izredno nizkih cen ter je presegal potrebo, da je sedaj nastal občuten zastoj. Poslovno poročilo omenja nato vse trgovinske pogodbe, ki so bile sklenjene v preteklih zimskih mesecih. Bistveno te pogodbe niso olajšale položaja v plačilnem prometu. V naši zunanji trgovini moramo rešiti še važna vprašanja, ki jih zlasti občutijo gospodarski ljudje v obmejnem pasu. Tudi naše klirinške terjatve znašajo še vedno okrog 400 milijonov, v prometu z Italijo pa imamo kar 3 razne klirinške račune, kar gotovo ne pospešuje poslovnih stikov. Prihodnja tedemka Številka .Trgovskega lista' izide kot POSEBNA DOLENJSKA ŠTEVILKA v Izredno povešanem obsegu in zelo povelani nakladi 2e v sredo, dne 13. aprila. Zanimanje za to številko je po vsej Dolenjski izredno veliko in že sedaj je uprava „Trgovskega lista“ prejela od vseh trgovskih združenj a tudi od občin številna naročila. Zaradi izrednega zanimanja za dolenjsko številko »Trgovskega lista" bodo tudi inserati v tej številki silno uspešni. Inserat v dolenjski številki „Trgovskega lista" pomeni vizitnico podjetij za odjemalce na Dolenjskem. Inserate za dolenjsko številko »»Trgovskega lista" sprejemamo le še do ponedeljka opoldne. V našem domačem gospodarstvu so elementarne nezgode povzročile veliko škode. Posebno slabo letino je imelo naše vinogradništvo in sadjarstvo. V zimskih mesecih se je začelo krčenje obratov v več industrijskih panogah. Število industrij se je celo zmanjšalo. Tako je padlo lani število industrij za 5, naraslo pa je število obrtniških: obratov za 197, trgovinskih za 151 in gostinskih za 143. Na denarnem trgu se polagoma izvaja mobilizacija vlog ter je v ta namen prejel del denarnih zavodov posojila od javnopravnih zavodov. Še vedno pa je znaten del denarnih zavodov ostal brez izdatne pomoči. Denarni zavodi morajo zato pri obnavljanju svoje likvidnosti postopati skrajno previdno. Bile so tudi že vse potrebne transakcije v najboljšem toku, ko je odpis 25% kmetskih terjatev pokvaril ves načrt. Velik del osvobojenih vlog pa se pretaka v Poštno hranilnico, kar pomeni praktično odtegnitev denarja iz njegove plodonosne vloge za naš trgovski in stavbeni kredit. Poročilo navaja nato vpliv Priv. zanatske banke na naš obrt. Iz •poročila navajamo samo naslednje ugotovitve. Naprošenih je bilo. v Ljubljani pri zanatski banki kreditov za 8,2, odobrenih pa je bilo za 5,4 milijona din. Vloge pri ljubljanski podružnici so narasle na 8,2, delnic pa je bilo vplačanih za 2,1 milijona din, vseh posojil pa je bilo danih za 11,7 milijona din. Poročilo ugotavlja, da Z- B. ni izpolnila one matične in zaščitne vloge, ki se je od nje pričakovala. Tudi Narodna banka ne nudi slovenski izvozni trgovini, industriji in produkciji one opore, ki se je od nje pričakovala. Od vseh meničnih posojil N. B. v višini 1431 milijonov din je bila Slove-, nija udeležena samo s 104 milijoni. Pa tudi glede lombardnih posojil ni nič bolje. Zanimivo je, da odpada od vseh vlog na žiro račune na Slovenijo samo dobrih 4%.. V preteklem letu pa je postala N. B. tudi odločilen činitclj v naši zunanji trgovini in trgovinski politiki ter dirigira kredite naše zu-! nanje trgovine. Stvar bi bila v' redu, če ne bi odločali predvsem bančno-tehnični vidiki, oziri urav-novesenja klirinških plačil ter cene tujih plačilnih sredstev za državo. Gospodarski krogi zato dostikrat ne morejo razumeti ukrepov N. B. Konstatirati pa je tudi treba, da se N. B. ni posrečilo, da bi zmanjšala zastoj v klirinškem prometu. V svojem poročilu N. B. sicer trdi, da se kot centralna kreditna institucija zaveda dolžnosti za funkcioniranje' domačega denarnega trga, v resnici pa vidimo, da je ves njen interes uperjen v to, da pride vso zasebno denarništvo pod neko vrste kontrolo N. B. Pri Poštni hranilnici imajo privatni zavodi samo 117,6 milijona din kredita, čeprav znašajo njene hranilne vloge 1248, njena gotovina pa 1005 milijonov din. Jasno je, da pri takšnem stanju še niso ustvarjeni pogoji za normalizacijo našega kreditnega in denarnega trga. Težak udarec je zadel denarne lavode z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. V Sloveniji je prevzela PAB od 609 zavodov skupno 47.863 dolžnikov e skupno vsoto 479,5 milijona din. Za odpis gre od te vsote v breme upniških zavodov 120 milijonov din, kar pomeni veliko oslabitev substance zainteresiranih denarnih zavodov. Dejansko pa je v Sloveniji, kjer je bilo izredno veliko število posojil privatnikov in zlasti iz trgovskih krogov, še težje. Vračanje blagovnih dolgov v 12 letih pomeni brezobrestno vezanje obratnega kapitala na dolgo dobo let, kar je za trgovce bolj neugodno, kakor takojšnja poravnava za 50%. Poleg tega pa se je izkazalo, da je uredba o likvidaciji kmečkih dolgov nepopolna in nezadostna tudi v drugih ozirih. To dokazuje tudi dejstvo, da se je moralo izdati že več iz-preminjevalnih uredb in avtentičnih tolmačenj. Posebne težave so nastale, ker nova uredba ne daje nobene točne definicije glede va-Skega obrtnika. Poročilo zbornice podrobno navaja, da v tem oziru izdani predpisi nikakor ne zadovoljujejo. * Tudi za industrijo v Sloveniji se ni položaj izboljšal in na zadnji skupščini Zveze industrijcev se je konstatiralo, da ni mogla izkoristiti živahnejše konjunkture, ki jo je povzročilo splošno oboroževanje. Posebno neugodna okoliščina pa je za bodočnost našega gospodarstva davčna preobremenitev v Sloveniji Dočim so v drugih banovinah samo 25% banovinske doklade, znašajo v dravski banovini 95%. Tudi imamo tu davščine, ki jih druge banovine ne pozuajo. Višje mezde, višji prevozni stroški ter v standard delavstva, vse to zelo neugodno vpliva na našo proizvodnjo. Zato ima tudi industrija v drugih banovinah mnogo intenzivnejši tempo, kakor v dravski ba noviui. Vprašanju preureditve železniških tarif smo posvetili vso pažrtjo. Z znižanjem prevoznine na kratke razdalje je hotela dobiti železniška uprava nazaj one transporte, ki jih je kljub slabemu stanju cest izgubila na tovorne avtomobile To pa samo s tarifami sploh ni dosegljivo, temveč bi morala železnica organizirati promptnejši prevoz in tudi dostavo blaga do prejemnika. Posebno težko je bilo zvišanje prevoznine na razdalje do 400 km, na katere razdalje dobavljata naša trgovina in industrija. Podrobno proučevanje tarife je pokazalo, da je bil v načrtu predviden največji del zvišanja prevoznine za lesno industrijo, občutno pa tudi za rudninske surovine ter pogonska sredstva. Zvišanje je utemeljevala železniška uprava s poviškom cen. Razprave novega tarifnega načrta so trajale nad 2 meseca, nakar je bilo obsežno gradivo redigirano v internih se jah tarifnega odbora v februarju. Nobeno drugo zbornično območje ni bilo na pravilni določitvi tarif tako zainteresirano ko naše. Tu so industrije, ki morajo dovažati surovine nad 400 km daleč, znaten del industrij zelo občuti konkurenco z industrijami, ki imajo na razpolago vodna pota. Zato je bil tudi interes naših gospodarskih krogov za novo tarifo izredno velik. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da je železniška uprava bistveno omilila svoj prvotni predlog in da se bo tarifa, ki bo uveljavljena najbrže v juniju, gibala v znosljivih mejah. Vprašanje modernizacije naših cest »e približuje zakonski ureditvi. Na podlagi finančnega zakona ima gradbeni minister pooblastilo, da izda uredbo o ustanovitvi državne- ga in banovinskih cestnih fondov. Prvotni načrt je zbornica odklonila, ker je bil sestavljen na čisto centralistični podlagi. Poleg tega je prinašal načrt nove davščine, ki bi se stekale v skupni državni fond, le v majhni meri pa v banovinske fonde. Nejasna so bila tudi določila glede najetja posojil. Proračunska razprava ni prinesla v ta vprašanja več jasnosti in bali se moramo, da bodo potrebe naše banovine zapostavljene. Stanje naših ce3t pa medtem rapidno nazaduje, ker krediti za vzdrževanje obstoječih cest ne zadostujejo. Zanimanje za novelizacijo obrtnega zakona je bilo zelo veliko. Obrtni zakon je bil izdelan v dobi najboljše gospodarske konjunkture in- zato ni predvideval za dobo depresije sankcij, ki so bile prepotrebne in ki so jih trgovci in obrtniki pozneje zaman zahtevali. Reklo se e, da so se morali interesi trgovcev in obrtnikov podrediti zaradi nastale brezposelnosti splošnim interesom. Poleg tega je bil obrtni Novi finančni zakon povečuje takse v blagovnem prometu po železnicah, pri carinjenju blaga ter povečuje za polovico tudi sodne takse. Poleg tega vsebuje fin. zakon pooblastila za uvedbo posebnega dodatka na državne davke, za kritje novega 4 milijardnega posojila. Prva transa tega posojila bo znašala, kakor čujemo, 700 milijonov din. Nas predvsem zanima, koliko od nameravanih del bo izvršenih v Sloveniji. K podpisovanju posojila bodo pritegnjeni vsi socialni zavodi, denarni zavodi in delniška podjetja. 