590B0DN9 U ESLOVENIA L I B R E u GLASILO SLOVENCEV V JUŽNI AMERIK Buenos Aires, 13. januarja (enero) 1349 No. (Štev.) 2. V1CTOR MARTINEZ 50 Buenos Aires ' Registro Nacional de la Propiedad Intelectual 260254 Afio (Loto) VII. Težka Ko je bilo te dni objavljeno, da je odstopil ameriški državni tajnik Marshall, so ponekod hitro začeli napovedovati, da se bo ameriška zunanja politika spremenila. Ko je bilo potem š: objavljeno, da je bil za nov. državnega tajnika ime¬ novan Dean Acheson, čigar odvet¬ niška pisarna je posredovala se¬ danji poljski komunistični vladi 1 redit 90 miljonov dolarjev, se je še bolj podčrtavala možnost neke¬ ga “omiljerja” sedanjega ostrega stališča USA do sovjetske vlade v Moskvi. Toda te govorice je kmalu za¬ vrnil predsednik Truman sam, češ da o kaki spremembi dosedanje a- meriške zunanje politike ne more biti govora. Ameriško zunanjo po- jtiko je vedno določal svakokratni predsednik USA in zato ni odvisna cd sprememb v ameriški vladi. To seveda drži, drži pa še bolj da je vse od leta 1945 am. vlada sledila ustvarjenim dejstvom in pa po^žaju, kakor ga je narekovala moskovska vlada. Dogovori v Te¬ heranu in Jalti so se izvršili samo v toliko, v kolikor je to koristilo Stalinu. Dogovorov o Kitajski se je sovjetska vlada držala samo ta¬ ko do go, dokler je to potrebovala za dosego svojih ciljev na Daljnem vzhodu. Še vedno smo v dobi, ko se skoraj vsa zunanja politika razvija tako, kakor se to more vključiti v račun sovjetske vlade. Sleherni pomembni preobrat v mednarodni politiki se more te¬ daj zgoditi še vedno samo tedaj, če sovjetska vlada svoje nazore in metode spremeni. Kdor pa malo pozna komunizem, ve, da se v Moskvi odločijo za spremembe sa¬ mo tedaj, kadar to koristi končnim ciljem komunistične poTtike, ki je in ostane: izvedba svetovne revo¬ lucije za zmago komunističnega reda. Mcskva je s svojo dosedanjo po¬ litiko dosegla, da ss ves svet orga¬ nizira v več ali manj trdno ob- '•?mbno fronto proti komunizmu, lahko se reče, da je USA na čelu te fronte; vsekakor bi mnogim amerišk. gospodarstvenikom kaza¬ lo in prijalo, olajšati bremena ta¬ kih obveznosti. Toda ravno stališ¬ če komunizma je tisto, ki jih sili, da morajo ostati s puško ob nogi. Verjetno je tudi mnogo takih v USA, ki bi si želeli' vsaj kako do¬ bo “premirja”, toda tudi to ni od njih odvisno. V Berlinu blokada ne popušča, v Srednji Evropi so¬ vjeti še trdneje utrjujejo svoje po¬ stojanke, na Kitajskem so pa v največjem razmahu svojih sil. Mogoče se bo še v novi dobi Tru¬ manove vlade zgodilo, da bo so¬ vjetska vlada tudi z ameriško vla- izbira do stopila v kak tak dogovor, ka¬ kor jih j: Stalin storil že mnogo, ko je sklepa 1 pogodbe s Hitlerjem leta 1939 in Macuoko leta 1941; obe pogodbi sta služili edino in sa¬ mo utrditvi komunistične pohtike, ki je bil: vojna se naj konča ta- Zdi se nam, da v prvih števil¬ kah novega leta moramo odgovo¬ riti na gornje vprašanje, ki se je že od par strani v tisku nojavilo kot očitek in potrdilo. Katoliški kanadski list “The Tablet” je celo napral članek z velikim našlo vom: “Imigranti iz Evrope poteg¬ njeni v špicnažo’ ’ ter v članku sa¬ mem rodčrtal, da so “državljani '■atelitUdh držav... Jugoslavije itd..., ki se nočejo vrnili domov, bodi=i. da so vojni zločinci ali pa zapeljani po propagandi že popol¬ noma absorbirani od sistema “Union E slava” v Argentini, še preden stopijo na ladje. . . “To po¬ ročilo je rovzel no tuk, kat. listu “Antercha”. Tako direktno pada cčit k “pete ko'one’’, “prosovjet- ~ke šnijonaže” itd. tudi na Sloven¬ ce, ki smo v tem letu prihajali sem iz Evrope, kot že od tam oku¬ ženi in zapleteni v špijonsko mre¬ žo proti Argentini in naieti za mvietizacijo države po načrtu Ko- minforma ki ga ie napravil ruski polkovnik Igor Semjonovič Fur¬ manov in nosi številko “Plan I N 7”. Ta “plan”, napravljen v ruski zoni v Nemčiji 1. 1947 in potrjen po Politbiroju v Moskvi, govori o tem kako je treba zajeti v komu- nistične mreže naseljence v Latin- ‘H Ameriki ter tudi nove begun¬ ce vnorabiti v svoje namene, za “propagando in sabotažo”. V Bue- ro ~ Airesu da sta poverjena za to Jugoslovan “šef OZNE “Anton Tulič in Rus ing. A. I. Sosnovskij. zfmoUeup oba v ruski knjigarni “Novaia kniga”. — Nadalje govo¬ ri “Antorcha” kako široko po Ar¬ gentini ie razširjena ta mreža “Union E=dav” (800.000 članov in vrne« 39 jugoslovanskih organi¬ zacij' t°n da je to “Drina in širo¬ ka, reta kolona, da razvije delo po vsei Latinski Ameriki”. Čisto gotovo je. da gre tu za rt°re 'Jovan‘k e naseljence v Ar¬ gentini in njihove organizacije, ki so organiziran- v “Umor Eslava”, v kateri po organizirani tudi-slo- vensH otaronaseljenci s par izje¬ mami (Slovenska kraiina Samo- romoči po Centralnem Jugoslo¬ vanskem svetu (Conseio Central Vngoslavo), katerega sekretar za m-onagando ie - imenovani bivši Titov Oznovc Anton Tulič. In vsa ta organizacija je vodena po Ko¬ ko, da bo to koristilo izvedbi ko¬ munistične revolucije v svetu. - Kadar se bo moskovska vlada od¬ ločila za “omiljenje” svoje politi¬ ke do USA, tedaj bo ta trenotek i:bran v Moskvi, ne pa drugod. Za¬ to je težko govoriti o kaki spre- msmi v ameriški zunanji politiki, dckl.r bo njen partner komuni¬ zem. minfermu, kar se vidi zlasti sedaj po sporu Tito - Kominform, ko sta take “Union Eslava”, kakor “Con- sejo Central Yu.goslavo” stopila na stran Kominforma. V tem ima poročilo prav in mi moramo stare Slovence samo opo¬ zoriti. v