Novi program dela Ljudske univerze v L|ubljani
Tudi na tem področju se k&muna čedadje bolj uveljavlja
Dalovni Ijudje Slovenije poznajo Ljudsko univerzo akraja LfubJjana kal ustanovOj ki jim je ušpešno pomagala pri njihovem izobraževanju. Te dni je Ljudska univerza objavila v posebni brošuri program svojih piedavanj, tečajev in šol za I. 1957-1958. V 1. 1956 se je udeležilo njeruh seminarjev, tečajev in piedavanj blizu 80.000 induslrijskih in kmetijskih delavcev, uslužbencev in dru-gih dTžavljancv. Zafo je novi progam zbudil veliko zanimanja.
Prograin Ljudske umiverze pa ni zaini-miv le zaradd bogaite vsebLne, podrobne obdejave iji usmeritve v sme-ni našega družbenega razvoja. Z analizo tega pro-grama lahko spozuamo, da se je to važno prosv«tno delo v zelo kratki dobi razvdJo tudi organizacijsko. V shemi nje.gove or-ganizaoije piihaja čedalje bolj do izraza naša nova občina, naša koinuna kotosncv-oa celiea dela. V komuna.h že ustanavlja-jo komisij«, ki s pomo&jo lokaindh poli-tionih, prosvetnih dn gosipodansbiih oiaite-ljev, a tudi s podporo ce.nlra.le v Lj tibljand, scstaTljajo delovne programe, organizdra-jo serninarje, tečaje in predavanja. Po podatkih, ki jii-h objavlja novd program, je danes v Ijubljamskem okraju 13 oboin, ki imajo svoje že izdelanc samostojne de-lovne progTame za 1. 1957-1958.
Družbeno ekonomsko izobraževanje — osnova dela Ljudske univerze
Medtem ko je biJo v prvih letik obstoja I.jud'ske univerze delo usinerjeno pred-i>ein y poljudmo znanstveno izobraževa-nj<'. so sedaj prišle jasno do vcljave nove oblike dela. ki gredo v korak z našim raz-vojem. Program Ljndske univerze ima danes tri poglavj^i: drMŽbeno-ekoinomisko, strokovno iin poljudno znanstveno izobra-ževanje.
V želji, da bi seznaiidli naže braJce z aspehii in izku.šnjami Ljudske u<niverze okraja Ljubljana podrobneje, se boino darnes obširneje ustavili le pri prvem sek-torju njeinega dela, pri dTužbeno-ekonom-ške izobraževanju.
Ljudpka tiiniverza je izdelala prvi pno-jiam dTii.žl>eino-ekonomsikcg.a izobraže-va-'aja organov dolavskeiga samoupravljanja že v 1. 1956. OrganiziiTaia je predavanjia o blasrovnri  proizvodinji,  naši  sos.poda.rski
politiki. delavskem samoupravljanju, funkcijab organov delavskega samouprav-Ija.nja, politiki kadror, komercialni poli-tiki in o razvoju dedavskega giibanja pri nas vn po sv-efcu, a tudi tri pre<lavainja iz gospodairskega prava. Za vse te t€rae je unherza izde.laila obširne teze, ki so slu-žile kot ponioč prodavateljem in slušate-ljem sciriiinarjev. Vse to gradivo bo 1-elos izšlo v poscbni zbirki.
Ze v toku prvih semiinaTJer so dzkušmje pokazale, da je potrebno izdelatd tudi po-seben program za seminarje s predsedni-ki delav&kih svetov in upravnih odborov. Lanske jeseni je Ljudska univerza izde-lala tudd poseben program za do;la"vske sv©te in UipravTie odbore v trjfovind in go-stinstvu, za čla<ne potrošniških svetov, u.p^ravne odbore sociaiLnega zavarovanjo. upraTne odbore trgoviimskih in goslinskib zboniic, nada;lje za šolske odbore, za ust&nove Ijudskega zdTaTstva in za hišne s-vote.
Kljub vsem začetnim iežavam je Ljud-ska univerza na temelju teh prograinov orgainizirala že v 1. 19>6 seminarje v 13 občinah in z njinui zajela 40 podjetij, a od av.gusta 1. 1956 do junija 1. 1937 je DiJo samo v ljubljanskem okraju vključenih že 100 podjetij iz 19 obciii. Seminarji za predisednike delavskih svetov in upravnih odborov so trajali po 14 dcni, na njih pa so u.porabljald naj.modepnejše metode raz-laganja gradiiva z uporabljamjcm pomož-nih učnib sredstev. Te m&tode je izdelala Evropska agoncija za delovno storilmost, liaši sirokovnjakd pa so jifch prilaigoddili na-šim razmcraoi.