0 tem bo izdana še posebna uredba, s katero se bodo morali rezervni zakladi obvezno nalagati v drž. vrednostne papirje. Smer finančne politike zadnjih let, ki povzroča uvajanje novih banovinskih doklad in trošarin, ne da bi se zmanjšali državni davki, se občuti v Sloveniji tem teže, ker je delež Slovenije pri razdelitvi skupnega davka mnogo premajhen. Skoraj v relativno isti meri ko državni, je bil povišan tudi ba- Cenjenim naročnikom I Iz tehničnih razlogov odpade zaradi do- Tudi za znižanje občinskih proračunov je intervenirala zbornica smislu želj interesentov. Zbornica se je nadalje zavzela za to, da se pavšaliranje pridobninc razširi tudi na male trgovske obrate, podobno kakor za obrtnike. Ti mali obrati naj se tudi oproste dolžnosti vlaganja davčnih napovedi. Zbornica je nadalje predlagala, da se zneski, ki ee naklonijo v kulturne, dobrodelne in socialne na mene, priznajo kot odbitne postavke. Poslovno poročilo navaja še celo vrsto predlogov, ki jih je stavila zbornica za omiljenje davčnega bremena. Tako je zbornica ponovno pokrenila tudi vprašanje rabatov in neizterljivih terjatev ter predlagala, da se kazni glede računske takse znižajo. Med socialno političnimi akcijami zbornice ; e treba zlasti omeniti nastop zbornice proti zvišanju lestvice za uvrstitev obratov v nezgodne razrede. Za pet let bi pomenilo to zvišanje 25,8 milijona din nove obremenitve, ki je z ozirom na mnoge druge poviške socialnih dajatev pač nesprejemljiva. Delavsko zavarovanje kljub današnji obremenitvi gospodarstva ni prineslo delavstvu mnogo. Saj lenjske številke »Trg, lista« redna številka v ponedeljek. Prihodnja številka »Trg, lista« izide kot posebna dolenjska številka v sredo, in sicer kot tedenska izdaja. Dolenjska številka ho tako velikega obse- ga in polna tako zanimive vsebine, da bo več ko nadomestila izpadek ponedeljkove številke. Prosimo cen j. naročnike, da to blagohotno upoštevajo. zakon v mnogem oziru praktično neuporaben, ker se niso izdale številne uredbe in pravilniki, ki jih je predvideval. Mnogo določb obrtnega zakona pa je bilo praktično tudi neizvedljivih. Vrhu tega je tudi praksa šestih let prinesla celo vrsto novih pojavov in postavila polno odprtih vprašanj. Naša zbornica vztraja na smernicah, ki so bile sprejete na konferenci zbornic 1. 1934. Predlogi, ki so jih dostavila glede spremem-be obrtnega zakona združenja, so bili tako raznovrstni, da jih zbornica ni mogla v celoti sprejeti, temveč se je morala omejiti na bistvene in načelne predloge, da se bodo vsaj ti upoštevali. Moremo pa ugotoviti, da sc niso pojavila pomembnejša nasprotja glede stališč posameznih odsekov in je zato upanje, da se bo mogla zbornica z enotnim mišljenjem afirmirati kot skupna institucija. Fiskalna obremenitev gospodarskih podjetij se ni nikjer zmanj šala, temveč zbog poostrene kon trole in uvedbe novih dajatev še povečala. Carinski ažio je bil povečan za nadaljnjih 100%, kar je prišlo deloma v dobro domači pro dukciji, hkrati pa podražilo blago, ki ga doma ne izdelujemo. Posebej je treba omeniti novelo k carinski tarifi z dne 4. II., s ka tero so bili deloma upoštevani predlogi naše zbornice. Posebno važno pa je, da ni več carine prostega uvoza strojev, kar ima še to neprijetno posledico, da podlegajo stroji, ki niso carine prosti, še 8%ni postavki skupnega (javka na poelovni promet. Nove investicije so se s tem znatno podražile. Zbornica smatra, da to ne bo korist napredku našega gospodarskega razvoja. S februarsko novelo pa tudi ni še rešeno vprašanje preureditve naše carinske politike. Uvozne carine za instalacijski elektrotehnični in strojni material so previsoke, enako uvozne carine na industrijske surovine in pol-fabrikate. novinski proračun, ki izkazuje 177,395.000 izdatkov, ter je za 27,49 milijona višji od lanskega. Dobili smo novo trošarino na jedilno olje, proti kateri se je zbornica izrekla. Tudi Ljubljana in Maribor sta zvišala svoja proračuna. Ljubljana pokriva svoje potrebščine predvsem z indirektnimi davščinami, zlasti tudi s trošarino in nvoznino. Davčno breme je v državi nesorazmerno razdeljeno. Obremenitev z drž. davkom je v dravski banovini skoraj še enkrat tako velika kakor pa je državno povprečje Tudi obremenitev s samoupravnimi dokladami je v Sloveniji naj večja. Lani je bilo v Sloveniji 72.000 predlogov za sodne eksekucije pretežno za javne dajatve. To jasno kaže, kako težko izpolnjujejo slovenski davkoplačevalci svoje dolžnosti. Še bolj značilno pa je da se je v zadnjih letih zavarovalo zemljeknj-ižno v Sloveniji dolgov za 214 milijonov din. Pri odmeri davkov se le preveč pozablja, da je danes možnost zaslužka do skrajnosti izčrpana. Zbornica je na to opozorila fin. ministrstvo. Zbornica se je nadalje zavzela za zopetno uvedbo sporazumov glede davka na poslovni promet intervenirala je, da se prometni davek na živino ne bi pobiral in je imela slednja intervencija delen uspeh. Sploh je zbornica interve nirala glede vseh predlogov, ki jih je dobila iz obrtniških vrst. Zbor nica je tudi predlagala znižanje dopolnilne prenosne takse, ki je zvezi z raznimi dokladami dosegla že tako višino, da ni več v skladu s plačilno zmožnostjo zavezancev Ponovno je zaprosila zbornica fin ministrstvo, da naroči davčnim upravam, da se priznanična taks po tar. post. 33. ne pobira od vsa kega posvedočenega plačila, kakor je drž. svet tudi že razsodil. Končno je zbornica predlagala, da ee opustijo potrdila o plačanih dav kih za udeležbo na licitacijah. bo onemogel delavec prejemal le eno tretjino oziroma četrtino svojega zaslužka, vdovska renta pa bo znašala le eno četrtino starostne rente pok. moža. Ministrstvo za soc. politiko je zato dovolilo prostovoljno višje zavarovanje za onemogle, ki pa naj se dovoli le podjetjem, ki zaposlujejo več ko 100 delavcev. Mnogo sporov je nastalo zaradi čezmernega izkoriščanja določb 1219. in 246. obrtnega zakona. ' Zbornica je predlagala zato, da se naj z avtentičnim tolmačenjem zakona določi, da sme delodajalec za prvih sedem dni odbiti od mezde hranarino, ki jo delavec prejema istočasno od okrožnega urada. Nadalje je predlagala, da zastarajo zahtevki iz službenega razmerja v roku enega leta po dospelosti. Razširjeno je bilo pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev na vso državo. S tem je izenačeno breme, ki ga je dosedaj nosilo samo gospodarstvo v dravski in primorski banovini. Število zavarovancev pri SUZOR-ju in 0UZD se je zvišalo v januarju (v primeri z lani) pri prvem za 24.809, pri drugem za 6299 zavarovancev, povprečna zavarovana mezda pa za 1*32 din. Povišanje mezd pa je bilo v celoti konsuini-rano od poviška cen za agrarno proizvode. Trgovinske. in gostinske zadeve Ker se je uvedel za špedicijska podjetja, trg. agenture in zastopstva koncesijski režim, je banska uprava odredila trimesečni rok, v katerem se morajo obrtna pooblastila predložiti obrtni oblasti, da veljajo nadalje kot koncesije. Hkrati se mora priložiti potrdilo zbornice, da je imetnik dotični obrt zadnje leto dejansko izvrševal. Takih potrdil je izdala zbornica dosedaj 57. Glede odredbe banske uprave, da ne sinejo trgovci na sejmskih dneh izven ali poleg sejmskega prostora postavljati pred svojimi trgovinami svojih stojnic, se ni mogla zbornica soglasiti ter je svoje stališče razložila ministrstvu. Zbornica je opozorila združenja, da v obseg pooblastila za mešane trgovine ne spadajo trgovine z lesom. Mnogo je bilo sporov glede pravice, ki jo imajo producenti po § 137. obrt. zakona za prodajo blaga, ki ga sami ne izdelujejo. Ker je presoja v teh vprašanjih zelo težka, smo predlagali, da se zadeva uredi z novelo. Borba zbornice proti krošnjarstvu je znana. Brez števila akcij je v ta namen pod vzela zbornica. Zato je bila tem bolj presenečena, ko je ministrstvo namesto splošne prepovedi krošnjarstva izdalo pojasnilo, da se morata celo pri kroš-njarjenju z manufakturnim blagom ločiti dve kategoriji. Ena, v kateri se prebivalci že od generacije do generacije bavijo s tem poslom in katerim da zato ni mogoče prepovedati niti krošnjarstva z manufakturnim blagom. V drugo kategorijo pa spadajo po mnenju ministrstva one osebe, ki se bavijo s prodajo manufaktur-nega blaga samo zato, da pridejo laže do velikih zaslužkov. Samo tem osebam se dovolilo ne sme podaljšati in samo te je treba eliminirati iz našega trgovskega prometa. Ce bi se oblastva dejansko ravnala po navodilu ministrstva, bi moralo krošnjarstvo z manufakturnim blagom v kratkem prenehati ali se vsaj reducirati na minimum Iz pritožb, ki jih je prejela zbornica, pa je razvidno, da se število krošnjarjev ni zmanjšalo in da se izdajajo krošnjarska dovolila tudi osebam, ki teh po navodilih ministrstva ne bi smete imeti. Zato vala, da so krošnjarstvo z mnnu-fakturnim blagom brezpogojno prepove. Poročilo zbornice navaja še številne druge predloge, ki jih je stavila zbornica ministrstvom. Omenjamo zlasti predlog fin. ministrstvu, da