kakšno slabo ime jih je spravila lažna propaganda in nasi 1 - nost levičarskih struj v njihovih vrstah, da so zdaj vsi, ' pa prav vsi -in tudi mi z njimi! — razvpi¬ ti in pečateni kot — razdiralci re¬ da. in šniioni za druge državne in- t rese izven Argentine 1 , v kateri jim. ie nrebivati. Naj se ne čudi¬ jo, da je “Union Eslavi” odvzeta Hskarna. da ie slovenskim druš¬ tvom r^erovedero delovanje, celo ponča vanje slovenščine — čudimo "e 1 - mi, da nekomunisti m°d nji¬ mi še niso izstopili iz njihovih društev, ter se tako uprli temu pe¬ čatu. Proti temu se moramo naiodloč- neie upreti mi, ki smo pred komu- rizmem bežTi od dema. a naj bi zdaj v tujini '■tonili v njegovo služ¬ bo? Njemu, ki nam ie pomoril naj¬ boljše naš fante in može in oče¬ te nai bi zdaj tukaj v deželi, ki »a" 11 je dala gostoljubje, priurav- 1 iali pot za nrav takšno zločin¬ sko rohiianje? če kdo, smo Slo¬ venci prišli «-em do dna izgrajeni protikomunistični, načelni nlegovi nasprotniki, par smo pokazali s herojsko borho proti niemu. ki ie cvet. ne more še razumeti, ki pa bo n koč z zlatimi črkami napisana v zgnfjdvini sveta! Mi pa. — spričo tega odkriti a, za novo leto vprašujemo »tare Slo¬ vence: Ali Vam je po godu. da ste vsi, prav vsi označeni za komuni¬ ste, sovražnike države in človeštva, izdajalce krščanstva, ko pa vemo, da je med vami mnogo nekomuni¬ stov? Ali ni nikogar med med va¬ mi. ki bi mogel in hotel razdreti to pajkovo mrežo, v katero ste padli po nesreči in laži? In novOnasel — < .ienee opozariamo na pasti, ki so postavljene tudi zanje, da bi služi¬ li =tv?ri, pred katero so — bežali. Zakaj vsa ta dolga pot čez O- cean, ko bi komunizmu lahko slu¬ žil — doma, na svoji zemlji in ob svoii družini? Vsem pa, strnimo srnje vrste tesno okrog naših pro¬ tikomunističnih organizacij, okrog naših listov in knjig, da bomo Un Noble Gesto Ezeiza quedara para siempre grabada en la memoria de los re- fugiados eslovenos. Centenares de los nuestros hallaron en ese aero- puerlo y en las obras vecinas su existencia para los primeros mo- mentos de su llegada a la Argen¬ tina. Ahora tendremos los eslovenos un motivo mas para guardarle gra- tos recuerdos. Alli se instalo una colonia de vacaciones para ninos. Al iniciarse aparecio la senora espesa del ministro de Obras Pu- blicas en Hotel de Inmigrantes y eligio entre los miles de gente prin- cipalmente familias eslovenas que entcnces alli aguardaban su desti- no para dar a los padres trabajo en la atencion de la colonia y pa¬ ra hospitalizar en ella sus chicos. Asi hallaron una ocupacion muy a su gusto varios eslovenos y vieron felizmente abrigados a sus hijos menores a su lado. Mas todavia. La noble seiiora quedo tan contenta con sus prote- gidos eslovenos que volvio a pedir muchachas eslovenas para el ser- vicio en la colonia y ninos eslove¬ nos para hospitalizarlos alli. Todas las familias eslovenas que se enteraron con tiempo de la opor- tunidad tan grata, se apresuraron para aprovechar mandar alla sus hijos y ademas de gozar esos ni- hos una atencion cuidadosa, se ha- llan entre ninos argentinos, donde gracias al ambiente, aprenderan con mucha mas facilidad el idioma del Pais, lo cual les ayudara enor- memente para los estudios en el proximo ano escolar. Tenemos pues otro motivo mas para ser profundamente agradeci- dos a la Argentina y a sus gober- nantes que tan generosamente nc j hacen participar en todos los bene- ficios sociales de la Nacion. Especialmente el Ministro de Obras Publicas, su senora esposa y los destacados funcionarios de esa reparticion, particularmente el ingeniero Rossi, siguen demostran- do continuamente las simpatias pa¬ ra con los eslovenos, lo que debe- mos agradecer, ademas de las pa- labras, con la exactitud del cum- plimiento en nuestros puestos de trabajo. ohranili svoj protikomunistični ogenj v sebi, pa podvojimo svoje delo za red in uspeh države, kate¬ ri hočemo biti pozitivni element pri grajenju in ne podiranju. Po delu nas bodo spoznali in nas ceni¬ li, in odpasti bodo morale vse sum nje in tudi naše slabo ime, to edi¬ no, kar nam je dal kot sprejemni dar na novi zemlji naš —- brat, stari imigrant. . , Ali so slovanski novonaseljenci - komunistična pela kolona v Argentini! Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 2. MEDNARODNA KRONIKA PALESTINA. — židovske vojne sile so uspešno izločile egiptske čete iz Ne- geva v Palestini; prodirale so celo na¬ prej in vdrle v Egipt. Ker ima Anglija posebno pogodbo z Egiptom, da mora takoj nastopiti v obrambo Egipta, ka¬ dar Egipt to želi, je bilo tik na tem, da egiptska vlada to tudi zahteva. Po¬ sledica bi bila vojna med Izraelom in Anglijo kot zaveznico Egipta. Vlada Iz¬ raela je to uvidela in odpoklicala svoje čete iz Egipta. Dne 6. januarja je bilo objavljeno, da se sklepa premirje med Židi in Egipčani. FRANCIJA. — Francoski znanstve¬ nik Joliot Curie, ki načeljuje francoski komisiji za atomsko energijo, je komu¬ nist. Pred kratkim je Curie Franciji iz¬ delal prvo količino atomske energije. Vprašanje je bilo, če bo Joliot Curie kot komunist tajnost atomskih odkritij iz¬ dal komunistični stranki, ki bi jo nato predala sovjetski vladi. Ko so časnikarji Joliota Curieja vprašali, ali bi sporočil tajnosti, če bi mu to ukazala komuni¬ stična stranka, je odgovoril: “Raje bi nehal biti član take stranke, ki bi mi ukazala tako dejanje izdajstva.” DANSKA. — Predsedniki vlad in zu¬ nanji ministri