Razne novice. * Stiridesetletnica mašnlštva prem. g. knezoškofa. Kn.-šk. lavianitinsM stolni kajpitelj v Marib^ ru je poslal z ozirom na petinfljvajsetletnico gkofovanja našega prem. g. knezošlk^fa mndgoč. dekanijskim uradom okrožnico, v kateri je v jedrnatih besedah opisa/no blagonosno delavanje na^ega Nadpiastirjai ter razloženo, kakšne slovesnosti so fcile iiameniene povoiJom petindivajsetletnice. Ker pai so radi vojske na želio prevzv. g. knezoškola bile vse slovesnosti odpovedane, za to po^ivlja pre6. kajpitelj, da^ slavijo škofljani v tihi in pobožni molitvi letos v^saj štiridesetletnico mažništva svojega Naidpastirja. Okrožnica pravi doslovno: Ker so bile slavesnosti za škofijsjkio petindvajsetletnico lansko leto preložene na ugodnejši čas, je prosil ldn.ršk. stolni kapitelj dne 19. aprila t. 1. prein. g. knezošikola, naj bx miloštno dtovolili, da se za leto 1914 namerajvana sve6anost sme praznovatti letos in sicer dne 25. julija, ko poteče 40 let, kar so Prevzvišeni prejeli iz rok< Svojega: prednikfaj na škbfijskl stolici zakrament sv. jnagnijškega posvečenja. Premilostni vladika so nafročili, dai izostainejo z ozirom na ;6as grozne vojske vse slovesnosti. Ko pa je Njih prosil k<n.-šk. stolni kapitelj, da bi ysaj dovolili za dan 25. julija 1915 v, stoMcii in v župnijsHh cerkjvah la,v:antinske škofije slovesno &y. mašo, s»o v cerkveno slovesnost privolili. .Vsledi tega naznani kn. šk. stolni kapfifelj mnogoft. dub.ovfš)6ini, cfa se bo služila dne 25. julija 1915, to je na rdieveto pobinkoStno nedeljo, ob 10. uri dopoldne v tuikajšnji stolnici pontifikaln,a sv. miaiša z zahvalnico JT^e Dieum", obenem pa prosi in (Vabi, da se_služi tisto nedeljo ali prvo prosto nedeljo po 25t. juliju t. 1. v vseb župnijskib. cerkviah naše škofije po primerni pridigi slovesna sv. maša z zahvlalno pesmijo ,,|Te Deum laudannus", h kateri se naj prijazno vabijo iverniki s prošnjo, da molijo pobožno za premilostljivega gospoda Nadpastirja ter za Njih dafujejo sv. obhajila. Naš prestolonaslednlk — imenovan za generala. Cesar je imenoval našegai prestolonaslfldnika Karola Franca Jbžefa za generalnega majorja in kontre-admirala. f NadvojvoiJinja Marija. V Badenu piri Dunar ju je dne 17. t. r.i. umrla najdfrojtvodlnja Marija, stara 90 let. Rajrj, je bila soproga leta 1913 umrlega nadivojVoda Rajnerja, s katerim je živela 60* let v zakonu. Tiruplo visoflce pokpjnice prepeljejo na Dunaj, kjer je bilo v sredo, 21. t_ ra,, bla|goslfl|vljeiio in pri oo. kapucinih položeno v grobišče ceš|arske hige. * Visoki obisk. God sv. Vincencija Pavlanskega, zašfiitnika bolnišnic, so naš prevzvišeni in premilostljivi knez in škof slo%iesno obhajali v maribor^ ski javni bolnišnici, kjer ležijo tuidi najbolj težko ra' njeni yojiaki. Ob 6. uri zjutnaj so darovali v bolniški kapelici sv. mašo za vse žive bolnike, zlasti pa za naše žive in rajne vojalce in njihove dobrotnike. Po blaigsoslovoi z Najsvetejišijrn j^a so v prisrčnem nagovoru podali ysem navzofijm mnogo tolažilnih in ysplodbudnih nsaukov; iz živijenja sy., VHncenoija. Naj bi posnemali, zlasti v sedSa,niih hudih 6a5ih, njegovo trdno vero, neomahljivo zaupanje na Boga in apostolsko ljubezen do bližnjega, posebno pia njegovo skrajno potrpežljivost in udanost v najsvetejšo voljo božjo v bolečinah, v katerih še je tolažil z Gospodovi]mi