se zniža cenik za zavarovanje valute ob izvozu lesa, perutnine, jajc, kož in drugih predmetov. Trg. ministrstvo je predpisalo navodilo, da se vajenci, ki se hočejo izučiti za samostojno izvrševanje trgovinskega obrta, ne morejo sprejemati v uk po imetnikih rokodelskih ob rtov, ker prodajal-nice niso trgovinski obrti. Trgovinsko ministrstvo je izdalo navodilo za izdajanje poslovnih knjižic za pomožno osebje. (Ta navodila je »Trg. list« že objavil.) Zbornica se je ponovno zavzela za to, da se čim prej izda uredba o kontroli nad izvozom sadja. Celo vrsto intervencij je izvršila zbornica tudi zaradi poštnih zadev. Tako je opozorila na pritožbo iz Radencev, da se v tujski sezoni začenja promet s strankami šele ob 3. popoldne, na slabe telefonske zveze Kranja z Beogradom in Zagrebom, za zgraditev telefonske avtomatične centrale v Celju, za položitev kabla v mestu Ptuju, glede poslovnega časa pri poštah v Ptuju, Ljutomeru, Gor. Radgoni in drugih krajih, ki prihajajo zlasti v poštev pri izvozu sadja, ter' zlasti še na neuporabne železne telefonske žice. Glede formalnega postopka pri carinjenju poštnih paketov so bile na konkretne pritožbe zbornice izdane naslednje odredbe: Bančni in valutni oddelek je odredil, da se mora poštnim pošiljkam priložiti originalna faktura, da jo carinarnica overi. Oddelek za carine je odredil, da se pobira petkratna pristojbina za skupni in luksuzni davek, če ni predložen račun oz. ce je v računu vrednost blaga očitno prenizka. Nadalje je odredila carinska uprava, da se mora navesti država, v kateri se je blago pro-izvelo. Strokovno šolstvo Na območju zbornice je 10 tr-govsko-nadaljevalnih šol, ki jih obiskuje 635 vajencev in vajenk. Vsi drugi trgovski vajenci, katerih je 1646, morajo obiskovati meša- je zbornica ponovno opozorila mi-. ne obrtne in trg. nadaljevalne šole nistrstvo na pritožbe, bi jih stalno ali pa obrtno-nadatjevalne Sole. prejema ter je zato znova zahte- Nekatere trg. nadaljevale šole so start* že vrč ko 50 Irt. Vse tc šole imajo tri letnike. I’o določbah J? 19. pa se zahteva za trgovske obrate samo dveletna učna doba. Ta določba pomeni uajhujši udarec za naše trg. nadaljevalne šole. Pri noveli obrtnega zakona bo zato treba najprej na to gledati, da se podaljša učna doba za trg. obrate od dveh na 3 leta. Praksa je dokazala, da dovršeni štirje razredi srednje ali meščanske šole ne morejo nadomestiti učnega roka, še manj pa enega leta zaposlitve v trgovini, ker nimajo absolventi teh šol zadostnega strokovnega znanja niti praktične usposobljenosti »a trgovino. Revizija teh določb je nujno potrebna, če nočemo popolnoma demontirati strokovnega šolstva. Od 29 trg. združeni je imelo dosedaj 25 svoje redne občne zbore in samo 4 združenja so morala iz tehničnih razlogov odložiti zbore čez predpisani rok. Vsa trg. združenja so imela 1.1937. 9025 rednih članov, 924 vajencev in 722 vajenk ter 1904 pomočnikov in 1760 pomočnic. Vseh 29 trg. združenj je imelo 215 milijona din dohodkov in 2'5 milijona din izdatkov. Za dvig tujskega prometa je zbornica intenzivno delala na podlagi smernic, ki jih je podal na zadnji plenarni seji predsednik gostinskega odseka Majcen. Zlasli je posvečala zbornica svojo pozornost zboljšanju stanja našega hotelirstva. Na anketi trg. ministrova je prodrl predlog naše zbornice, da se prepusti lokalnim faktorjem odločitev, če naj bo v turističnem kraju turistični odbor ali zdraviliška komisija. Glede klasifikacije gostinskih obratov in maksimiranja cen smo zahtevali, da bodi tozadevna uredba le okvirna. Kakšna bo bodoča tujska sezona, je še ffegotovo. Za gostinstvo je bilo rešeno najtežje vprašanje banovinskih trošarin. Ban dravske banovine se je odločil za pobiranje banovinske trošarine na podlagi pravilnika z dne 12. decembra 1937. ter je bila e tem odpravljena anarhija v prometu z vinom, ki je spravljala v težak položaj ne le gostilničarje, temveč tudi banovinske in občinske finance. Zaradi tega pravilnika se je krošnjarstvo z vinom in šušmarstvo znatno omejilo. Po izjavi trg. ministra dr. Vrbaniča je upati, da se bo vprašanje sanacije hotelske industrije ugodno rešilo na podlagi pooblastil, ki jih je dobila vlada z novim finančnim zakonom. Poslovno poročilo omenja nadalje, da je ban po zaslišanju zbornice in zainteresiranih organizacij predpisal uredbo o pomožnem osebju v letoviških krajih. Predlogi zborničnih svetnikov za znižanje banovinske takse na javne plesne prireditve so imeli delen uspeh. Tudi vprašanje avtorskih honorarjev je bilo ugodno rešeno. Da bi mogla vsa združenja čim bolj sodelovati pri noveli obrtnega zakona, je dostavila zbornica vsem združenjem tudi slovenski prevod predlagane novele obrt. zakona. Posebno važna je bila za obrtnike revizij«, delavske zaščitne zakonodaje. Ena glavni *, zahtev naše zbornice je bila, da se odpiralni in zapiralni čas ne veže z delovnim časom in da se sedanji lOurni delavnik no zniža na 8 ur dnevno. Na konferenci v Sarajevu so priznali tudi zastopniki delavstva stvarnost in tehtnost argumentov, ki jih je v tem vprašanju navedla naša zbornica. Reorganizacija obrtnega šolstva ter novela k zakonu o strokovnih šolali je bila ponovno predmet na razpravah zbornic. Sklenilo se je, da se predlaga ministru za trgovino in industrijo, da se pogoji za sprejem na obrtne, delovodske in tehnične srednje šole poostre. Zaradi dopolnitve prednaobrazbe naj se ustanove na tehniških srednjih šolah posebni dopolnilni tečaji. Zavarovanje obrtnikov se ne premakne Z mrtve točke. Težkoče so zlasti v tem, ker ni potrebnih materialnih sredstev za kritje stroškov. Za naše obrtnike je važen predpis, da se število obrtniških združenj skrči najmanj za polovico. V ta namen naj bi se posamezna združenja spremenila v odseke, predsedniki teh odsekov pa bi bili avtomatično tudi člani uprave do-tičnih združenj. Zaradi šušmarstva je zbornica ponovno intervenirala. Trg. ministrstvo že pripravlja uredbo, po kateri bi se mogla proti šušmar-jem odrediti tudi zaplemba orodja. Zbornici se je posrečilo, sla se sodavičarska stroka veže na usposobljenost in dovolitev. Znova je predlagala zbornica, da se vrtnarstvo proglasi kot rokodelski obrt. Obrtno nadaljevalnih šol je bilo lani 59 z 223 razredi, s 417 učnimi močmi in 54 veroučitelji. c Sledilo je poročilo o računskem zaključku, ki ga je podal zbor. svet. Zadravec zelo podrobno. V imenu nadzorstva predlaga, da se računski zaključek odobri, gen. tajniku Mohoriču pa podeli razrešnica. (Soglasno sprejeto.) Glede novele obr poroča predsednik Jelačin, da se je o noveli razpravljalo na sejah vseli odsekov, vendar pa niso vsi odseki v vseh podrobnostih zavzeli isto stališče. Potrebno je zato, da se prepusti predsedstvu, da spravi vse te predloge v sklad. Nato je podal obširneje poročilo o predlogih obrtnega odseka podpredsednik Ogrin, za trg. odsek je poročal njegov predsednik Smrkolj, da je trgovinski odsek za to, da se pooblasti za končno redakcijo predlogov predsedstvo zbornice. Za industrijski odsek poroča zbor. podpredsednik Nkuhcc. Obžaluje, da se v načrtu trg. ministrstva niso upoštevali predlogi zbornice glede §§ 219. in 220. obrtnega zakona. Na vsak način je treba tudi določiti rok, v katerem zastarajo terjatve iz službenega razmerja. Glede razsodišč naj ostane stara določba. Pozdravlja v noveli določbe o zaščiti domače delavnosti, zlasti da se pri prvih dveh licitacijah upoštevajo le domače tvrdke. Potrebna pa je tudi določba, da bodo dumpinške cene pri dobavah nemogoče. Nikakor se odsek ne strinja, da bi se odpravila prisilnost industrijskih združenj. Tudi industrijski odsek je za to, da se končna stilizacija predlogov prepusti predsedstvu. V enakem smislu se izjavi tudi zastopnik gostinskega odseka, zbor. svet. Peterlin. Avtonomija obrtnega odseka je bila naslednja točka, o kateri bi moral razpravljati zbornični svet. Predsednik Jelačin poroča, da je v smislu zadnjega sklepa naročil zborničnemu uradu, da izdela v smislu predlogov obrtnega odseka načrt za to avtonomijo. Toda obrtni odsek ni dal nobenih predlogov. Nato je o tem razpravljala predsedstvena seja, na kateri je bilo sklenjeno, da se pozove obrtni odsek, da do 1. julija predloži svoje predloge. Predlaga zato, da se ta točka dnevnega reda odloži, da izdela medtem obrtni odsek svoje predloge. (Soglasno sprejeto.) Podpredsedniško mesto za gostinski Zbor. svet. Majcen je predlagal, da bodi odsek, kateremu pripada predsednik zbornice, brez podpredsednika, da bi tako tudi gostinski odsek mogel dobiti svojega (K)dpredsednika. Predsednik Jelačin poroča, da večina odsekov ni na ta predlog pristala, temveč je za to, da naj ima vsak odsek svojega podpredsednika. Da pa bo med tem, ko se to izvede, gostinski odsek vedno zastopan v predsedstvu, naj se sklene, da zastopa predsednika gostinskega odseka, če jo ta zadržan, v predsednistvu njegov namestnik. Zbor. podpredsednik