Noi’veške, Švedske in Danske so se sešli v Kodanju, da bi ob¬ ravnavali vprašanja obrambe teh treh skandinavskih držav. Sestanek je bil tajen in so poročilo o njem objavili, ko so bili razgovori že v polnem tek«. KITAJSKA. —- Predsednik republike general Čangkajšek je ponudil, da od¬ stopi, če komunisti pristanejo na to, da se sklene mir. Toda komunisti so to ponudbo odbili in se pripravljajo na no¬ vo ofenzivo proti jugu. — Iz Kitajske se je v USA vrnil tViliam Bullit; na Kitajskem je zbiral podatke o tem, ali je še mogoče rešiti Kitajsko pred po¬ polno komunistično zasedbo. Sedaj je kongresu podal poročilo, da je sicer že pozno, vendar še ne prepozno, da se pre¬ preči, da se komunisti razlijejo čez vso Kitajsko. Bullit meni, da se komunisti ne bodo ustavili samo na mejah Kitaj¬ ske, ampak da bodo prodirali naprej v Indokino, Siam in na Malajski poluotok ter naprej proti Indiji in Indoneziji. ITALIJA. — Italijanska vlada je sklenila, da se Italija priključi zahod¬ nemu bloku in nato Atlantskemu obram¬ bnemu paktu. Vlada je sklenila na oseb¬ no zahtevo predsednika vlade De Ga- sperija, ki je moral pri tem premagati odpor protikomunističnih socialistov, ki jih vodi Sarag-at in pa opozicijo v lastni stranki, ki jo vodi predsednik parla¬ menta 'Gronchi. Saragat in Gronchi sta trdila, da se Italija ne sme spustiti v take bloke, ampak da naj ostane na sredi-med sprtima taboroma, med USA na eni strani in Sovjetsko zvezo na drugi strani, šele ko je De Gasperi do¬ bil izjavo ameriške vlade, da bo USA poskrbela zato, da bo Italija zadostno zavarovana z lastnimi in tujimi oboro¬ ženimi sredstvi, je opozicija obeh sku¬ pin odnehala. NIZOZEMSKA. — Nizozemska kra¬ ljica Julijana je govorila po radiu ob zaključku bojev na Sumatri v Indone¬ ziji. Izjavila je, da upa in želi, da bi se sedaj Indonezija organizirala v moč¬ no suvereno zvezo, ki bi obenem z Ni¬ zozemsko koristila miru in blagostanju človeštva. -— Nizozemska vlada nam¬ reč želi Nizozemsko in njena kolonijal- na posestva povezati v neke vrste ni¬ zozemski “commonwealth”, sličen an¬ gleškemu imperiju. — Voditelji indo¬ nezijske republike, ki so bili prvi dan sovražnosti zajeti, so bili izpuščeni na svobodo; nekaj najbolj radikalnih pa je bilo izgnanih v pregnanstvo. NEMČIJA. — Ruske oblasti napove¬ dujejo, da se bodo sovjetske čete kma¬ lu umaknile iz sovjetske zone Nemčije; seveda se govori, da bodo poprej so¬ vjeti ustanovili v zahodni Nemčiji ko¬ munistično nemško vlado, ki bi nato za njimi prevzela oblast, kakor so to so¬ vjeti storili v severnem delu Koi'eje. V vzhodnem delu Nemčije so sovjeti že ustanovili svojo komunistično policijo in pripravljajo tudi posebne komunistič¬ ne milice. — V Berlinu; računajo na to, da bodo komunisti iz sovjetske zone Berlina skušali izvesti “državni udar” v Berlinu, mesto zasesti in prevzeti vso oblast ter nato zahtevati, da zahodni zavezniki zapuste Berlin. MADŽARSKA. — Madžarska vlada je po aretaciji kardinala Mindszentija ob¬ javila, da je kardinal vse priznal in pri¬ znanja tudi podpisal. Toda še pred svo¬ jo aretacijo je kardinal razposlal obve¬ stilo svojim duhovnikom in raznim u- glednim vernikom, v katerem pravi, da ni nikdar sodeloval v nobeni zaroti in da se v slučaju aretacije nikdar ne bo odpovedal svojim duhovskim častem. Louvain, 29. decembra 48 Malo pred Božičem je prišel v Louvain bivši francoski zunanji minister Georges Bidault in je imel predavanje za dijake lou- vainske univerze. Pred poslušalci, ki so popolnoma napolnili prostra¬ no predavalnico, je razvijal svoje misli o “trnjevi poti do miru”. Dsjstvo, da te misli niso bile zgolj katederske, temveč zaključki, ki si jih je avtor napravil iz svoje prak¬ se, je dalo predavanju posebno za¬ nimivost, kakor tudi pomembnost. Tudi sam je dejal, da ne misli s svojimi besedami nič drugega kot dati “nauke bivšega profesorja bodočim profesorjem”. Ker ga je politična kariera pri¬ peljala v najvišje svetovno diplo¬ matsko in politično okolje je imel tedaj dostop do tajnosti, ki preple¬ tajo politične transakcije. Zato je sam takoj v uvodu poudaril, da “je največja tajnost v tem, da taj¬ nosti sploh ni”. Med trnjem je omenjal težave, ki jih povzroča prevajanje na u- radne jezike na mednarodnih kon- Predsednik USA Truman je no¬ vemu kongresu, ki je bil izvoljen dne 3. novembra, poslal svojo prvo spomenico, v kateri razlaga teme¬ lje svoje politike za novo vladno dobo štirih let, ki jo nastopa po svoji volilni zmagi. Novi program je vzbudil veliko pozornost, ker menijo, da je v svojih gospodar¬ skih in socialnih določbah preko¬ sil nekatere točke Rooseveltovega in socialnega programa. V svoji spomenici, ki se nanaša največ na ameriške notranje politične zade¬ ve, predlaga Truman novemu kon¬ gresu : 1. pobijati je treba inflacijo, ki se prepreči s kontrolo cen; 2. dav¬ ki se morajo zvišati za 4 miljarde dolarjev, da se zmanjša narodni dolg; 3. zakon proti delavskim or- Ako bodo v slučaju njegove aretacije potem slišali, da je on podpisal kaka priznanja ali pa odstopil, tedaj naj ve¬ do, da to nikdar ne bo izraz resnice in zato on že v naprej proglaša vsaka ta¬ ka priznanja ali pa izjave za neresnič¬ ne in potvorjene. — Po vsem svetu pa se razvijajo protestna zborovanja in se sprejemajo izjave, ki obsojajo dejanje madžarske komunistične vlade. USA. — Dva dni potem, ko je pred¬ sednik Truman prebral kongresu svojo poslanico o položaju Združenih držav, je državni tajnik