besedarai: 9,|Ta bolezen ni v smrt, temveč v Cast božjo!" Potem so ob|isk,aJi vse bolnišJce sobe, milo tolažili razne bolnike ter jim delili spominke in nadpastirski blagoslov. Sele proti 11. uri so preblagi vlar dika zapustili hišo bolečin. * Obmeinl Slovenec odllkovan z zlato hrabrostno kolajno. Iz St. Ilja v Slov, gor. se nam poro^ 6a: Konrad Skof, bivši gostilni^jar na Kiceku pri Lipnici in posestnik v St. Ilju, je bil nia seivernem taojišču odlikovan z zlato hrabrostno ktolajno. Skof je rešil svojega polkovnika iz smrtne nevarnosti. Odlikovanec, ki je zet vrlega narodnjakja in palirja g. Kermavca, se nahaja že od začetka vojske na bojišču, a ga Še nobena krogla ni zadela- * Odlikovani slovenskl vojakl. Sanitetni naredniTk Vinko Kores, doma iz Žetal pri Rogatcu, je bil v Ptuju odlikovan s srebrno kolajno 2. vrste. — Bronasto hrabrostno kolajno so dobili lovci: Rud. Stern, Stefan Kmetife, Franc Rutar in Karl S;afcer. - Uradnik Zadružne Zveze v Maribbru Roman Bende je radi izvanrednih junaških činov povzdignjen v Cetovodjo ter dobi grebrno kolajno 1. vrste. Bende je bil že po zimi odlikovjaln s srebrno kola|jtno 2. vrste. * Na kolerl umrli ljutomerski Slovenec. Prijaltelj lista nam piše: Pri c. kr. ciVilnoUielajvskem oddelku Maribor, kateri je sestaivljen skoraj iz samih spodJnje&tajersikih Slovencev, je dne 6. julija umrl na koleri Josip Prelog, zidarski palir in posestnik na KamenšičiakHi pri Ljutomeru. Bolezen §© ni 12 ur trajala, popoldne tistegat dne je bil v bolnišinico oddan že drugi, Frano Spilar, posestnikov sin iz Pleterja pri Brežicah, kot sumljiv kolere. Sicer pa pri Spilarju ni nevarnosti, ker je bila zdrajvniška pomoiS že fcjmjalu pri rokah. Spilar se nah,aj:a v vojni bolnišjiici v Bursetynu v Galiciji. Za druge sedaj ni nevarnosti, ker je bil celi oddelek taEoj tisti dan proti koleri cepljen. V Mariboru proti tifusu cepljeni so med potjo nekateri tudi na tifusu zboleli, pa se jih bolezen ni držala več nego dva dni in so bili že zopet zdravi, * Kolera na Hpvaškem. Uradni Ii3t za Hrvaško in Slavonijo javlja, da je na Hrvaškem in v Slavoniji v dobi med 5. Jn 12 julijem ib lelo na koleri na novo 120 oseb, od teh je 59 oseb podleglo tej bolezni. * Dne 19. iuliia ni foil na Dunaju noben vojak pokopan. Od začetka vojske je bil na Dunaju vsjak dan pokbpiajn kak na bojiSču ranjeni vojak. Dne 19. julija pa v cesarskem mestu ni bilo nobenega vojaiškega pogreba. * Izkopavanje in prevoz padlih na bojlšgu. Vojno ministrstvo je izdalo: Prošnje v to svrlio je treba predložiti vojnim poveljstvom oKraja, v katerein se nahaja prošnjik. Vojno poveljstvo bo zadievo zasledovalo in javilo uspeh. Izkopati se more le oni, ki je sam za se pokopan. Kdor je urnrl na kužtai bolezni, sc izkoplje in pripelje še le čez leto dni. * Pogreša|o se: Jožel Svienišek1, vojak 87. pešpolka, 2. poljske sitotnije, vojna poštai štev. 73. Gdgovor organistu Ivataju Slačeld y) Rušaii pri 'Mariboru. — Jožel Kovafci.6, doma iz Rinčetoye grabe pri Ljutomeru,odšel je dne 18. marca iz 'Jiuiienburga nai severno bojišfce, Odgovor na sestro M. Kovačič v RinCatovi grabi, pošta Ljutomer. * Pogreaana družina s Primorskega. Anton M a v r i Č, sedai v Veržejn, p. Križevci, proei, da bi se mn naznanilo, kje ?e morda nahaja njegova diažina iz Brd pri Gorioi (Kozana). Zena se zove Marija