Ogrin se izjavlja proti, ker bi bili obrtniki potem preslabo zastopani, a je obrtnikov 18.000, pripadnikov gostinskega stanu pa le 5.000. Tako predsednik industrijskega odseka Skubee, ko predsednik trgovinskega odseka Smrkolj se izjavita za predlog predsednika. Tudi zastopnik gostinskega odseka zbor. svet. Peterlin se pridruži temu predlogu. Zbor. svet. Zadravce omenja, da se o tem predlogu sploh ni razpravljalo v obrtnem odseku. V imenu manjšine se pridružuje mnenju predsedstva, vpraša pa, kako je to, da obrtni odsek o tem ni razpravljal. Gen. tajnik Mohorič ugotavlja, da je bil predlog zbor. svet. Majcena poslan vsem odsekom in da je referente še posebej opozoril, da morajo odseki o tem predlogu razpravljati. Nalo se je razvila dolga debata in se je mestoma zelo razvlekla. Zbor. svet. Avsenek opozarja, da treba ostati čisto na pravni podlagi. Gre tu za dve stvari. Za uredbo o zbornici, po kateri ima zbornica največ 2 do 3 podpredsednike, Zbornični svet more sklepati le v okviru le uredbe. Pritegnitev v predsedstvo zbornice namestnika predsednika go- stinskega odseka pa se tiče pravil zbornice. Gen. tajnik Mohorič je nato podal ves historiat tega vprašanja. Opozorilo zbor. svet. Avseneka je pravilno. Po uredbi o zbornici, ki ima zakonsko moč, ima zbornica samo 3 podpredsednike. Ministrstvo je dosedaj odklonilo vse predloge, da se število podpredsednikov poveča na 4. Pač pa je izjavilo, da ni nemogoče, da se interno zbornica sporazume tako, da so 3 podpredsedniki in predsednik zastopniki odsekov. V tem smislu je tudi gostinski odsek predložil svoj predlog, toda ne v smislu notranje ureditve vsega vprašanja, temveč v smislu uredbe. Po dolgi debati, v katero so posegli razni zbornični svetniki, je izjavil predsednik gost. odseka Majcen, da umakne svoj predlog, ker v tej točki noče bojnega glasovanja. Sledili so nalo številni samostojni predlogi zborničnih svetnikov, o katerih bomo poročali prihodnjič. S posebnim odobravanjem je bil sprejet predlog zbor. svet. Hrastelja zaradi obmejnih razmer. Daljša debata pa se je razvila radi nedostatkov pri pošti in zlasti v telefonskem prometu. Tu so podali zbor. svet. Rozman, Cukala in drugi svoje predloge, gen. tajnik Mohorič pa je pojasnil, da so razmere tako slabe, ker mora pošta na leto oddati od svojega zaslužka po 150 milijonov din drž. blagajni. Dokler še to ne odpravi, ni upati na zboljšanje. Po sprejemu vseh samostojnih predlogov je poročni predsednik Jelačin, da je prejel pismo zbor. svetnika, zakaj se zbornica ni priključila akciji društva hišnih posestnikov za javen shod proti nekaterim določilom fin. zakona. Zbornica kot napol oficialna organizacija ne more prirejati javnih shodov in tako tudi ne v tem primeru. Da pa se on osebno ne boji sodelovati pri takšnih akcijah, je že dokazal. Pismo je zato neutemeljeno. Zbor. svetniki so temu mnenju tudi pritrdili. Daljša debata je nastala tudi zaradi vprašanja zbor. svet. Zadravca, kako je mogoče, da so se imenovali v davčne odbore drugi ljudje, kakor pa so jih obrtniška združenja soglasno zahtevala. Navaja tudi konkretne primere, ki so povsod povzročili nezadovoljstvo, zlasti ker so bili imenovani tudi čisto mladi ljudje, ki za delo v davčnem odboru niso še dovolj izvež-bani. Zahteva pojasnilo v tej zadevi. Predsednik Jelačin pojasni, da so se te izpremembe izvršile po želji predsednika obrtnega odseka Ogrina, ki tudi zanje odgovarja. Razvila se je nato daljša debata, ki pa ni dala pravega rezultata. ! Nalo je predsednik Jelačin zaključil sejo in voščil vsem zbor. svetnikom vesele velikonočna praznike. Obini zbor trgovcev Ob nezadovoljivi udeležbi članstva je imelo Združenje trgovcev v Ljutomeru dne 3. t. m. v gostilni »Triglav« svojo redno letno skupščino. Vodil jo je dolgoletni predsednik g. Vilar, ki je po uvodnih formalnostih pozdravil zastopnika Zbornice za TOI g. Hrastelja ter tajnika Zveze trgovskih združenj dr. Gornika. Poročilo predsednika Vilarja V svojem obširnem poročilu je nato očrtal splošni gospodarski položaj ter ugotovil, da «e Slovenija, posebej pa se ljutomerski okraj, ne moreta ponašati z zboljšanjem gospodarskega stanja, čemur je vzrok tudi slaba lanska letina* Poudarjal je, da se podeželje zanemarja in da se posveča premala pažnja njegovim interesom in potrebam. Zahteve podeželskih krogov je strnil v naslednjem stavku: Manj palač v centralah, zato pa več drugega bolj koristnega konstruktivnega dela, več melioracij, regulacij rek in potokov, več cest in mostov, več osnovnih in strokovnih šol — sploh več skrbi za podeželje! V svojih nadaljnjih izvajanjih se je dotaknil vseh vprašanj, ki tarejo in zanimajo našega podeželskega trgovca: trgovinskih pogodb, pridobnine in novih bremen, ki se nalagajo trgovcu, tako prispevka za izredno uporabo cest, poviška carinskega ažija, razširjenja pokojninskega zavarovanja na trg. nameščence, dalje nelikvidnosti naših denarnih zavodov, posebej pa še škodljivega kopičenja denarnih sredstev v državnih denarnih zavodih. Velik del svojih izvajanj je posvetil predsednik škodljivcem trgovstva, zlasti krošnjarstru, ki se nemoteno širi in razvija in odjeda kruh legalni trgovini, državo pa oškoduje za davke, dalje privilegijem nabavljalnih in konsumnik zadrug, ki jih povsod favorizirajo, industrijskim prodajalnicam, veleblagovnicam in kartelom. Slednje je z veleblagovnicami vred označil za sredstva tujega velekapitala, s katerim namerava ta zasužniti naše narodno gospodarstvo. Omenil je nadalje slabe poštne razmere, nezadovoljivo železniško politiko ter povišanje prevozne tarife, ki bo kljub intervenciji gospodarskih krogov na novo obremenila trgovino. Obširno je govoril še o proračunih, posebno državnem, ki je zgrajen ua domnevi, da je naše gospodarstvo v razcvitu in obeta po- EFKO SVILENE SRAJCE ZA GOSPODE • DAMSKO PERILO IN SVILENE BLUZE • KOPALNE IN OBALNE OBLEKE KOS LJUBLJANA ŽIDOVSKA UL. 5 Združenja Ljutomeru ostreno davčno prakso. Izrazil je nezadovoljnost gospodarskih krogov, da se praksa predalekosežnih amamlmanov še ni odpravila, ampak še celo razširila tako, da se uveljavlja poleg rednega proračuna še poseben proračun z obširnimi pooblastili za najemanje posojil. Protestiral je zoper ustanovitev novih centralnih fondov ter po ugotovitvi, da naraščajo dolgovi občin,banovine in države skokoma, zahteval, da se za pravilno in pravično uporabo dovoljenih zneskov za javna dela izdela premišljen gospodarski načrt, kar bi bilo delo gospodarskega sveta. Ko je očrtal še delo Zbornice, Zveze in Centralnega predstavništva zvez trg. združenj, je pozval člane, naj pristopijo h konzorciju »Trgovskega lista« ter naroče vsaj sobotno številko tega trgovcem prepotrebnega glasila. S pozivom, da naj se trgovci strnejo v obrambo svojih koristi in narodnega gospodarstva sploh ter da naj izločijo iz vseh gospodarskih vprašanj dostikrat jalovo politiko, je predsednik zaključil svoje izčrpno poročilo, ki so ga poslušalci nagradili z iskrenim odobravanjem. Zastopnik Zbornice svetnik Hrastelj je nato izrekel pozdrave te inštitucije ter očrtal njeno delo v preteklem letu. Svoje poročilo je završil s pozivom, naj vzgoji trgovstvo v sebi trdno voljo in stanovsko zavest, da bo za svoje naloge tako pripravljeno, kakor to terja naš čas. Iz podrobnega tajniškega poročila posnemamo, da je združenje na koncu leta štelo 219 udov, 102 pomočnika in 41 vajencev. Prijav je bilo 21, odjav 15. Združenje ima poseben odsek sadnih trgovcev ter poverjeništvo v Gornji Radgoni. Složno je tudi sodelovalo s sosednimi združenji. Blagajniško poročilo izkazuje prometa din 94.023*—, izdatkov din 43.944*—, prejemkov pa din 50.079*—, prebitka din 6.134*— in poviška premoženja za din 8343*— na din 55.562*—. Nato je poročal predsednik nadzorstva g. Seršen o pregledu poslovnih knjig ter predlagal upravi razrešnico. Predlog jejfril soglasno sprejet. Prav tako je skupščina odobrila proračun za tekoče leto, Že v 24 barvo, pleslra In kemično tnali obleke, klobuk« itd. Skrobl Ib tvetlolika arajee, ovratnike in maniete. Pero. snli, monga In lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljangki nasip 4-6. Selenbargova ul. I Telefon it 82-72. Razglednice, vizitke, pisarniške potrebščine, razne tiskovine, nalivna peresa, keramične izdelke, albume, papirnate servijete i. dr. dobite po ugodnih cenah v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru. ki računa z dohodki v znesku din 36.300— in izdatki v višini din 30.200'—. Primanjkljaj dinarjev 2000'— se bo ob neizpreme-njeni članarini kril iz previška lanskega leta. Zatem je tajnik Zveze v daljšem referatu poročal o delovanju te stanovske organizacije ter poudarjal posebno pomen dveh organizacij. Grajal je premalo zavednost članstva in pozival trgovce, naj se v čim večjem številu udeleže tr- V sredo dopoldne je bil občni zbor Društva indpstrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, ki