Dosed*nje delo in uspelvi Ljudske vini-verze dokazujejo, da je ta iistanova uspešno vkijučiila v svoje delo ipotrebeii kader predaTateiljev in sodelaTcev. Ra/.en
drageiga je to posledica tudi živega stika med Ljudsko univerzo im okiraJTiim otibo rom SŽDL, ki je dajal osnovne politične ideje za iz<lela'vo novega programa. na<la* Ije s komisijo za družbeno upravljainje, zbornicami, sindikati d.n padjetji. Zelo ko-ristnd je bilo tudi sodclavanjc z Reputli-škiim zavodom za orgamizacijo dela iin proučevainje "vaTnosti pri delu in z Zatvo-dom za planiiranje.
Občinske izobraževalne komisije
Na pobudo Socialdstione zvcze in v nje-nem okviru so bile ustanovljene oboi.nske izobraževalne kornisije. Danes sodelujejo v teh kiomdsijah. zastopniki Socia.fctične zveze, občinskega simdikailinega sveta, mladiiie im Društva prijateljev mladd.ne. Tako je Ljud&ka undverza vključLla v de-lo tudi znatno število predavatcljev iz občin. Da bi jiJi d,obro prapravija za pri-hodnje naloge, je organizirala zg^ledne se-minarje, v katerih so dobili jaisna navo-<lila za d©Io v svoj.ih občinah. Najboljše komisije so bile v Kamniku, oa Vrhniki, v Litijii, a dobno so "delaJe tudi komisije t Cerkn.ici, Loškem potoku, Dobrovi in Po-lju. Občinski siindikalni sveti so začeld aktdvno podpirati to akcijo posebno po kon.giresu d&lavskih svetov.
Danes se že kažejo iežnje, da bi se izo-braževalne komisije razvile v sredi.šče vsega kulturno-prosiretnefra de]a v oboini. Nokateri so innenja, da bi bilo potrebno povez.ati te komdsije s krajevnimi knjiž-nicarai, a knjiž-ničarjj naj bi bili sekre-tairji konuisij. Ena izmed važnih nalo^ teh koiaisij bi ibila tudi, da bi odločilneje Tpli-vale na ipodruži)Ijen.ie raaterialnih sred-stev  razind.h društev  v občinali.
PrizadevaJK) pa si tudi, da bi organiza-cijsko omrežje žarišč tega dola še bolj približali neposrp<lniin proizvajalcem, ia to z origaniziirainjem izobraievalnih cen-trov v večjdh podjetjih. iji zadrugah.
Med delom je Ljudska univerza odpra-vila tudi nekatere pofnanjkljivostii v zvezi z dot«dainjiini metodami pr«davadeljev, ki so sodelovali na semiinarjili. Posameznd preclavafelji v začetku niso upoštevald konkretnih Ta7.m«r v podjetjih. Nj.ihova predavainja so bi.la preveč splošna. Zani-manje za semtaarje je začelo padati in se je 7jnižailo tudd število obiskovalcev. Za.to je Ljudska univerza, da ne bi peševala takih problemov ckI primera do priin«ra, organizdrala za predavatelje tridnevnd se-minair o delovni.h metodaii. To fe pri^po-mog^lo, da so bdle take pomanjkljivosti od.pra\ljene. Drugo napako so zagrešili organizatorjd po občinah, ki so zadruže-vald v seminarje delavske svete različnih (ovaTin in se je tako dogajalo, da je bijo na nekaterih seminarjih tndi nad 300 slu-ša.teljev, kar je oiriiralo pravo semdnarsko delo. Tud.i ta pomanjkljivost je bila od-prarljena.
Po noveni programu Ljudske univerze okraja Ljubljana boflo na področjn izo-braiževainja organov delavskejra in druž-bencga u.pravijanja uvedene nove oblike izobražeTan ia. Tnko orsanizirajo sedaj specialno šolo m de.lavsko samoupravlja-n]e, ki bo itncla širši program od vseh dosedanjih seminarjev. Začela l>o deiovati že priliodinjd meseo v Ponovičah, bo inter-natikega značaja in bo trajala tri tedne. ?>olo bodo lahko obiskovaili vsi državljani. ki se zanimajo za delavsko samouprav-ljanje. Kasncje naj bi te šole začele de-lora^ti tudi v občinah.              Z. Gosak