Mavrič. * Ob Soči. Naš prijatelj Josip Holc, doma is Slov. gorio, znan našm ditateljem po svojib zanimivih pismih s severnega bojišča, kjer se je ves čaa, kar voj^ka traja zvesto borii, nam piše dne 14. inlija: nZ Dnnaja sem bil poslan na jng proti polentarjn. Čez risoke gore smo dospeli \ dolinico, r kateri izvira sedaj tako znamenita refta Soča Z radostnim srcem tem pczdravil drag mi slovenski kraj, kjer mi doni na uho mila slovenSčina in kjer čez leto dni zopet elišim glas zvona in Djegovo vabilo k slnžbi božji. Dooro slovensko ljudstvo nas sprejema z radostjo ter nas veselo pczdravlja. Posebno vesel sem tudi dnera, ko nas obišče rSlov. Gospodar", kateri gre nam vojakom tako fikrbno na roko, ko objavlja pisma, v katerih opisnjemo svoje vojne dogodke." * Slovenski mornarji pozdravljajo. Od sinje Adrije smo dobili dopisnico sledeče vsebine: Najtoplejše pozdrave z južnega bojišča pošiljajo vsem spodnještajerskim Slorenoem moroarji naše c. k vojne mornarice. Italijani že spoznsvajo pesti želežnih štajerskih Slovencev. Upamo, da bodo v kr&tkem uvideli, k«j suio mi. Hnra! Podčastaiki: Gašperlin Iiidor, Stant Srečko, Janžekovič Antoo, Lerher Frano Langefas Rudolf; mornarji: Obernl Ludovik, Jnrčid Jožef, Oblak Franc, Drnašek Karl, Zupan Oton, Straas Leopold. * Žalosten slučaj. Hakor je oeiemu svetu znano, priHajajo na goriške mestne uli!oe in mestno okolico sovražni šrapneli in granate. Jasno je, da se pri tem dogajajo resni sluSaji, tudi težke nesreče. Ljudje so skoraj prelahki ob pogjledu na gotovo mrvarnost, ki žuga več ali manj povsod. Oimeniamo izmed tolikih slučajev le enega, ki je menda edini svoje vrste in silno tragifeen, da človeka kan v sroe pretrese, ko ga izve. Qda,ril je ijaSki š,rap^el irekje ma| irteji mer>ta. Mož je v vojski, žena njegova, mati Štirib otrok, stoji pfred vrati in gleda, fcakb se trije "igrajo pred hišo, najstarejši tma 9 let, Kar zasikn^e* z meznansko silo v ozrafiju in že se tik nad hišo razpofii sovražni šrapnel, Strašen pogled: trije otroci, mrtvi na tleh, četrti, dojenftek rfa materinih prsih zadet od jeklenega šrapnelskega droboa. Stiri otroke je imela, edine In vse, ki jih je imela; vsi štirje so razbiti in. mrtvi ležali Pred njo .... To se je zgodllo v pelek dne 2». julija 1915. * Cudovita zvestoba v službl pokllca. ,,|Novi Ca.s" poroča iz Gorice: Pne 14. t. m., zjutraj ob 7. Uri, so padali lajški šrapneli sfcozi četrt ure ijot to6a ^a neki del mesta. Seveda so se Iju3je takoj poskri- li ter Oakali, da mine nevjihta. Tega pa ni storil ce' stni pometaS v bližini gostilne M. P., kateri je šrapnel zdrobdl rob med streho in hišpim zidom. RafcUa je cela groblja na ulico. Naš ceteitni pometač pa, Ko to zapazi, nikaJoor ne zbeži, ajnpak z v«liko ynemo ak,o6i s svojo metlo tja in hiti spraVljat grobljo v strajn od ceste. Srapneli jiai so pokali aalje v neposredni njiegovi bližini. Celo vojafei se mu niso mogii dobro načuditi. * Za invallde ln svojce padMh in umrllli vojakov ter invalldov. Na podliagi odredbe tninistrstva za deželno brambo z rine 12. junija 1915 dobe invalidi, kaierih dela zmožnost se je zman|šala za najmanj 20% do 50%, 60 K letno, invjalidi, taterih delazmožnost se je zmanjfiala od 50% db 100%, 120 K, invalidi, ki so za delo popolnoma nesposobni, pa 180 K letno. SVojci invalidov dobe: žena invalida, ki