je pač ena najbolj pomembnih prostovoljnih organizacij naših gospodarskih ljudi. A ne samo pomembnih, temveč tudi agilnih organizacij, saj zaposluje nič manj ko 16 uradnikov in uradnic. Lani je društvo svoje delovanje še znatno povečalo in razširilo, da je danes nedvomno prvo društvo te vrste v državi, ki ima najboljši informacijski biro za vse poslovne informacije. Občni zbor društva je otvoril agilni predsednik Stanc Vidmar, Uvodoma svojega poročila je omenil, da zadeva naše gospodarstvo pri vsakem koraku na razne ovire, ki onemogočajo delo in ubijajo dobro voljo. Posebno veletrgovina in industrija prihajata zato dostikrat v položaje, iz katerih skoraj ni izhoda. Ce smo lani zaskrbljeno gledali v bodočnost, gledamo letos še z večjo skrbjo. Že lani smo dvomili v optimistične napovedi zboljšanja gospodarstva, ker zlasti pri nas nismo mogli ugotoviti nobene konjunkture. Res smo brali, da se v nekaterih državah gospodarstvo umetno dviguje, toda to povzročajo le oboroževanje in pa javna dela, kar pa oboje za nas ne velja. Od našega oboroževanja ima dobiček predvsem tuja industrija, javna dela pa so tako breznačrtno raztrgana, da kljub vsem naporom, ki jih priznavamo, ni čutiti poživ-Ijenja gospodarstva. Zunanja trgovina se ne podpira Drugih posebnih razlogov za po-življenje gospodarstva pa tudi nismo videli. Naš izvoz se po vsakem večjem zaletu takoj ustavi pred železnimi vrati visokih klirinških saldov ali uvoznih kontingentov, če pa to ne zadostuje, pa jiomagajo razni birokratični predpisi in postopanje Narodne banke. Še vedno ne podpiramo resno svoje izvozne trgovine, temveč smo prišli že tako daleč, da naši izvozniki samo prosijo, da se ne o'yira njih dela, če se jim že ne zna ali noče pomagati. Če vidimo, kako l>odpirajo druge države izvoz s premijami in drugimi ugodnostmi, se moramo čuditi, da sploh še izvažamo. Pa uvozniki! Med te spadamo industrialci in veletrgovci. Industrialci, ki so navezani na surovine iz tujine, vedo marsikakšno lepo pesmico o obupnih razmerah, s katerimi se borimo. 0 stalnih dobaviteljih ni več govora, kajti komaj smo se nekoliko seznanili z dobaviteljem, pride kontingentira-nje izvoza v njegovi državi ali pa onemogočenje uvoza pri nas. ker Narodna banka ni dala dovoljenja za uvoz. Ti pa ubogi tovarnar išči surovine, kakor veš in znaš, da ti obrat ne zastane in ne prideš v zadrego. Mislim, gospoda, da vsi okušamo te prijetnosti, ki so za- gonskega kongresa v Ljubljani. Tudi njegovo poročilo j« bilo sprejeto s toplim odobravanjem. Pri volitvah sta se uprava in nadzorstvo nekoliko prenovila. Za predsednika uprave je bil soglasno izvoljen dosedanji, g. Vilar, podpredsednika pa sta g. Korošec st. iz Gornje Radgone in Rudolf Pušenjak iz Ljutomera, za člane uprave so se določili: gg. Šumak, Ciril Senčar, Martinušič, Pučnik, Neudaucr, Fr. Korošec ml., konstatiral sklepčnost ter pozdravil vse zborovalce, zlasti pa: predsednika Združenja trgovcev Viktorja Medena, zastopnika Zveze in-dustrijcev tajnika Danila Gorjupa, zastopnika Zveze trg. združenj g. Zvonimirja Lukiča, zastopnika Trg. društva »Merkur« Agnolo, zastopnika okrožnega sodišča dr. Rupnika ter višjega polic, nadzornika Močnika. Posebej pozdravlja tudi zastopnike tiska. Predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin je poslal pismo, v katerem obžaluje, da se ne more udeležiti občnega zbora, ker je beljene še z vsak dan novimi predpisi in seveda tudi z vsak dan novimi dajatvami. Da je kalkulacija pri teh razmerah seveda še prav posebno »lahka«, je samo po sebi razumljivo. Naročite surovine iz Nemčije, n. pr. napravite točne kalkulacije, upoštevajoč carino in druge stroške, pribijete svoje produkcijske stroške in režije, pa pričnete s prodajo. Toda, medtem neki interesi naženejo marko od 12 na 14-50 din, zviša se agio, enkrat, morda dvakrat, uvedejo se nove in povišajo stare takse, uvedejo nove socialne dajatve, minimalne mezde itd., itd. Kje je vaša kalkulacija! Bog z njo, pa tudi z vašim zaslužkom! In s pesnikom zapojemo o našem zaslužku; šel je po svetil Bog ve kam, tebe in mene ga je sram. K vsem tem težavam pa je treba prišteti še nestalnost političnih razmer, ki tudi ne pospešuje gospodarstva. Ko gledamo nazaj na preteklo leto, vidimo vse polno pomembnih dogodkov, odredb, uredb, zakonov in drugih zadev, ki naj jih zaradi njih vpliva na razvoj gospodarstva na kratko omenim. Uredila o likvidaciji kmetskih dolgov je bila dovolj obravnavana, da ni treba o njej še razpravljati. Sicer pa vsak dan čutimo posledice likvidacije kmetskih dolgov. Proti brezvestnemu izkoriščanju delavstva Še važnejša za nas je bila uredba o minimalnih mezdah. Ta uredba je izšla pač takšna, kakršne nismo hoteli. Vedno smo poudarjali, da je uredba potrebna, da se prepreči z njo gnusno izkoriščanje delavstva po nesolidnih in umazanih podjetnikih, ki onemogočajo pravilno in zdravo ureditev razmerja med delavstvom in delodajalci. Z umazano konkurenco in ubijanjem cen onemogočajo ureditev mezd in plač razmeram primerno. Zato smo vedno zahtevali uvedbo minimalnih mezd. Ubijajoča konkurenca na račun delavskih mezd bi se tako onemogočila Toda nova uredba tega ni dosegla ker je že v naprej izpustila glavno zahtevo, t. j., da morajo biti minimalne mezde za celo državo enake, Ker se je to opustilo, smo zopet tam, kjer smo bili. Slovenskim Metod Senčar, Ignac Lovrenčič in Farkaš; namestniki so gg. Borenji, Svatina, Anton Šafarič, Štefan Rajh, Stcinbauer in Stanitz. Nadzorstvo je bilo sestavljeno takole: gg. Seršen, Sušeč, Peterčič, Tišler, namestniki: gg. Rus, Mir, Slogovič in Hedžet. V častni odbor so bili izvoljeni gg. Wirth, Zotter, Franc Puconja, Slogovič in Fras, delegati za letno skupščino Zveze pa so gg. Vilar, Hrastelj, Metod Senčar, namestni- istočasno seja trg. odseka zbornice. Tudi zbornični urad v posebnem pismu obžaluje, ker današnje seje zborničnih odsekov preprečujejo, da bi bil urad na zboru društva zastopan. Brzojavno je pozdravilo občni zbor tudi Društvo vjerovnika v Zagrebu. Predsednik Vidmar se je nato spominjal umrlih Članov: Feliksa Urbanca, tovarnarja Zalokerja, Josipa Ahlina, Josipa Urbaniča in ravnatelja Ozimica. Z enominutnim molkom so počastili zborovalci njih spomin. podjetjem, ki plačujejo svoje delavstvo vsaj približno dostojno, konkurirajo podjetja iz drugih delov države, kjer plačujejo nižje mezde. Brez pridržkov priznam, da tudi mezde, ki jih plačujemo mi v Sloveniji niso primerne in zadostne, toda regulacija je odvisna od ureditve tega vprašanja v vsej državi. Kako pa se naj uredi to vprašanje danes, ko vemo, da se v nekaterih delih države niti ta uredba ne drži. Tudi socialne dajatve so ponekod popolnoma drugačne kakor pri nas. Mi moramo glede vseh teh vprašanj spregovoriti, enkrat prav jasno in odločno. Brezobzirno ostre metode kontrole in brezpogojno izvajanje odredb, kakor je danes v Sloveniji, se mora izvesti v celi državi, če smo res ena država. Ne moremo pristati na to, du se naši prispevki in naših nameščencev uporabljajo za kritje izgub po ostalih okrožnih uradih. Prav dobro vemo, kako je s plačili prispevkov v nekaterih krajih, vemo kakšni so izpadki, pa še nismo slišali, da bi se pravično postopalo proti krivcem. Če bi se odpravila nesrečna centralizacija socialnega zavarovanja in odpravila strahotno draga birokracija Suzorja, bi bilo najbrže kmalu drugače. Ce bi zavarovanci pri nekaterih uradih, kjer se prispevki tako komodno inkasirajo, uvideli, da gubi jo bolniško oskrbo itd. po zaslugi slabega upravljanja, bi sami hitro napravili red. Danes tega ni, ker se po centralističnem sistemu vse krije pač s prebitki drugih uradov, ki delajo, kakor naš ljubljanski, točno in brezobzirno. Mi smo dobili lani novo težko socialno breme, t. j. starostno zavarovanje. Tudi to zavarovanje, ki je prav gotovo potrebno, je izredno drago. Predvsem je vse nezadovoljno radi visokih dajatev, katerim stoje nasproti zelo majhne protidajatve in se te |ki zelo neugodnih pogojih. Praktično je to zavarovanje zopet le nov način zbiranja ogromnih kapitalov. ki se bodo pa zopet p<> dobro znanem ključu plasirali varno ali nevarno povsod drugod več, kot pa tam, kjer so bili zbrani in plačani. Sicer sem pa za svojo osebo sploh nasprotnik kapitalnega kritja, ker ki; Seršen, Neudauer in Ignac Lovrenčič. Pri slučajnostih se je največ razpravljalo o najhujšem škodljivcu podeželskega trgovca, krošnjar-stvu; sklenilo se je, da bo trgovstvo nadaljevalo boj zoper to nadlogo z vsemi zakonitimi sredstvi. Letna skupščina ljutomerskega združenja je potekla v znamenju sloge in odločne volje do boja za pravice trgovstva in podeželja. se mi zdi v časih, kakor so sedanji, nesmiselno. Ena, dve generaciji naj izkrvavita na ogromnih dajatvah, da 6e zberejo ti ogromni milijoni. Medtem pa naj pride do dogodkov, ki 60, kakor kaže vsak dan, mogoči, in vsi ti kapital! gredo