Marshall podal demi- sijo. Odstopil je tudi državni podtajnik Lovett. Marshall je odstopil zlasti iz zdravstvenih razlogov (pred nekaj dne¬ vi je bil operiran la ledvicah), Lovett pa je odstopil iz razlogov, ki so “pred¬ sedniku znani”. Odstopil je tudi mor¬ nariški minister Forestall. — Predsed¬ nik Truman je izjavil takoj po teh os¬ tavkah, da se ameriška zunanja politika zlasti do Rusije nikakor ne bo spreme¬ nila. Tako se bo torej “mrzla vojna” z' Rusijo nadaljevala, dokler ne bo zmrz¬ nila. — Za novega državnega tajnika je imenovan Dean Acheson, za podtaj¬ nika pa Webb. Oba spadata v ožji krog Trumanovih osebnih znancev. ferencah. Zavrgli so francoščino kot edini mednarodni diplomatski jezik in odprli vrata zmešnjavi. Saj, če so dovolili tri, oz. štiri u- radne jezike, potem je verjetno, da jih bo jutri dvanajst. Ni razloga, ki naj bi zanikal pravico tudi je¬ ziku Cervantesa, Camoensa. Dan- tea... V prevodih delajo števil¬ ne ..politične koncesije”, kar goto¬ vo ne služi iskrenosti' in sporazu¬ mevanju med narodi. Konference, ki so sledile zadnji svetovni vojni, so zanimive po svo¬ jem postopku. Bistvo in glavni del razpravljanj so tvorila debatira¬ nja o pravilnikih, o zapisniku... Cel teden so se n. pr. pregovarja¬ li. ali naj povedo svetu ali ne,č e ro kaj sklenili ali nič. Če ni mo¬ žen odkrit in načelen razgovor, te¬ daj je pač naravno, da se začnejo prepirati o pravilniku. G. Bidault je izrecno dejal, da mu je bilo večkrat žal, da se kon¬ ference niso mogle vršiti na jav¬ nem prostoru pred stotisočero množico, da bi svet videl, kdo dela proti miru. ganizacijam, ki nosi ime Taft - Hartley. se naj ukine; 4. socialna zakonodaja se naj izpolni z uved¬ bo starostnega pokojninskega za¬ varovanja; 5. uvedbo splošne zdravstvene službe, ki naj vsake¬ mu Amerikancu zagotovi vso skrb za ohranitev zdravja; 6. obsež¬ na podpora vlade šolstvu; 7. skrb za zgraditev primernih stanovanj¬ skih hiš; 8. odstraniti vse predpi¬ se proti črncem ali pa proti drugim rasam. V tej prvi poslanici Truman še ni govoril o svojih načrtih v zu¬ nanji politiki. Omenil je samo, da je treba olajšati vladno politiko v vprašanju sklepanja trgovinskih pegodb in prav tako je opozoril na to, da mora vlada olajšati določ¬ be za prihod “razseljenih oseb” v USA. TRUMANOV PROGRAM "TRNJEVA POT DO MIRU IZVIRNO POROČILO SVOBODNI SLOVENIJI Zlatomasnik Franc Bernik Dne 5. nov. 1948 je umrl v Dom¬ žalah tamk. župnik, zlatomasnik in duh. svet. Franc Bernik v starosti 79 let. Pokojni je bilo globoko po¬ božen izredno delaven in vsestran¬ sko nadarjen duhovnik. Doma je bil iz Trate v Poljanski dolini, v Domžale je prišel kot beneficiat 1903 in ostal tamkaj celih 45 let do svoje smrti. Pok. župnik Bernik je vse svoje bogate darove postavil v službo svojega poklica. Bil je res ljudski duhovnik. Kot izvrsten organiza¬ tor je leta 1904 zgradil krasno domžalsko pokopališče, nekaj let zatem ustanovil domžalsko faro. zgradil mogočen društven dom, po¬ stavil hiralnico za ves domžalski okoliš, pozidal prelepo mašno kape¬ lico Matere Božje na Goričici, po¬ pravil in povečal župnišče, zgradil župnijska gospodarska poslopja. Mnogo so pa prispevali tudi ame¬ riški Domžalci. Vse je porabil za skupno dobrobit, sam je živel in umrl v revščini. Toda graditeljska delavnost pok. Bernika je le majhen del tega, kar je v teku desetletij storil za du¬ hovno rast svoje župnije. Skoro vsa leta je sam vodil /\se verske in prosvetne krajevne organizaci¬ je, sam poučeval na ljudski in meš¬ čanski soli, imel vsako nedeljo in praznik dve maši s pridigo in pop. kršč. naukom, obiskoval in previ- deval bolnike, sam vodil župnijsko pisarno, upravljal posojilnico in še našel čas, da je napisal celo vrsto knjig, med drugim za krajevno zgodovino pomembno delo “Zgodo¬ vina fare Domžale”. Ganljiva je bila njegova skrb za bolnike, za sirote, za bedne in nesrečnike, za študente. Pokojnik je bil mož ognjevitega temperamenta, navdušen govor¬ nik, pri jatelj glasbe in sam kom ponist. prileten družabnik, vesel značaj, ki je z vedro, šegavo bese¬ do znal dvigniti srca, kakor malo kdo. Vse njegovo delo je preveval neporušljiv optimizem, ki ga je črpal iz svokega iskrenega priia- teljstva z Bogom, iz svojega du hoventsva in ljubezni do svojega naroda. Vsem, ki so ga poznali, bo žup¬ nik B rnik o=tal v trainem spomi¬ nu kot svetel duhovniški lik. KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE I I v I je izšel Vse naročnike, bralce in prijatelje li¬ sta prosimo, da ga čimprej dvignejo v upravi lista na Victor Martinez 50. Po pošti ga pošiljamo samo onim, ki ga naroče. Koledar Svobodne Slovenije je prva knjiga, ki so jo izdali slov. protikom. begunci. Naj ne bo nikogar, ki je ne bi imel v svoji hiši. Opozorite na koledar tudi svoje znance ali prijatelje, ali ga jim pa pošljite kot svoje novoletno da¬ rilo. Poravnajte naročnino čimprej! Štev. 2. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 2. Mali človek pred velikimi vprašanji V oktobru 194b je prišla v Rim posebna komisija za izselitev ev¬ ropskih beguncev v Južnoafriško Unijo. Takrat še niso bila odprta vrata v nobeno drugo državo in naval v njene urade na Via delte boteghe Uscure je bil velik. Tudi prijav Slovencev ni manjkalo. Ve¬ deli so, da bodo Italijo morali za¬ pustiti in slišali so, da življenje v Južni Afriki ni težko, pa so se šli prijavit. Prijavljenci so dobili v izpolni¬ tev obsežne vprašalne .pole. Med vprašanji se je nahajalo tudi za u- boge begunce zelo čudno zveneče: “S koliko denarjem razpolagate?’ Kandidati za izselitev so v odgo¬ varjajočo razpredelnico pisali eden za drugim ničle. Sem in. tj a kdo jo je še prečrtal. Z izselitvijo v Južno Afriko ni bilo nič. Pozneje se je izvedelo, kaj je bilo na stvari: Tamkajšnja vlada je izvedela, da so v strahu, da jim ne bi komunisti pobrali de¬ narja, pobegnili iz držav Vzhodne Evrope mnogi denarniki. Omenje¬ na komisija je zato imela od vlade samo nalog, da poišče te petičnike in pripelje v svojo državo kjer bi se združili s tamošnjimi. Komisija jih ni našla, ker jih ni bilo. Svoji vladi je morala poročati, da je med evropskimi begunci našla kmete in delavce, obrtnike in ra¬ zumnike, da je' našla polno malih ljudi, onih, ki jih je vlada iskala — “velikih’' pa„ da med njimi ni! Poročilo te komisije svoji vladi nam sicer ni povedalo nič novega. Saj smo se mi sami prav od svoje¬ ga rojstva prav dobro zavedali, da spadamo med male ljudi. Uspeh tega poročila je bil kvečje¬ mu ta, da je za to našo lastnost zvedel, na takorekoč uraden način, tudi široki svet. Da, mali ljudje smo, ponosni na svojo majhnost. že od razpada srednjeveškega cehovstva, posebej pa od franco¬ skega prevrata dalje/ stoji človeš¬ tvo pred usodnimi Vprašanji. To so vprašanja o ureditvi človeške družbe, o odnosih med delom in kapitalom, med posameznikom in celoto, sožitja med sosedi sreče bo¬ dočih pokolenj. Iz skrajnosti v skrajnost je v teku zadnjih stoletij drvelo člo¬ veštvo v reševanju teh vprašanj. Gibanjem, ki so dala ogromne predpravice kapitalu, so sledila no¬ va, vstaj niška, ki so dala iste pred¬ pravice delu, vsaj na videz. S tremi j en jem in naporom za neo- mejnimi pravicami posameznika so sledili boji za brezmejnimi pra¬ vicami celote. Sožitje med sosedi je bilo v teku reševanja teh vpra¬ šanj porušeno in na njegovem me¬ stu je zavladalo sovraštvo in ne¬ strpnost. Ureditev družbe za žive¬ či rod in za bodočnost je bila re- ševana z ozkostjo, ki je često po¬ vzročala neizmerno gorje, rešitve družabnih vprašanj pa ni prinesla. Ta vprašanja so namreč resnič¬ no velika in težka. Slovenski mali človek je že v domovini stal pred reševanjem teh velikih vprašanj. Napori, ki jih je vložil v njih rešitev so zna¬ ni, Tujina njegovega mišljenja, zlasti pa njegove jeklene volje, da doprinese svoj delež k njih rešit¬ vi, ni spremenila. Stoječ pred temi velikimi in usodnimi vprašanji, jih je pripravljen tudi reševati, a- li vsaj svoj delež prinesti k njih rešitvi. Zato z Novim letom 1949, čim je v novi zemlji imel kam položiti svo¬ jo trudno glavo po trdem dnevnem delu, spet pričenja z njih razmo- trivanjem. Spet je zagrabil za pe¬ ro, da zadobi misel polet, ta pa . akcijo. Te vrstice piše preprost strojni ključavničar. Naslednji članek krojač. Tretjega delovni razum¬ nik, nadaljmga peon v tekstilni industriji. Priden obrtnik je napi-, sal potega, nočni čuvaj šestega. “Velikih” in petičnih ni med na¬ mi ! x Mali človek pred velikimi vpra¬ šanji je tedaj slovenski izseljenec v boju za svoj obstanek in v priza¬ devanj ih za srečnejšo in skladnej šo družbo. To ni prilika. Resnič¬ nost je, trda in neizprosna, kakor je trdo življenje v širokem svetu in kakor je neizprosen čas, v ka¬ terem smo bili rojeni. Z vso resnostjo tedaj mali lju¬ dje prevzemamo nase pisanje teh skromnih listov v “Svobodni Slo¬ veniji”, na katerih bomo govorili delujočim. Trdno smo prepričani, da bo slovenski izseljenec — mali človek pred velikimi vprašanji —• z veseljem te liste bral, našel v njih marsikaj koristnega za prido¬ bitev blagostanja, do katerega ima neoporečno pravico, razširil svoje obzorje, se utrdil v svojih prizadevanjih za srečno urejeno družbo, ter kar je glavno in konč¬ no: da bodo misli o pravilni reši¬ tvi teh velikih vprašanj nekoč o- srecilo naš dom! Kobal. Socialno zavarovanje slovenskega kmečkega človeka Kmalu bomd obhajali 40 letnico, od¬ kar je dr. J. E. Krek predložil dunajski zbornici zakonski predlog za socialno zavarovanje kmečkega stanu. Slovencem je Krek svoj predlog obširno razložil v brošuri “Kmečko socialno zavarova¬ nje”, ki jo je leta 1909 založil “Slo¬ venski gospodar”. S točnimi statistič¬ nimi podatki je Krek mojstrsko poka¬ zal možnost izvedbe zavarovanja, pred¬ videl vse njegove težave in slabe stra¬ ni, a tudi njegovo veliko korist za na¬ predek kmečkega stanu. Krek kljub vsem prizadevanjem ni uspel. Ni našel polnega razumevanja med Slovenci samimi, šel manj pa v du¬ najski zbornici, ki je predlog odklonila. Trinajst let pozneje, leta 1922, se je jugoslovanski “Zakon o zavarovanju delavcev” samo z besedo dotaknil za¬ varovanja kmetov. Določil je, da se za¬ varovanje poljedeljskih delavcev izvede pozneje. Na žalost do izvedbe nikdar ni prišlo, izvzemši zavarovanja za primer nezgod pri poljedeljskih strojih, ki je bilo pavšalno. Ponovni poiskus v letih 1942-1945 tudi ni prinesel zaželjenih uspehov. Ostalo je samo pri osnutku. Izvedbo) so ovirale izredne g-ospodarske razmere, v prvi vrsti pa nerazumevanje pristojnih čini- teljev. Sedanji oblastniki v Jugoslaviji prav- tako nimajo korajže ali volje rešiti to vprašanje. Tudi njihov zakon o zava¬ rovanju delavcev je ponovil usodno na¬ pako iz leta 1922 — zavarovanje kmetov je odložil na poznejši čjs. Morda v smislu svojih načrtov računajo, da je to zavarovanje nepotrebno z ozirom na popolno podržavljenje in kolektivizaci¬ jo kmečkih