dobivia podjporo ne glede na višino, dobi 60 K, vsak zakonski ali nezakonski otrok invalida, ki dobivai podporo po 60 K, oziroina 120 K, po 36 K, vsaK otrok invalida, ki dobiva po 180 K, pa pO 60 K. Po 60 kron dobi zakonski o6e ali stari oCe, aii nezakonska mati in stara mati, nadalje zaikonski oče nezja|konske matere invialida^, ki vlefce pioiiporo, vendar ne sme svota podpor yseh svojcav presegati 120 K. Svojci pad lib ali umrlih vojakov, dobe: vdofva 120 K; po 12 K vsak zakonski ali legitimiran otroK brez očeta; po 36 K, 6e je en sam otrolc, po (30 K, Be sta dva, po 24 K, če so trije, po 18 K, če so fctirje ali več otrok brez očeta in matere. Po 60 K dobi wsaKa nezalkbnska sirota, če vleče y.ao^a, podporo, po 108 K vsaka nezakonska sirota, katero je padli iali umrli preskrbovial, če je samo ena; 6e sta pa $ve pa 102 K, če tri pa 96 K, 6e štiri ali vefi, po 90 K, Po '60 K, dobi zakonski o6e ali stari oče, zakonska ali nezakonska mati in stara mati, na&alje zakonsKi o6e nezaia)ons'ke maitere s pripombo, da svbta vseh ostalih ne sme presegati 120 K. Pri tem pridejo v prvi vrsti v poštev stariši, v drugi vrsti p|ai stari oGetije, oziroma stare matere, in sicer po rodovniku, De6ki dobiviajo podporo do 16. leta, deklice pa do 14. leta. Svojci ppgrelanib vojiakov! dobe isto podporo, kot svojci pjaiddih ali umrlih vojajkov. Podpore se izplačujejo v mesečnih obrokih, in sicer naprej. * Razpis Tegetthoffove ustanove. Okrajno glavarstvo y Mariboru razgl,aŽa: Vsled ukaza c. in kr. vojažikega poveljstva v Gradcu I, J, R., št. 18.107, z dne 3, julija 191Si razpisuje se natečaj iTegettjhoffove ustanove za invalidie. Praivico da te ustanove imajo samo invalidi, kateri so služili v enem ali drugem v ozemlju dopolnitvenih okrajev, Gradec in Maribor izpopolnjujočem se pehotnem polku ali lovsksem bataljonu, ki so bili vsled, ranjenja, pred sovražnikoftn pohabljeni in pri zdravsittvenem pregledu (superarbitraciji) razredovani kot »^državljani nezmožni pridobiti si kaj." Prednost imajjo oni, ki so se pod poveljstvom umrlega podmaršala Karola pl. Tegetfhofla 1. 1878 udeležili zasedbe (okupacije) Bosne. To je v občinah razglasiti na y kraju navaidiii način in je toZjadevne nekolkovlane proŠnjeJ jdo najjcfasneje dne 30. julija t, 1. predložiti okrafjnemu gliaivai^tvu. Pripomni se, da se morejo priporoSati zgolj tetinito ubožni, uvodbma navedenim pogojem vstrezajoči prosilci, ter je one, o kiaterin se more domnetvati, da se ne bode moralo ozirati na nje, že pri obe(ini zavrniji. * Razpls ustanov za Lnvalide. MariborsKO ckrajno glavanstVo naznanja občinlskim predlstojništvom: Razpiisano je devet ustano,vnih miesft I. Jakbb pl. Schellenburgove ustanove. Pravico do te ustanove imajo posebnega ozira vredni jnvalidi iz kake vojske, osobito taki, kateri so pred soViražnikom postali poliabljenci, in sicer v prvi vrsti invialidi iz Kranjskega, v drugi vrgti oni iz Stajerskega in Korojškega, špecijelno ozirajoč s© nai ranjene in pphabljene invaliide iz sedanje vojske. Usl|a^ova daje trajni letni donesek po 259 K 67 vin., ob enem pa se ustavi patentalna plača. Užiyalcu ustanovte je prosto dano, prejemati usta.novo v gotovini ali namesto tega vstopiti v krajevno oskrbo kake vojaSke invalidnice, Jžar tero je nav|esti v prošnji. Kolka proste proSnje opremiti je z maslednjimi prilog;ajmi: