V PESEM VLIJEM  BOLEČINO...
TAKO SMO čutili vsi, ki smo jih poslu-šali. Iz dna srca so nam izlili svojo bol, peli so nam tako, kot se peti mora — z vsem svojim čustvom, ubiano, mirno. Z rahlim prizvokom razočaranja in tesnobe. Da, to so bili naši gostje iz zamejstva, mešani pevski zbor »Danica«, instrumen-lalni ansambel »Korotan« in moški pevski zbor »Trla«.
Prirediiveni odbor ZB terena Milan Majcen — Hinko Smrekar je skupaj s te-renskimi odbori SZDL in odbori krajev-nih skupnosti pripravil slovesno proslavo ob obletnici osvoboditve Ljubljane. V ,so-boto, 12. maja 1973, je bila dvorana Ljube Šercerja nabito polna. Marsikdo je ob proslavi še enkrat doživljal tiste svetle trenutke osvoboditve, ki so tako močno zasidrani v srcih starih Ljubljančanov in zvestih članov OF.
Polni najlepših vtisov, prevzeti od ču-dovitega petja naših bratov Korošcev, pa še prijetno presenečeni, ker so s pevci sodelovali tudi pionirji in mladinci šole Zvonka Runka, smo kat težko zapuščali dvorano, v kateri smo spet doživeli nekaj nepozabnega. Ob srečanju z njimi, našimi biati iz zamejstva, ki jim kratijo naj-osnovnejše pravice, smo ponovno začu-tili, kaj pomeni prostost in kaj je to — domovina.
Včasih kdo prerad pozabi, koliko smo za to prostost žitvovali. Toda, ob poslu-šanju koroških pesmi, ob pogovora z na-šimi dragimi gosti, nas vse, nekje globo-ko v srcu prevzame, da bi z njimi zapeli. Glasno bi zapeli, da bi donelo povsod, povsod: »Naj živi slovenski rod!«
Jožica ZOROJA