List 21. Tečaj LX. » i in narodne I po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (iuserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 23. maja 1902. v Časnikarski shod. Binkoštne dni se je vršil v Ljubljani IV. shod slovanskih časnikarjev avstrijsko ogrske monarhije. Sprejem je bil sijajen in presrčen, vse sloves- nosti so se sijajno vršile zahvala za to gre rozi in tudi udeležba od strani znatnejša, kakor na katerem koli 4rugem kongresu. t Uspehe tega shoda je označil „Novi List a na Reki takole: nem u novinarjev, ter je položil te- melj časnikarski organizaciji; . Kongres je vse udeležnike navdal M il« - -v^--- -iBMiMMHMtp^HMH in iskreno ljubeznijo do Slovencev. - m ^ . ......y +wmmu ^tttr^^^' • 1 ,lMJ,,|i' * '"•^l1 To so po sodbi reškega „Novega Lista" pozi- tivni uspehi tega shoda. Ker nameravamo o nekaterih zadevah tega shoda nekoliko govoriti, moramo pred vsem priobčiti poročilo o shodu. , Časnikarski shod. Shodu je predsedoval slavaškLnovinar M. Dula slovanskem korespondenčnem uradu je po- se ročal P. Gregr. Referat o tej zadevi pravi: Na Krakovskem in Dubrovniškem shodu predlagalo, naj se na podlagi časnikarskega shoda v Pragi ustanovi „Slovanska korespondenčna pisarna". Na shodu v Pragi je bila sprejeta resolucija za pre-potrebno ustanovitev „lastne informačne korespon- listov. Veliko jih ni odgovorilo. tem je bilo poro- čano na krakovskem shodu, kjer se je sprejela resolucija, ki priporoča ustanovitev časnikarskih odborov v posameznih slovanskih deželah, ki bi bili med seboj v stalni zvezi, organizirali dopisovatelje v svojem okrožju ter izdelali natančne predloge za definitivno ustanovitev „Slovanske korespondenčne pisarne III, shod slovanskih časnikarjev. m v, tej resoluciji je dodal u za gosp. Hruby: da se odbori v posameznih deželah smejo medsebojno dogovarjati še pred III. časnikarskim shodom; dr. M eru no wi cz: naj se pretresa, ali ne 2. bil Dunaj primeren za „Slovanske pisarne" in 3. urednik Kop ins ki: naj se napravi direktna telefonska zveza med Krakovom in Prago, kajti zveza z Dunajem na- pravlja veliko ovir. q — ' v 'jr, - i jjj «l j- - jf v , 1 », * %* *i ' — • *' it -jjps - is ' -j - -*' . h „ : i Tudi III. shod v Dubrovniku se je pečal z dotičnim vprašanjem in se je sklenilo: . naj se dela to, da se ustanove časnikarski odbori v posameznih slovanskih deželah kot središča poročevalske na službe; naj izvoli III. shod novinarjev v Dubrov niku za vsako deželo delegata, ki bi poskrbel za ustanovitev odborov in naj o tem poroča drugim središčem. temu je dodal dr. Ryba: Državni poslanci, zlasti pa poslanci žurnalisti, naj se kar odločneje upro krivičnemu in naravnost .razžaljivemu protežiranju državne tiskovne pisarne nemškim interesom in naj se potegnejo za to kar najodločneje, da zavod, ki ga vzdržuje država, tudi glede slovanske publicistike se vede pošteno in nepristransko. 2. Gospod urednik Hovorka: Predsedništvo shoda pozivlje osrednjo m » jg* M ' i fc me- Ker sam ne more živeti, se čez nekoliko secev po smrti drage matere oženi. Čez leto dnij se mu porodi hčerka, kateri dado materino ime Mara, Greh starega Martina. (Ruski spisal J. N. Potapenko., prevel O. M.) „Dragi očka! Kako to, da oblaki tako drve mimo poglej jih, kako drve mesec pa stoji meseca mirno vedno na istem mestu? Kako to, očka" ? vprašal je osemletni Vasiljko svojega starega očeta Martina, se pritisnil še bolj k njemu ter se zavil v njegov širok kožuh Mraz ni bilo Vasiljku, kajti imel je visoke škornje, katere je nosil še njegov oče Karpo, in