po vodi in — začnemo lahko znova zbirati in krvaveli. Sem odločen pristaš premijskega kritja, ki je po mojem skromnem mnenju edino pravično, pa v današnjih časih tudi edino pametno in opravičljivo. Omeniti moram tudi razširjenje pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev na vso državo. Po dosedanjih odredbah izgleda, da bo v tem zavarovanju varovana avtonomija posameznih zavodov in da ne bo premoženje našega Pokojninskega zavoda romalo v ne-povrat. Med važnejše zadeve v preteklem letu spada gotovo tudi uredba o ustanovitvi koordinacijskega odbora za trgovinsko politiko in reorganizacija Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Sistemizirala so se mesta trgovinskih atašejev. Ti atašeji bodo organi zavoda za [KispeSevanje zunanje trgovine v inozemstvu. Ne razumemo pa prav, zakaj je ta koordinacijski odbor prideljen ministrstvu za zunanje zadeve in ne ministrstvu za trgovino in industrijo. Med letom srno doživeli tudi ustanovitev kmetijskih zbornic, ki so bile gotovo potrebne. Doživeli smo tudi zakon o zadrugah, ki je še pred sprejetjem dvignil toliko pralni in razburjanja. Vse slabosti in napake, ki se očitajo temu zakonu, so bile v časopisju, zlasti pa v »Trgovskem listu«, podrobno obdelane. Boljše plače državnim nameščencem Vsesplošni zahtevi, da se vendar popravijo krivice in se uredijo plače državnim nameščencem, je skušala vlada nekoliko zadostiti. Z uredbo jim je vrnila majhen del, toda v glavnem je kon-statirati le dobro voljo. Ponovno moramo opozoriti na nujnost temeljite rešitve vprašanja regulacije plač državnih nameščencev. Z vsem poudarkom konstatiramo, da je stanje državnega uradništva katastrofalno in odpomoc nujna. Beda državnega uradništva ne more imeti dobrih posledic. Zaman je vsak poizkus borbe proti korupciji, če se z beraškimi plačami na široko odpirajo vrata izkušnjuvam. Ce bi se energično zamašili tajni kanali, po katerih uhajajo ogromni dobički tujih družb, ki izkoriščajo naša naravna bogastva, in t>i se samo pol toliko kakor nas stisnilo z davčnim vijakom, bi bilo kritja za povišek uradniških plač več kot dovolj. Nam kot poštenim patriotom ne more biti razumljivo. zakaj se to ne stori. Med uredbami, ki nas zadevajo je tudi uredba o izrednem Pr*‘ spevku za čezmerno uporabo cest. Pa v zvezi s tem omenjam še tudi uredbo o cestnih fondih. Nismo pa še gotovi, ali bo ta uredba o cestnih fondih ali o cestnem fondu, ker je tudi tukaj isto, kakor povsod, neodoljiva želja po centrali- zaciji. Res neverjetno! Vse se bori proti centralizaciji, vse preklinja centralizacijo kot izvor vsega zla, kljub temu pa se skuša naravnost z zagrizenostjo vedno in vse centralizirati. Ravnokar smo doživljali borbo tiskarnarjev proti centralizaciji po državni tiskarni. Mi se moramo z vsemi silami upreti temu prevelikemu apetitu nekih ljudi, kajti takšno postopanje, takšni neprestani poizkusi ubijajo ljubezen do države, sejejo mržnjo in nezadovoljstvo, izpod jedajo temelje državljanske zavesti. To požeruško početje nekih centralistov je napravilo v narodu toliko nepopravljive škode v državljanski zavesti, da bi moralo sodišče za zaščito države že danes uvesti postopanje proti tem ljudem in napraviti konec zastrupljevanju z nezadovoljstvom. Gospoda! Nešteto je še stvari, ki bi jih morali omeniti. Podpis jugo-slovansko-bolgarskega pakta nam je med temi zadevami gotovo ena najbolj simpatičnih stvari. Želimo le, da bi čimprej videli tudi praktične rezultate sporazuma. Tudi podpis gospodarskega sporazuma med našo državo in Italijo koncem marca 1937 kaže izboljšanje naših odnošajev in pričakujemo tudi od tega sporazuma ugodnih gospodarskih posledic. Kaj prinese našemu gospodarstvu priključek Avstrije k Nemčiji, bomo šele videli. Med drugimi dogodki lanskega leta je gotovo važen in značilen energičen nastop našega trgovstva proti veleblagovnicam, predvsem proti podjetju »Ta-Ta« oziroma proti prodiranju tujega velekapitala v naše gospodarstvo, Vlada je končno v zadnjem trenutku še izdala glede veleblagovnic posebno uredbo, ki pa trgovstva ni zadovoljila v polni meri. Boj gre naprej in mislim, da je skrajni Čas, da naši odločilni faktorji v resnici enkrat temeljito premislijo posledice tega navala tujega velekapitala. Stvar je zelo, zelo nujna in ne trpi odlašanja. Že danes je vsa večja industrija v tujih rokah. Ali naj gre stvar res tako daleč, da bomo na svoji zemlji lahko le še uslužbenci tujcev? Na svoji zemlji hočemo biti sami gospodarji in zato ne bomo dovolili, da se to zasužnjevanje nadaljuje. Naj se ne seje vetra, da ne bo za žetev vihar. Mi smo ponižni i.i potrpežljivi, toda vse do svoje meje. Kadar pa vidimo, da je v nevarnosti naša svolioda, pa bilo politična ali kulturna ali gospodarska, neha vsa ponižnost in borili se bomo z vsemi silami, dokler ne odbijemo napadov. Potovanja našega redsednika vlade v Italijo in Nemčijo so nam prinesla zboljšanje odnošajev z obema sosedoma. Želimo, da nam prinesejo tudi poživljenje medsebojnih trgovinskih zvez. Ne že- limo pa, da bi se to zboljšanje odnošajev izrabilo za nov naval tujega velekapitala. V obliki, kakor je tuji velekapital doslej oplajal naše gospodarstvo, prov hvaležno odklanjamo vsak priliv, pa naj bo od koder koli hoče. Mi smo odločeni ostati svobodni in samostojni, pa rajši malo manj modemi in zlikani. Zamenjujmo svoje pridelke in rude za industrijske proizvode, dokler nimamo lastne industrije dovolj. Kar pa ustanavljamo nove industrije, mora biti naša. narodna, tuje imamo že preveč! V juniju lanskega leta smo dobili končno edinstveno predstavništvo lesnega gospodarstva v »Stalni delegaciji drvarske pri- Občni zbor Društva rij cev in veletrgovc Poročilo predsednika Staneta V POSOJILA kratkoročna, proti primernemu jamstvu preskrbim hitro in strogo kulanfne RUDOLF ZORE. Ljubljana GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38 10 Znamka 3 Din „oininjevalno in izterje-valno službo, davčno informativno službo in intervencijske posle ter insolvence. Delo v teh oddelkih še vedno narašča in ga posamezni oddelki komaj zmagujejo. Vedno v večjem obsegu so včlanjena podjetja primorana, da se poslužujejo društvene pisarne, ker je vedno več poslov, ki se ne razvijajo po starih in preizkušenih normah. Delo postaja tudi vedno bolj težavno, ker je vedno bolj komplicirano. Ce je ta kompliciranost preje izvirala iz neenotne zakonodaje, izvira danes iz nestalne zakonodaje, ker se bistvena določila vedno menjajo. Zato je tudi delo društvene pisarne mogoče pravilno oceniti samo, če se uvažujejo okoliščine, v katerih se delo opravlja. Informacijski oddelek Delo v tem oddelku izkazuje letni napredek in bi se lahko ni nog© bolj dvignil, ako bi se ga vsi gg. člani posluževali. Število zaupnikov se je dvignilo in gre v tisoče po vsej državi. Rekrutirajo se po pretežni večini iz vrst zanesljivih trgovcev in industrijcev. Društvo ima ze skoraj v vsakem kraju svojega zaupnika, v večjih krajih pa tudi več. V društveni pisarni se poročila, ki prihajajo, kontrolirajo na podlagi materiala, ki je že na razpolago v društvenem arhivu tako, da se te informacije stalno dopolnjujejo z novimi podatki. Kjer je le mogoče, 6e navajajo v poročilih tudi zemlje-knjižni podatki. Navajajo se tudi najnovejši podatki iz trgovinskega registra. Za kraje, kjer ni trgovinskega registra in ne zemljiške knjige, se morajo posebej dobiti in kontrolirati podatki, kar povzroča seveda tudi večje izdatke. Navadno se ti stroški ne zaračunavajo članom posebej, temveč gredo v breme splošnih stroškov informacijskega oddelka, kar povzroča deloma pasivnost tega oddelka. Leta 1937. sta bili izdani 9502 informaciji, torej 547 več, kakor v letu 1936. število izdanih informacij pa bi se moralo najmanj potrojiti, zlasti ker so naše informacije točnejše nego poklicnih informacijskih zavodov, ker podatke lahko kontroliramo po korporacijah, ki so pristopne le nam, kot društveni organizaciji. Žalibog pa so znani primeri, da vzame kak naš član pri nas letno le nekaj informacij, pri tujem podjetju pa ima naročene bloke za več sto listkov. Če pa bi člani naročili več informacij prf nas, bi se število teh močno dvignilo, koristi pa ne bi imel samo član-vpraše valeč, temveč vse članstvo, ker bi bile na razpolago vedno nove informacije in interesenti bi dobivali tudi naknadno dopolnila, da bi bili vsi vedno točno obveščeni o razmerah dotič-ne stranke. Pa tudi glede cen za informacije interesenti bolje odrežejo pri nas, kakor pri tujih informacijskih podjetjih. Upravni odbor se ni ustrašil žrtev in je določil odškodnino za posamezno informacijo samo na din 15’—, če število vprašanj prekorači 500, pri morebitni večji uporabi pa bi dovolil še lahko kak popust. Pri nas dobe člani informacije po enotni ceni, če gre za navadno tvrdko ali za d. d. ali za d. z o. z. Drugi informacijski zavodi računajo za informacije od d. d. ali