posestev, ali pa se jim zdi vprašanje pretežko in radi obstoječega poraznega gospodarskega stanja v dr¬ žavi nerešljivo. Kljub vsem dosedanjim neuspelim po- iskusom pa vprašanje ni nič manj pe¬ reče. V bodočnosti — ko bo zasijala zarja prave svobode — bo treba nujno pristopiti k praktični izvedbi kmečke¬ ga socialnega zavarovanja. Po objavljenih podatkih iz pretekle¬ ga leta šteje Slovenija s priključenim delom Primorskel(350.000 p?eb( vtičev, od teh se jih približno 60 odstotkov preživlja izključno z kmetijstvom. To pomeni, da 60 odstotkov slovenskega naroda ne uživa sadov socialnega zava¬ rovanja, ki je nujna zahteva časa in potreba sodobnega človeka. Zahteva pravičnosti je, da so zava¬ rovani vsi, prav vsi, katerim je kme¬ tijstvo poklic. V poštev pridejo kmetje- gruntarji, mali posestniki, kočarji, dni¬ narji, posli, gozdni delavci, viničarji in vrtnarji z vsemi člani njihovih družin. Edino izjemo predstavlja izvrševanje drugega samostojnega poklica. Nosilec zavarovanja naj bi bil pod nadzorstvom svobodnih delavskih in de¬ lodajalskih združenj se nahajajoči sa¬ moupraven zavod z deželnimi podružni¬ cami. Samoupravni organi naj bi bili za določeno dobo voljeni naravnost od vblilcev, v vseh organih pa naj bi vla¬ dala pariteta med delavci in delodajal¬ ci. Samoupravni organi pa naj bi o svojem delu polagali obračune zava¬ rovancem. Najteže rešljivo vprašanje bo pa še vedno višina in način pobiranja pri¬ spevkov. Višina prispevkov se lahko določi na podlagi točnih statističnih podatkov, ki pokažejo število zavarovancev posamez¬ nih panog kmetijstva, njih starostno porazdelitev in povprečno zdravstveno stanje, denarno zmogljivost kmečkega gospodarstva in višino stroškov, ki jih bo zavarovanje zahtevalo. Lastniki zemlje naj bi prispevke pla¬ čevali skupno z ostalimi davki kot po¬ seben pribitek na zemljarino. Kdor ima več zemlje bo plačal več, kdor pa manj, pa sorazmerno manj. Posli, dninarji, kočarji, viničarji, gozdni delavci in vrt¬ narji pa naj bi plačevali prispevke z ozirom na višino zaslužka, ki naj bi se obračunaval mesečno ali najmanj četrt¬ letno. Kmečko zavarovanje pa bo morala posebej podpreti tudi država, saj ji bo z njegovo uvedbo odpadlo 95 odstotkov stroškov, ki jih je pred vojno imela z vzdrževanjem zdravstvenih občin. Upravni ustroj kmečkega zavarova¬ nja bo moral biti organizacijsko na vi¬ šini, vreden napredka in dobe, v ka¬ teri živimo. “Uradnega šimlja” tam ne bo smelo biti! V službo zavarovanja bo¬ do smeli biti sprejeti le ljudje nravne neoporečnosti in zadostne strokovne izo¬ brazbe, ki bodo svoje delo vršili z voljo in ljubeznijo ter čutom odgovornosti. Iskati pa bodo morali tudi novih nači¬ nov za izpopolnitev zavarovanja, da bo isto res služilo svojemu, namenu. Mo¬ goče je res, da takih ljudi sedaj manjka, toda to zahteve ne spremeni: jih bo treba pa vzgojiti! Posebna pozornost pa se bo morala posvečati zdravniški službi. Ako bo ta dobra, tedaj bo zavarovanje uspešno. Izkušnje uče, da naj bo zdravnik pla¬ čan od ordinacije, zavarovancu pa naj bo dana možnost izbire med dvema ali tremi zdravniki v svojem bližnjem ali daljnem oklišu. Tako bo zdravnik pri¬ siljen, da se bo za bolnike zanimal — ali pa bo brez pacijentov in brez za¬ služka. S tem bo odpadlo zdravljenje “po tekočem traku”, kakor se je nered¬ ko vršilo v preteklosti v ustanovah so¬ cialnega zavarovanja in v zdravstvenih občinah. V zvezi z izvedbo kmečkega socialne¬ ga zavarovanja je vrednih obravnava¬ nja še mnogo drugih vprašanj. A naj bo dovolj! Te vrstice imajo v prvi vrsti namen vzbuditi med nami zanimanje za to zavarovanje in dati grobe obrise nje¬ gove rešitve. Zato bo vsakdo, ki ljubi svojo grudo prisluhnil njih klicu. Kmečki stan je dal največ žrtev v borbi za svobodo. Največ je trpel in tu¬ di danes nosi glavno težo odpora proti nasilju. Novourejena domovina se mu bo zato z uvedbo kmečkega socialnega zavarovanja vsaj nekoliko oddolžila. —ta— OMEGA: TRINAJSTA PLAČA V ARGENTINI Trinajsta plača kljub bogati socialni zakonodaji, ki smo jo imeli, v domovini ni bila zakonito določena. Poznale so jo le nekatere javnopravne ustanove kot: Pokojninski zavod za nameščence, Jav¬ na borza dela itd. za svoje nameščence, določeno s posebnimi predpisi v svojih službenih pragmatikah. Nekatera tr¬ govska podjetja in večina zasebnih za¬ varovalnic so 13. plačo svojim usluž¬ bencem sicer dajala, zakonito pa v to niso bile primorane. Bela vrana je bil podjetnik, ki si je upal iti tako daleč, da je za Božič ali Novo leto izplačal letno nagrado ali vsaj kak njen del roč¬ nemu delavcu. Če se je to pripetilo, se je zapisalo v časopisju kot izreden do¬ godek, izplačnik pa je bil pohvaljen kot človek izredne socialne pravičnosti. In vendar je že sv. Oče Leon XIII. v svoji znameniti okrožnici o socialnem 1891. ugotovil, da izvira pretežna veči¬ na svetovnega bogastva iz nadvrednosti dela, to se pravi, da iz vrednosti tiste¬ ga dela, ki so ga storile milijonske množice delavcev, a zanj niso dobile plačila, ker so prejemale manjše plače, kakor pa je bilo po njih opravljeno de¬ lo vredno. Čimbolj je bil delavec po ka¬ pitalizmu izžeman, temvečja je bila ra¬ zlika med dejansko storjenim in med premalo plačanim delom, razlika, ki jo torej v socialnem vprašanju poznamo pod pojmom nadvrednost dela. Vsi družboslovci pa, tako oni, ki so za nasilni prevrat družbe, kakor oni, ki zagovarjajo razvojno spremembo ob¬ stoječih socialnih neskladij, so