gorko jopico, katero je podedoval po svoji materi Marini toda bilo je tako prijetno, zaviti se v gorki kožuh starega očeta . . . „Lej ga, malega modrijana! Odkod pa veš, da mesec stoji mirno? Ne, Vasiljko, mesec ne stoji mirno, Zvedevši, na katerem delu zemlje in v katerem ampak plava po nebu sem in tje"! odgovoril je stari „Sedaj stoji", je govoril dalje, a mestu sem, spomnil sem se, kako nam je kazal gospod Martin, učitelj v šoli, na kateri strani sveta leži moj rodni v jutro bo že tam pri gori, a nato se bo vlegel kraj. Sporazumil sem se še z jednim človekom, ki je počitku". pazi, bil rob kakor jaz in to je tu tovariš moj. Vasiljko je molčal. Premišljeval je te besede na Dogovorila sva se, napravila mal čoln, pa se pri- tančneje. pravila na beg. Ali se rešiva ali pa plačava z glavo! » Ali je mnogo milj od zemlje do meseca u Priredila sva, kar je treba za beg, preoblekla se v vprašal zopet s svojim tenkim glaskom. druge halje, pa hajdi na morsko obal! „Mnogo milj" ? ponavljal je stari oče. „Ti bedak Premislila sva dobro, kod kreneva, da nas ne ti! Saj jih vender še ni nihče meril, prav nihče jih ni zalotijo. Držala sva se vedno smeri proti severo vzhodu meril a Letnik LX NOVICE 1) Sto milj bo", dejal je nato Vasiljko z nekako je v življenju toliko čudnega, toliko nejasnega gotovostjo ter motril mesec, kot bi hotel v mislih celo v pripovedkah ne kot Zato ljubijo stari ljudje izračuniti oddaljenost med mesecem in zemljo T Morebiti jih je sto, morebiti tudi tisoč; Bog ve a I tako zelo, da otrokom pripovedujejo pravljice in Bog ve, kdo več verjame tem pravljicam — otroci ali oni je odgovoril stari oče nekako jezno, kajti ni ljubil, sami . . . ako mu je njegov vnuk dajal vprašanja, na katera ni v Le glej Vasiljko, da ne zaspiš", je dejal stari vedel odgovoriti. In sedaj je celo hotel vedeti, koliko oče, „kaj naj potem storim s taboa?! milj do meseca — ako bo ondi tudi semenj in ako » Ne bom zaspal, očka, ne! Jaz premišljujem, se bo tudi on peljal na semenj mesec? . . . Kaj pa je sploh očka ..." je odgovoril Vasiljko. Stari oče pa se je „Kaj pa je mesec, Vasiljko? Ali veš, kaj je? a je smejal ter zmajeval z glavo. „No, ali nisem rekel, da si modrijan!? Ti vprašal oče z gotovim glasom, kajti on sam je vedel misliš! Ha, kaj pa misliš? Tako majhen si, da te komaj dobro, kaj je mesec. vidim, pa misliš t • Poglej no, kakšni ljudje so dan » Kaj je mesec?" je ponavljal zamišljeno Vasiljko. danes! Kaj pa misliš Vasiljko"? • * • a mnogo „Sam ne vem, očka, kaj da mislim. Čez plan gledam in vidim, da je vse belo, da mesec sveti in bedak! Ti modrijan! Kako more biti luč! da se snežinke bleste v bledi mesečni svetlobi kot „Gotovo je taka luč, kot stoje v cerkvi večja, še mnogo večja ..." »Oh, Na nebu brije veter, in luč bi bila že davno uga- dijamantni kristali snila . . , niča je . da je luč Ni luč Vasiljko ni okrogla svetilnica .. in ... da stoji tam trs, mirno in velika svetil- nepremično kot bi spal in da je v kožuhu gorko kot bedak, praviš, na peči ... In počutim se tako dobro, očka . . . Toda Vasiljko, ali peč, kaj Vasiljko? Ali ni čas"? M Še ne, očka, še ne ni čas, da greva za Vidiš očka, to mislim „Hm, Vasiljko, u SI mali bedak, mali Tukaj je tako lepo . bedak, • • Vasiljko! Čemu je treba misliti, ko tu sediš v še malo posediva njegov kožuh. u J prosil Vasiljko ter se zavijal v gorkem kožuhu in nimaš nobenih skrbij Kaj je treba takemu otroku misliti, kot si ti! Ko boš toliko M Pa sediva! Meni je tako vsejedno, ako sedim star, kot tvoj stari oče potem