pateptaJna oskrbna listina, Krstni list, domovin^ci list, zdravniško spriČevalo in ubožni list. Občinskim predstojništvom se narofea, da to tajkoj razgliMjo na v ktfaju mafvadni na6in in da proSnje povratno predložijo oldrajnemu gl,avarstvii. * Vojaška cenznca (pregledovanie pisem). C. in kr. vojašfl^ai oenzurna komisija vi Celju nam pi^e: Da se zamora vojašikla cenzura tofino izvrševati, pisma, doptisnicie, razglednicje itd. bitro odposlaiti in se ogibati zaplenitvi, se opozarja na sle9e6e: 1. Cimveč dopisnio se pogluževjati in kratko, izrazljivo in stvarno pisati in zlasti vse ppustiti, kar bi utegnilo naSo in z njo zvezfeoii državi Škodovati, n. pr. kraj, kjer vojaki stoje, Stevilo, gibanje in prestaivljanje istih. 2. Ziiainega. jezika in zniajne pisave s© posluževati, ker bi se sic«r pisnaa, dopianice in razglednice mo-) rale zapleniti. 3. Znamke (marik©) dobro prilepiti in samo «no, ne ve6, vporabtiti. 4. Vloženi tanki papir odlstraniti, Ker bi se isti moral iztrgati. 5. Pisma odprta oddajati, ker se zaprtat, kot nedjopu|š^ena, vrne- o, in na hrbtni strani ime odctajatelja napisati. 6. Zatepke ne uporabiti, ker se iste težko octprejo. 7. Razglednice, na Katerih so za bojelVanj© vhžni kraji, železnice in mostovi razvidni, ne uporabljiati, ker bi ste zapadle zajjlenitvi. * Za vojni muzej je BZgodovinsko drnštvo za slovenski Štajer v Maribora" doslej dobilo rame predmete: ' avatrijske, oemške, srbske, rnske krogle, raske.nn vojakn odvzet nož, zaaiinivo paiico, s katero se je ranjeto vojak vlekel na obvezališde, vzorec blaga ra noge proti mokroti in mrazo, vojne raz^lednioe, med njiini je dopisnica iz bojtSča i«a brezovi skorji. oblastvena razglase, razna znamenja Radečoga križa — Prcsimo vojake, tako one, ki so doma, kakor cne, ki bo v bojnih vrstah, naj zbirajo in pošiljajo za nsš „ ojni mazej" sploh vse, kar je z vojno v zvezi in kar vojne oblasti dopaSčajo, da se vzame. — Nemci in Madžari z veliko vnemo zbirajo rojne predmete in spomine za svoje mazoje, glejmo, da bomj tndi mt S.oveuci bodočim rcdorom imeli pokarati iz sedanjih časov nekaj vefi, kakor — prazen ci<5. Pošiljatve sprejema BZgodorinsko drnštro" ali pa Ci ilova tiskarna v Mariboru. * Kako se pozna strel. Či se pokaže t ozračjn drn dim, je granata; če je bel dim, je šrapnel. * Kraotie, kmetice, plačujte dolgove! Kakor redko kedaj, dobi sedaj kknet precej dobro plačano svojo živino in poljske pridelke. Opozarjamo nagie Ijud-i, naj ne zadržujejo bamkovcev doma, temveč naj kolikor mogoče odplaSajo svoje dolgove. To tipbo precejšnjih itohodkov. naj vporabi vsak gostjDodar, da se iznebi svojih dolgov in izčisti zemliigčne knjige raznih bremen. Kmetijstvo se mora priflralvljati za bodočnost; znano je, da more kmet pretrpeti vse nezgode, 8e le kmetija ni preveč zaldoilžena. Zlasti pa se obračamo na lcjmetice, katerih možje so v vojski, da poplačujejo kolilkior mogoče dolgo-\ie, 6e dobijo sedaj vefeje svote za živino ali za poljske pridelke. Koliko veselja bote napravile možu, 6e se srečno vrne domov, in mu bote pokazaJe. da ste talko dobro gospodairile, in popiačale tiolgove! * Zaradl toče. Več občin je bllo hudo obiskanih od to6e. Opozarjamo občine, oziromai posajbieznike, da naznanijo uimo okraijnemu glajvarstf^i inzaprosijo za cenitev. 