soglasni v tem, da se vrednost dela čisto natanč¬ no določiti ne da in ne more. Zakaj de¬ lo ni kot blago, ki se ga da izmeriti (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 2. (Nadaljevanje s 3. strani) dolžinsko ali pa določiti s tehtnico. Zato je delo v posameznih slučajih višje pla¬ čano, kot je pa vredna dejanska stori¬ tev (na pr.: mnogokrat previsoka plača nekaterih generalnih ravnateljev in vi¬ šjega osobja sploh), v ogromni večini pa premalo, s tem, da se delovnemu člo¬ veku za njegovo storitev ne daje pra¬ vična protivrednost v blagu ali v de¬ nar vj. Zato je težnja delavskih mno¬ žic, da se jim prizna ne le neka 13. pla¬ ža, temveč tudi pravica do soudeležbe na dobičku podjetij vsepovsod, kjer nji¬ hova moč bogati posameznike in svet, popolnoma upravičena in v skladu s pravičnostjo. V Argentini pa je 13. plača, letna dopolnilna plača (Sueldo anual com- plementario) z zakonom priznana vsem delavcem. Tozadevno predpisi določajo: “Vsi podjetniki, tako osebni, kod prav¬ ne osebe, ki zaposljujejo delavce ali na¬ meščence, so dolžni izplačati, svojim de¬ lavcem ali nameščencem do vključno 31. decembra vsakega leta najmanj eno letno dopolnilno plačo. Pod letno do¬ polnilno plačo se razume 12. del vseh prejemkov ali plač, ki jih je dobil de¬ lavec ali nameščenec v zadnjem koledar¬ skem letu. Kadar delavec ali nameščenec zapu¬ sti sl.užbo podjetnika, bodisi po svoji volji, bodisi, da je bil odpuščen, ima pravico zahtevati, da se mu izplača ti¬ sti del letne dopolnilne plače, ki znaša 12. del plače, ki jo je imel v trenutku izstopa iz službe v zadevnem koledar¬ skem letu. Izplačilo letne dopolnilne plače mora biti zajamčeno v skladu s predpisi za¬ kona št. 11.278 (Šobre proteccion del salario). Podjetniki, ki izplačajo obvezno letno dopolnilno plačo, so dolžni v 5 dneh po¬ slati argentinski narodni banki 5 od¬ stotkov skupnega zneska iz tega na¬ slova. V to so podjetniki upravičeni od¬ tegniti delavcem in nameščencem 2 od- Milan Majnik: DOBRA SO Pri nas doma so med sosedi ve¬ ljali posebni odnosi. “Sosedje so prvo sorodstvo”, se je glasil rek. Zlasti v podeželju je bila sosedšči- na zadeva, na katero se je veliko dalo. Značilno za odnose med sosedi je morda bilo dejstvo, da so bili so¬ sedje poklicani na pomoč, zlasti ob težkih nesrečah in žalostnih do¬ godkih. Vesele dogodke je opravi¬ la družina sama, včasih ob součest- vovanju sorodnikov: pri krstu so imeli besedo botri, pri birmi prav tako, na ženitovanju starešina in priče itd. Sosedje pa so v glavnem prišli v poštev ob smrtih. Kadar je kdo umiral, so poklicali sosede. Ako je bil umirajoči slučajno s ka¬ terim od njih sprt, tedaj je imel na smrtni postelji priliko, da se spravi z njim. Sosedje so bili kon¬ čno tisti, ki so pripravili mrtve¬ mu dom — jamo in ga položili va¬ njo. Poleg smrtnih primerov so bile nesreče tiste, ki so priklicale sosede na po narodnih izročilih dolžno pomoč, Požar, povodenj in slično so dali sosedom priliko, da se izkažejo. Iz tega bi nekako sledilo, da bi bilo po naših narodnih izročilih preveč trditi, da je med sosedi vladala ljubezen. Ljubezen, v pra¬ vem pomenu besede, ima vse pre¬ več družinski pomen, da bi se isto moglo zahtevati tudi od sosedov. stotka ob času izplačila.” (Naprej pred- nisi določajo, v katere socialne s vrh# se ti odtegljaji uporabijo.) “V nobenem primeru se ne sme iz¬ plačilo letne dopolnilne plače zakasniti nad 7 dni, določenih za izplačilo rednih prejemkov po zakom o delu.” Tako argentinski zakon. Kadar Slovenci govorimo in pišemo “13. plača”, nam ta izraz šumi v uše¬ sih bolj kot pojm miloščine, kakor oa kot pojm pravice, ki delavcu pripada kot plača, ki jo je zaslužil že med le¬ tom, s tem, da je več delal kot pa je za storjene protivrednosti prejemal vrednosti v denarju. Argentinski zakon izi-aza “13. plača“ ne pozna, marveč jo imenuje letna dopolnilna plača. Delavec naj bi torej z njo prejel tisto, kar je med letom premalo prejel. Zakonodaja¬ lec s tem izrecno priznava, da delavec dejansko več stori, kakor pa se mu pla¬ ča z redno mezdo. Tak duh zakona je pravilen in ga moremo, sami nevajeni ga, naravnost občudovati. Če pomisli¬ mo dalje, da se letne dopolnilne plače morajo izplačati najkasneje pa Silves¬ trovo, ko podjetja še nimajo sestavlje¬ nih bilanc in ne uspeha tekočega go¬ spodarskega leta, moramo reči, da je zakonodajalec z določbo o letni dopol¬ nilni plači naravnost predpostavil, da pripada le-ta delovnim množicam v vsakem primeru, zato, ker je proizva¬ jalni proces kapitalističnih podjetij tak, da delovne množice redoma nikoli ne prejemajo svoji storitvi primernih plač. Tudi ta d.uh, ki veje iz navedenih pred¬ pisov, je zdrav in pravilen in daje, upa¬ nje, da bo zakonodajalec upal iti še na¬ prej: do uzakonitve delavske pravice do soudeležbe na letnem dobičku pod¬ jetij. Kot delavci katoliškega svetovnega nazora torej radi priznamo, da je duh, ki veje iz kratkih določb o letni dopol¬ nilni plači v Argentini, duh krščanstva. Zato bo slovensko delavstvo ta in po¬ dobna prizadevanja podpiralo. SEDŠČINA Dobri odnosi in medsebojna pomoč je bila tista, ki se je od sosedov upravičeno zahtevala. Morda smo včasih grešili prav v tem, ker smo prenekaterikrat š-i v svojih vzo¬ rih tako daleč, da smo zahtevali prev.