no potem boš tu, ali se premetujem po peči ... Le sedi Vasiljko"! že lahko mislil . . . u Noč je bila mirna . . . Čez dan je snežilo v gostih In stari oče se je v resnici zamislil. Mislil je na tako, da je bilo na večer že vse belo: nekaj iz davno preteklih časov. Dolgo je že tega, kosmičih — drevesa, strehe po vaških hišah in led tam za gričem vrlo dolgo, a spominja se tega še natanjko. Zdi se Skozi oblake pa je pogledala sem in tje kaka zvez- mu, da je ravcokar preminul zadnji vzdih in v nočni dica, tako da se je zdelo, kot bi se zemlja krasila z tišini sliši težki udarec kladiva na belo krsto. Njegovo belo obleko za jutrajšnji praznik Mesec je svetil staro srce pa začne hitreje in burneje biti in zdaj mirno in jasno njega drveči oblaki za trenutek so ga zakrili mimo udarja močno in hitro v njegovih prsih, zdaj je zopet nato pa je zopet vrgel svojo mirno. Stari oče mislil glasno ter mrmral v sivo bledo luč na zemljo ... in snežinke so se blestile brado: „In če še tako premišljujem, o Bog, Ti veš, kot tisočeri kristali — dokler ni zopet zakril mimo- da jaz nisem vsega kriv usoda! Oh, oh"! drveči, oblak meseca (Dalje sledi). vasi so ljudje že zdavnaj povečerjali ter se vlegli k počitku . . . Toda na badnjak imajo navadno mužiki hude sanje. Sanja se jim o različnih čarov- 0 % J& Ä « Novice. nicah, peklenščkih in drugih prikaznih. Ali navadili mwwww^^ so se že in nihče se radi tega ne vznemirja. Kmet se prebudi, napravi križ in prikazni izginejo pred Djim. praktikantj Osebne vesti. Za avskultante so imenovani pravni Makso Božič v Ljublj Stari Martin je bil že v starosti, v kateri se Novem mestu in Ivan Trtnik v Celju Fr. Vi S j h v evidenčni spanje in bedenje ne loči mnogo od druzega. Večkrat geometer gosp Vinko Preš je premeščen iz Krškega v j ;e sedel po več ur na enem in istem mestu brez posla osebno po leti, ko solnce tako gorko pripeka na zuljo. Tu je sedel stari Martin s povešeno glavo, in Ljublj Izvršitev triangulacijskih del na Kranjskem je ministrstvo poverilo višjemu geometru gosp A S kr b k na Dunaju je v rečeni namen že prišel v Kostanj Stolnim proštom v Ljublj stne misli so se mu pojavljale v glavi . . . Bog ve gosp. dr. Ivan Kula vic. ka*£? MM vv j Samo v ieh zavojih se m M dobiva pristna tako m t spi os na priljubljena m Cena tavogu 60 vinaiji vsebina 500 gramo» S»7 - r^T^vy * »■ v polnih trnih H ■ il?i 1 1 \ f* # ram B tev3o^ s biaibü te® triin$eve tovarne za slađno kavo Monakovo Blum, da je on nameraval pisati drame, pri katerih se poslušalci jokali, sedaj pa ga poznajo povsod kot izbornega humorista v dramatiki. On pravi, da je bil mnogo bolj ponosen, ko je videl, da so gospe pri njegovih delih jele jemati robce iz žepa in si brisati oči, kakor pa, ko je vse hrumelo od amega smeha po gledišču. On toži, da občinstvo dandanes v ališču neče jokati, temuč se samo smejati se in to znači, žaloiger in joka dovolj po hišah doma. Kathreinerjeva Kneippova sladna Kava j NOVICE Letnik LX « Loterijske srečke. V Linču dne 17. maja t. V Trstu dne 17. maja t. V Pragi dne 21. maja t. 36 » 65, 57, 84, 81. 52, 82, 24, 48 78, 18, 43, 35, 58 Tržne cene. V Ljubljani dne 23. maja 1902. Pšenica 9-50 rt K 7 ječmen h, oves K 8*50 h, ajda K proso K 6 — h, turšica K 6*— h, leča Vse cene veljajo za 50 kilogramov. fižol K 6-50 h V Viseit a H > •) t priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani. zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, zaloge, re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. Glediščnih igralcev loterija. M