d. z o. z. tudi dvojno pristojbino. Nekateri se tudi boje, da je tajnost ali diskrecija premalo zajamčena. Ta strah je čisto neutemeljen. Najstražja tajnost jc zajamčena. Nihče ne ve, komu se je izdala informacija, kakor tudi nihče ne ve, kdo nam je dal informacijo. Vsak uradnik, ki bi prekršil uradno tajnost, bi bil takoj odpuščen. Naše uradništvo je brezpogojno •zaupljivo in se zaveda v polni A. Šarabon UUBUANA S--------------- Utoi koloaijalnt rab« Vlcpralaraa m Im Mll»lnt Slavna zaloga rudninskih vodi Brzojavni naslov: . ŠARABON UUBUANA Telefon it 26-66 Ustanovljeno leta 1886 meri svoje odgovornosti ter je tudi zato ta strah brez podlage. Društvo ima tudi tesne zveze z velikimi inozemskimi informač-niini zavodi, da lahko ustreže p. t. članom tudi v tej smeri, proti povračilu dejanskih stroškov. Društveni arhiv razpolaga sedaj z nad 150.000 informacijami iz tu-in inozemstva. Ce bi imeli člani glede naših informacij kakšne želje ali če bi našli napake, naj nam to takoj eporoče. Nadalje prosimo gg. člane, da nain na kontrolne informacije čim hitreje odgovarjajo. Vse reklamacije in nasvete bo društvo upoštevalo in se bo na ta način kakovost informacij izdatno zboljšala. Končno pripominjam, da bi se cene informacij znižale, kakor hitro bi se število vprašanj tako zvišalo, da bi moglo društvo z zvišanimi dohodki kriti efektivne stroške. V oddelku je sedaj zaposlenih 6 moči. Opominjevalna in izterje-valna služba To službo opravlja pisarna z razmeroma zadovoljivimi uspehi. Opominjevalni postopek obsega dve stopnji pritiska na dolžnika, in sicer tako zvani »zeleni opomin«, ki ga pošilja član dolžniku neposredno, in pa društveni opomin, ki ga pošlje dolžniku društvena pisarna po nalogu člana. V preteklem poslovnem letu 1937 je pisarna izdala po nalogi}, p. t. članov 1600 opominov. Apeliramo na gg. člane, da sd bolj poslužujejo naše opominjeval-ne službe. Davčno informativna služba Davčno informativni oddelek (K>-sluje od 1. novembra 1935. Društvenim članom daje vse informacije o davčnih, taksnih, pristojbin-skih in trošarinskih zadevah ter sestavlja proti malenkostni odškodnini tudi vse davčne prijave in odgovore na različna uradna davčna vprašanja ter pritožbe na reklamacijski odbor, na upravno sodišče in državni svet. Oddelek izvršuje tudi vse potrebne intervencije. Vabimo vse gg. člane, da se v vseh davčnih vprašanjih in 6plolx v zadevah vseh javnopravnih dajatev obračajo s polnim zaupanjem, na društveni davčni oddelek. Insolvence Društvena pisarna vrši precej obširno poslovanje pri posredovanjih v poravnalnih zadevah. Z dobro organizirano zunanjo službo je društvu omogočeno pravočasno prejeti podatke o insol-vencah ter tako obvestiti vse pri poravnavah zainteresirano članstvo. Z zadovoljstvom morem ugotoviti, da se članstvo zaveda prednosti, ki mu jih društvo nudi v poravnalnih zadevah. Po številu smo v preteklem letu sodelovali pri 27 konkurzih, pri 119 prisilnih poravnavah izven konkurza ter 12 primerih izvensodnih poravnav. Z izvršenim delom smo obvarovali članstvo marsikatere škode. Administrativni posli Na koncu svojega z odobravanjem sprejetega poročila navaja tajnik še velike upravne posle društva. Od teh so bili najbolj obsežni knjigovodstveni in blagajniški posli, saj se je lani izvršilo 8232 vknjižb. Celotni promet je znašal 6,450.918-60 din (ca. 1,000.000 din več kot leta 1936.). Celotna vsota izterjanih poravnalnih obrokov za člane je znašala 829.955 05 din. Direktor Josip Ljubič je nato podal skrbno sestavljeno blagajniško poročilo, ki izkazuje 139.192 din aktiv in čistega prebitka 6749 din. Predlaga, da se ta pripiše rezervi, ki bo s tem narasla na 41.159 din. Račun zgube in dobička izkazuje 185.775 din dohodkov in 179.026 din izdatkov. Informacijski oddelek izkazuje izgubo, ker se njegove službe poslužuje premalo članov, od 243 komaj 150. Izdatki za ta oddelek pa so precej visoki in so znašali 101.872 din. Izgubo je imel'tudi davčni oddelek, ker je šele v razvoju in ker so se ga člani premalo posluževali. Sledilo je poročilo nadzorstva, ki predlaga absolutorij uprave, kar je zbor soglasno odobril. Vsa poročila so bila soglasno in brez debate sprejeta. Sledile so volitve ter so bili brez debate soglasno izvoljeni: za predsednika: Stane Vidmar, industrialec v Savljah; za podpredsednika: Josip Lavrič, industrialec, Ljubljana; kot člani odbora pa: Anton Agnola, veletrgovec v Ljubljani, Josip Čemažar, tiskarnar v Ljubljani, Franc Hcinricbar, industrialec v Ljubljani, Jernej Jelenič, industrialec v Ljubljani, Franc Kliam, industrialec v Ljubljani, Zdenko Knez, industrialec v Ljubljani, Josip Ljubič, ravnatelj Jugosla-venske banke, Ljubljana, Oskar Schmitt, veletrgovec v Ljubljani, Albin Smrkolj, veletrgovec v Ljubljani. Namestniki: Ferdo Pinter, veletrgovec v Ma riboru, Evgen Ivanc, industrialec v Sodražici, Ivan Prešeren, industrialec v Kranju. Nadzorstvo: Franc Urbanc, veletrgovec v Ljubljani, Žane Miklavc, industrialec, Ljub ljana, Anton Žnidaršič, industrialec, Ljubljana. * Predsednik Stane Vidmar se je nato zahvalil za izkazano zaupanje ter naglasil, da se bo potrudil, da bo društvo čimbolj uspešno delovalo. Predsednik Vidmar je nato še opozoril na vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani, katerega se udeleži 5000—6000 trgovcev iz vse Jugoslavije in ki bo za časa ljubljanskega velesejma. Takrat se bo nudila vsem našim industrijam edinstvena prilika, da si pridobe odjemalcev v vsej državi. Zato je želeti, da vse naše industrije na spomladanskem velesejmu razstavijo in da imajo tam tudi svoje prodajalce. Kongresna legitimacija l>o tudi vstopnica na velesejem in bo zato razstava na velesejmu prav gotovo poslovno uspešna. Nato je predsednik Vidmar zaključil občni zbor. Občni Združenia trgovcev v Kranju Združenje v Kranju, eno naših najbolj agilnih združenj, je imelo svojo 19. redno letno skupščino v sredo dne 30. marca ob 13. v mali dvorani Narodnega doma v Kranju. Skupščino je otvoril predsednik Bcrjak, ki je konstafiral sklepčnost ter ugotovil, da je bil računski zaključek dostavljen vsem članom ter 15 dni pred skupščino razgrnjen v pisarni združenja vsem na vpogled. Pozdravlja vse zastopnike, zlasti pa zbor. svetnika Franca Gorjanca kot zastopnika Zbornice za TOI ter podpredsednika ljubljanskega združenja Komana Goloba kot zastopnika Zveze trg. združenj. Predsednik Bcrjak je nato takoj prešel na dnevni red. Poslovno poročilo uprave je bilo natisnjeno in posl a po vsem članom združenja. Ker so v tem poročilu navedena vsa važnejša vprašanja, ki zanimajo trgovstvo, se bo njegovo poročilo omejilo le na par pripomb. (Poročilo samo pa je odlično sestavljeno in je k njemu upravi čestitati. Op. ured.) Predvsem je treba omeniti, da trgovci prav nič ne občutijo kakšno gospodarsko zboljšanje, o katerem se sicer tako mnogo govori. Ker ostaja vse vedno pri starem, ker ni nobenega zboljšanja, zato izgubljajo ljudje že dobro voljo in zato pri nekaterih pada tudi stanovska zavest. O tem priča tudi današnji občni zbor, ki bi mogel biti pač bolje obiskan. Tudi umazana nelojalna konkurenca, ki se vedno bolj občuti, priča, da se nekateri ne zavedajo svojih dolžnosti do svojih stanovskih tovarišev. Resno treba opomniti vse trgovce, da je le v krepitvi stanovske zavednosti izhod k zboljšanju gospodarskega stanja. Znova se mora konstatirati, da so privilegiji nabavljaliiih zadrug in konsumor ostali nezmanjšani ter so se deloma z novim zadružnim zakonom še povečali. Zahvaljuje se posl. Mohoriču, da se je tako energično zavzel za pravice in interese trgovstva. Prav tako se še ni posrečilo napraviti konec krošnjurski nadlogi. Na koncu svojega poročila je predsednik Berjak nujno priporočil vsem članom, da širijo naše stanovsko glasilo »Trgovski list« in delajo za njegov napredek. Svoje poročilo je zaključil pred sednik Ilerjak z besedami: Malo A poslovne knjige Nc pozabite na kakršne nudi KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11 ANGLEŠKA ZAVAROVALNA DRUŽBA ROM EXCHAHGE ASSURANCE Ustanovljena 1720. leta Glavni zastopnik za dravsko banovino: Ing. Jožko Koki, Ljubljana, Resljeva cesta 16-18 Družbena imovina £ 29,290.966-03. L j. preko 7 milijard dinarje« Zavaruj«: Požar, šomaž, vlomsko tatvino, avtomobilske škode in nezgode, trajno in začasno nesposobnost, razbitje stekla, dolžnost jamstva in potres manj kritiziranja in več pozitivnega dela, pa bo tudi trgovski stan tako upoštevan; kakor zasluži po svoji gospodarski pomembnosti. Lepo sestavljeno poslovno poro-ilo uprave, ki je sestavni del predsednikovega poročila, razpravlja najprej o splošnem gospodarskem položaju v kranjskem okraju, o finančni politiki ter omenja borbo združenja proti šušmarstvu n krošnjarstvu. Ta boj je bil deloma uspešen, saj je bilo ugotovljenih 207 prestopkov. Nato navaja poročilo borbo proti veleblagovni-am, proti monopolizaciji, poroča o aznih akcijah združenja glede zapiranja in odpiranja trgovin ter o delovnem času osebja. Združenje se je zlasti tudj prizadevalo, da meji nelojalno konkurenco. Združenje je podalo k raznim zakonskim načrtom svoje mnenje. Uprava je mnogo razpravljala tudi o obvoznem zavarovanju trgovstva. Za kraje, prizadete po vremenskih nezgodah, je zbrala uprava med lanstvom 3.430 din. Na »Trgovski liste je naročenih 210 članov. Obračun trg. strokovne nadaljevalne šolo izkazuje 31.830 din izdatkov, h katerim so prispevali: učni gospodarji 13.850, občine 0.450, Zbornica 2000 in Združenje 5.550 din. Učni uspehi so bili zelo dobri, šolo obiskuje 58 gojencev. Združenje je štelo koncem leta 937. 