č — ljubezen med sosedi , ki je bila često iz najrazličnejših ra¬ zlogov neizpeljiva, dočim dobri ccsedščini ni bilo nikakih ovir. Pa življenje se je spreminjalo. Tovarniškemu delavcu in obrtniku so postali sosedje njegovi sodelav¬ ci v tovarni in delavnici, dijaku njegovi sošolci, uradniku pa njego¬ vi souradniki. Sosedščina je zače- vala dobivati širši pojem, ne, da bi utr j enemu kmečkemu sosedstvu kaj odvzemala ali dodajala. Spom¬ nim se, da je nekaj mestnih ljudi imelo lepo navado, ki so jo obdržali tudi v tujini, da so ljudi, ki so jim biii tako blizu, da ni bilo več pri¬ memo imenovati jih “gospode’,’ niso jim pa bili še tako do¬ mači, da bi se recimo tikali z nji¬ mi, nazivali s “sosedi”, tudi, če to niso bili njih sodelavci, sourad¬ niki ali sošolci. In? Zdi se mi, da je naziv “sosed” povsod naletel na zelo lep odjek. Zdaj živimo v novih okoliščinah in “sosedov”, ki smo jih imeli v taboriščih vse preveč, često pogre¬ šamo. Sam sem doživel primer, ko je bilo treba ob treh ponoči odne¬ sti do najbližje avtomobilske ceste bclno ženo. Pa pridejo še najrazlič¬ nejša stvari, n. pr. prestaviti tež¬ ji o o aro, če moških ni pri hiši, tu¬ di izposodili si to ali ono stvar, dasi to ni priporočljivo itd. Skrat¬ ka : sosede vedno rabiš. Obratno pa tudi sosedje vedno rabijo Tebe. č le moreš, si ob takih prilikah poiščeš “sosede” svoje narodnosti. Z njimi se najlažje pogovoriš, dasi kasteljanščino za silo že obvladaš. Radi tega sem mneja, da bi bilo treba postaviti nove osnove sosed¬ stva, ki pa naj bi temeljile na ut- rj nih temeljih izročil našega na¬ roda, zlasti našega podeželja. To bodo zdravi odnosi, ki' bodo vsake¬ mu posebej in vsem skupaj lajša¬ li življenje.. Za lažjim življenjem pa menda vsi stremimo. Ustvarjajmo dobre odnose. Vedna pripravljenost na met- sebojro pomoč naj bo njih značil¬ nost. Ti sam nikdar ne odreci po¬ moči svojemu sosedu, če Te rabi in on Ti bo tudi pripravljen pomaga¬ ti, kadar bo treba. Zelo kali odnose med sosedi, če se eden na druge¬ ga jezno drži. Zato naj bi svakdo poskušal tekom časa zabrisati sle¬ di raznih taboriščnih razprtij, ki se že zdaj marsikomu samemu zde neumne, in z vsemi Slovenci v njegovi bližini živeti res kot do¬ ber sosed, četudi brez nekih pri- srčnejših. odnošajev. Na dobro sosedščino je razum¬ ljivo treba paziti tudi pri sosedih drugih narodnosti. Pa naj si bodo to sosedje po bivališču, po delu a- li čem drugem. Tu narodna prena¬ petost še daleč nima tiste ostrine, kot. jo je imela v nesrečni šovini¬ stični Evrooi. Morda si že imel priliko občutiti, da Ti Italijan tu- TOVARNE BR Kar je bilo nekdaj samo zlat sen industrijcev, je zdaj morda blizu uresničenja: PTedstavljaj si' toj varno, prostorno, snažno, brez de¬ lavcev v delavniških prostorih. V vsej tvornici ni več osobja, kakor nekaj tehnikov, ki na posebnem baTouu opazujejo različne raz¬ predelnice ip uravnavajo od daleč brezhiben tek strojev. Surovine v vozičkih gredo skozi vrsfo stro¬ jev ter se koncem nje pojavijo kot gotovi izdelki pripravljeni za raz- rečavanie: radijski sprejemniki, hladilniki, polnilna peresa, vlačilci in še najrazničnejše vrste drugih čud. Te bodoče tovarn: se bodo od sedanjih ločile toliko, kolikor se razlikuje moderna hidroelektrična centrala cd stare s parnimi stroji strojniki in kurjači. Ko se name¬ sti hidroelektrika, je treba le urav¬ navati njeno delovanje in soraz¬ merno porazdeljevati proizvodeno gonilno silo. Podobno je videti, da se bo zgodbo v tovarnah. Nikjer ne pride človekova nepo¬ polnost, morda bi rekli „nazadnjaš- tvo”, tako do izraza kakor v tovar¬ nah. Imamo že stroje, ki vidijo bo 1 j še, kot človeško oko, ki raču¬ najo z večjo natančnostjo kot mož¬ gani, vpisujejo z večjo zanesljivo¬ stjo kot spomin in delujejo bolje, hitreje in brez prekinitev. Na način mehaničnega nadzor¬ stva so vodili med vojno čisto avto¬ matsko izdelovanje kemičnih pro¬ izvodov. netrolejskih in kavču- Vo-dV izdelkov +k r a^tomobhskih kaj nikakor ni sovražen že iz tega razloga, ker si Slovence. Moramo pač tudi mi nekaj svoje privzgo¬ jene nestrpnosti odpraviti, da bo¬ mo mogli v miru živeti med ljud¬ mi, ki niso bili vzgajani v ne¬ strpnosti. Pokažimo jim, da ima¬ mo smisel za dobro sosedstvo. Saj ga imajo tudi oni. Izraz “večino” je pri Argentincih često uporab¬ ljan. Videl sem vabila za neko 50 letnico, kjer je slavljenec vabil svoje “sosede”. Ob volilni kampa¬ nji v marcu si mogel na več kra¬ jih videti na zidovih napiše “Veči¬ no vota a este y este” — “Sosed, voli tega in tega”. Vzpostavitev dobre sosedšČine, v kolikor seveda ista v posamez nih predmestjih tega velikega mesta že ne obstoja, pa naj bi dobi¬ la svoj zunaji izraz tudi v rabi naziva “sosed”. Iskušnje imamo, da se naši organizacijski izrazi pravzaprav niso nikoli dobro udo¬ mačili. Pri “Orlu” ali “Sokolu” je bi'o vedno nerodno reči “brat”, če si ra dotičnega vikal, ker bratje se. običajno tikajo. Zgodil se je celo primer, da je nekdo poskušal tej nerodnosti izbegniti s tem, da je dejal: “Gospod brat”, kar je pa mejilo že skoraj na zafrkacijo. “Tova.r ; ša” so našim delavskim or¬ ganizacijam ukradli komunisti in,, ker delavske organizacije z njimi niso hotele imeti nič skupnega, so ga orustile. “Kolega”, “Prijatelj” itd. kar so nekatere organizacije rudi uporabljale, se ni udomačilo in morda je še celo tuje zvenelo. Začnimo tedaj skupno z dobro ”21—22 ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dopoldan do 11 ure. Sporočite mi, prosim. Vaše želje, da Vas obiščem ali prinesem vzorce in blaga na ogled. lmprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644