393 rednih in 22 prostovolj-h Članov, ki so izvrševali 434 trg. obrtov Registriranih je bilo 74 pomočnikov, 88 pomočnic ter 62 vajencev in vajenk. Pisarna združenja je bila zelo delavna ter je napravila nič manj ko 274 davčnih prijav, 17:! pritožb in 448 raz-nvh vlog za člane. Poročilo uprave je bilo soglasno Sprejeto. Računski zaključek za 1. 1937. zkazuje 124.559 din dohodkov in 202.367 din izdatkov, ker se je izplačalo 72.000 din Združenju v Škofji Loki. Cisto premoženje združenja je znašalo koncem leta 252.956 din. Podporni fond se je povečal za 4.042 na 31.233 din. V soglasju z nadzorstvom je uprava sklenila, da se višek dohodkov porabi za plačilo deležev Konzorcija »Trg. lista , za izredno dotacijo šol v Kranju in Tržiču, za podporo pomočniškemu zboru za prirejanje tečajev, za kritje kontrolne službe in za razne nagrade Soglasno je občni zbor odobril obračun za 1. 1937., prav tako pa tudi poročilo in predlog nadzorstvenega odbora, ki ga je podal Jazbec, da so podeli upravi absolutorij. Proračun za I. 1938. je podal tajnik Kožman. Proračun izkazuje 72.000 din izdatkov in prav toliko dohodkov, kontrolna služba pa še posebej 7200 din izdatkov. Tudi proračun je občni zbor soglasno odobril. Sklene se, da se določi vpisnina za podružnico »Tourist Office« na 500 din. Za častnega člana Franja Sirca se naroči častna diploma. Glede »Trg. lista« se sklene, da je naročba na tedensko številko za vse člane obvezna, vendar pa mo re uprava najrevnejše od te dol/, nosti oprostiti. Predlog manufakturistov, da ustanove lastno sekcijo, se sprej me, enako tudi pravilnik za sek cijo. V imenu zbornice je nato pozdravil občni zbor zbor. svet. Franc Gorjanc Ugotavlja potrebo medsebojne sloge in stanovske solidarnosti ter poroča podrobno o poslovanj davčnih in reklamacijskih odbo rov. Dalje poudarja potrebo, da se izobrazba trgovskega naraščaja dvigne ter uredi obratovalni čas trgovinah. G. Gorjanc omenja zbornična stremljenja, da se urede vse težkoče, katere bremene trgovski stan. Omenja, da je Zbornica dosegla prepoved izdajanja dovolil krošnjarjem za manufakturo. Posebno pa poudarja poživljen izvoz naših produktov, sanacijo zadružništva ter zahtevo po znižanju obrestne mere in odpravo zadružnih privilegijev. Dalje zahteva, da se trošarina od bencina uporabi za ceste, ter ugotavlja, da se je davčni vijak nekoliko omilil. Predpisi glede trgovske uposobljenosti pa se morajo poostriti. Končno ugotavlja, da ima združenje pisarno, ki uživa velik ugled in se naj člani poslužujejo voje pisarne v vseh težkočah in tanovskih zadevah. Apelira na se, da sodelujejo in pozitivno delajo. Obljublja vso pomoč zbor-ice. (Odobravanje.) K besedi so javi zastopnik Zveze Roman Golob, ki uvodoma poroča o delu Zveze preteklem letu. Omenja efekt borbe proti veleblagovnicam ter e zahvaljuje združenju, da je so-idarno nastopilo s tovariši v Ljubljani. Dalje omenja stališče, ki ga je Zveza zavzela k zadružnemu zavorni, ki ga gospodarski sloji odločno odklanjajo. Podrobneje je očrtal akcijo, ki se vodi za uvedbo obveznega zavarovanja za trgovce ter zahteval spremembo § 19. o. z., da se predpisi glede usposoblje-vosti poostre. Opisal je prizadevanje zveze za odpravo nedostatkov m železnici, pošti, njen boj za odpravo kartelov, v katerih so celo drž. podjetja, omenja umazano nelojalno konkurenco, monopolizaci-jo šolskih knjig in zvezkov ter monopolizaeijo tiskovin, ki se morajo tiskati lo v državnih tiskarnah. Ugotavlja, da trgovstvo nima »ra v e zaslombe nikjer ter je zato tem večja potreba lastnega močnega stanovskega tiska. Zato apelira na vse navzočne, da z vsemi silami podprejo edino stanovsko glasilo, to je »Trgovski list«. G. Golob končno zahteva, da se ustanovi gospodarski svet, ki bi izvrševal vsa gospodarska dela po gotovem načrtu. Navzočni so poročilo g. Goloba vzeli z aplavzom na znanje. Po zahvali predsednika zastopnikom Zbornice in Zveze ter še posebej članu reklamacijskega odbora, Gorjancu, je zaključil predsednik Berjak občni zbor. Doma in po svetu Konferenca jugoslovanskega epi-skopata je sklicana za 3. maj v Zagrebu. V Carigradu se je začelo zasedanje Gospodarskega sveta Balkanske zveze. Nemška vlada je povabila našo vlado, da se začno trgovinska pogajanja zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji. Finančni minister je izdal odlok o taksni prostosti za zadruge, ki so prilagodile svoja pravila novemu zadružnemu zakonu. Nič manj ko 23 taksnih osvoboditev navaja odlok. O teh taksnih olajšavah bomo še spregovorili. Pogajanja med čsl. vlado in stranko sudetskih Nemcev potekajo neugodno, ker pač Henleinova stranka kljub vsem koncesijam praške vlade noče opustiti svoje radikalne agitacije, ki je v svojem jedru nasprotna vsakemu sporazumu. Francoski senat je odklonil pooblastila Blumovi vladi, ker nima v njo zaupanja. Padec Blumove vlade je zato neizbežen. Francoska vlada namerava bolj aktivno poseči v dogodke v srednji Evropi ter zlasti popolnoma razčistiti odnošaje do svojih zaveznikov. Tako bo zahtevala od Poljske čisto določene izjave, če je pripravljena Poljska priskočiti Franciji v pomoč, če bi morala ta braniti neodvisnost češkoslovaške. Po vsej Avstriji in Nemčiji se delajo velikanske priprave za nedeljski plebiscit. Nobenega dvoma ni, da se bo izjavil nemški narod z naravnost ogromno večino za Priključitev Avstrije k Nemčiji. Nad Barcelono je proglašeno obsedno stanje. Barcelonska vlada se bo baje preselila v drugo mesto. Republikanske čete so začele na mnogih odsekih fronte protiofenzivo, ki je bila deloma tudi uspešna. Na kitajskem bojišču dobivajo Kitajci polagoma premoč. Tuji opazovalci so si vsaj edini v tem, da je odpor Kitajcev vedno močnejši, položaj japonskih čet pa vedno težavnejši. Napetost med bko in sovjetsko Rusijo se je povečala, ker Japonske ni zadovoljil sovjetski odgovor na njeno noto zaradi aktivnega sovjetskega podpiranja Kitajcev. V Ljubljani je umrla v četrtek ponoči Franja Tavčarjeva, dvorna dama in dolgoletna voditeljica narodnega ženstva. še pred kratkim je praznovala svojo 701etnico, pred tedni pa je nakrat zbolela in v kratkem se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo, da je končno bolezni podlegla. Pokojnica je bila ena naših prvih narodnih dam, ki je omogočila vse polno narodnih akcij, ki je tudi vodilno sodelovala pri zbiranju podpisov za.majniško deklaracijo. Pokojnica je bila dalje znana kot velika dobrotnica., zlasti dijakov in vseh mladih talentov. Zaslužno in požrtvovalno narodno delavko bo ohiarul slovenski narod v hvaležnem spominu. Občni zbori Hranilnica v Križevcih d. d. ima redni občni zbor dne 29. aprila ob 9 dopoldne v prostorih Prekmurske banke v Murski Soboti. Na dnevnem redu so tudi volitve. Glasovalno pravico imajo delničarji; ki so vpisani vsaj 6 dni pred občnim zborom v temeljno knjigo delničarjev. Obrtna banka ima 17. redni občni zbor v torek dne 19. aprila v prostorih ravnateljstva v Ljubljani, Gradišče 2. Najmanj 10 delnic je treba položiti najkasneje osem dni pred občnim zborom pri Obrtni banki v Ljubljani ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Radio Ljubljana Sobota dne 9. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Klavir in harmonij (gdč. Melita Gnjezda in g. Kaškarov Dimitrij) — 17.40; Strokovno šolstvo pripravlja temelje načrtnemu gospodarstvu (inž. Rado Kregar) — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Psihotehničnt oddelki in njihovi rezultati (Avgust Kuhar) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pisan večer iz prispevkov v humorističnem listu »Škratu«, ki so ga v letih 1883. do 1885. izdajali v Ljubljani Janko Pajk, Ivan Železnikar, Srečko Ma-golič. Za radio izbral in sestavil Niko Kuret. Sodelujejo člani rad. igralske družine ter Jožek in Ježek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. R. Z. Z NEOM. Z. Ljubljana, Mikloiiieva cesta it. 6, v lastni palaS obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove vloge vsak las razpoložljivo (Ule po 4%, proti oflpovefli »o 5% bdajatelj »Konzorcij Trgovskega llrte«, njegov predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d. njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.