'Mi smo proučili, da ni izŠlo nobenih .določb, Vsled kjaiterih bi se pri uimah ne moglo talkb postopati, kakor druga leta. * Skcb za semensko žltQ v krajih, kjer je toča pobila poljske pridelfce. Zadnje tedne je toča na mnogih krajih uničila poljske pridelke, posebsio pozne vrste žita. Ker se je moralo letos skoro v v^eh občinab odvišno žito oddati držaivi, bo pcm&niiianje se1 menskega žita v občinah, kjer so imeli Io3o, zelo ob^ čutno. Gpozarjamo dotične občine in tudi posiamezne posestnike, naj nemudoma vložijo proSaie za seraensko žito na okrajno glavajrstvo. Navede se rifjj, priMižno koliko žita posainežnih vrst se bo rabilo pri posajmeznih posestnikih. Ob6ine naj gredo posameznik,om pri vlaganju prošenj na roko. -- K>iikor sma izvedeli na uradnem mestu, bo cena za semensko žito primeroma nizko odmerjena. * Koliko žita smeš dati na mlln. Cesarska namestnija nam naznanja, da so lastniki klmečkih posestev opravičeoi d,ati toliko žita yseh vrst na mVru, koliko ga po izmeri, ki jo je določila vlada za uporabo ene osebe, pride ,na število oseb, ki jih mora prehraniti posestnik, ali jim kot plačilo za njih delo dati mlinskih izdelkov ali žita. — Dokler traja žetev, smeš uporabiti za osebo na dan 500 gramov žita ali 400 gramq/ moke. Za ostaio dobo pa je dolo^eno, da smejo Ijudje nai Seželi uporabiti na dan 400 gra.mov žita ali 320 gramov moke. Ce torej irnaš pri hiši 10 ljudi, katerim daješ hrano, smeš potem,. ko je žetev končana, dati na mlin toliko žita, da boš z raoko od istega imel za gotovi čas dovolj. Raiunaš iahko tako: za en mesec rabim za 10 oseb 124 Kg žita.. Ce hočem biti preskrbljen za tri mesce, moraui dati n.a mlin približno 400 kg žita. Mlinar ne smtj ve6 jemati za plačilo merice, ampak samo denarno odškodniao. Zito se sme mleti tudi na doma<5ih mlinih aii žrmljah. * Dražbanje sadja ob državni cesti. C. kr. o- krajno gilavarstvo nam n,a5zji(ainja: Letošnje sattje ob tržaški državni cesti (od Mariboraj proti iTratu), se bo potom javne drfaižbe oddajaio in sicer: v toreB, dne 3. avgluistai ob 4. uri popotdine n,a okraijnem glatVarstvu v sobd šljev. 20 za progo km 5)8—62;, v, sredo, dne 4 a%usta, ob 10. uri predpoldne pri cestarski hiSi v Slov. Bistrici za progo kto 86—94; isti dan ob 2. uri popoMne v gostilni Herman na Gornji Polskavi za progo km 80—86 in ob 4. uri popoldne pri cestarski hiši vi Radizelju za progo km 72—80. Ce treba, se sadje odda tudi samo po posamezniih kilometrih. Cena s kolki vreft se rnora takoj plačati. Saidno drevje, od katerega pripade sa^je cestnim mojstromi in cestarjem, se bo pravoCasno zazniamovaJo z apnenim beležem. * Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 270 do 288 K, srednje debeli 240 do 264 K, suhi 212 do 23,6 K'; debele krave 214 do 240 K, srednje idebele 136 do 200 K, suhe 104 do 132 K; biki 184 do 260 K, mlada živina 180 tfo 260 K; teleta 250 d^--280 K, iz-jemoma 290 do 300 K; mlade s^jinje 400 do 420 K,, debele svinje 390 do 400 K, srednje debele r- do — K, mesne svinje 400 do 410 K; ovce 220 do 260 K. (Pri goVeji živini veljajo oene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah in ovoah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: slaflko 9 do 10.50 K, kislo 8.- do 9.-. slama 5.- do 7.50 K; pšenioa 41.50, rž 33,50, ječmen 30.8P, koruza 40, kroso 50 K, oves 27.30 K, ajde 60 K, fižol 90 do 100 K, grašica 180 K do 200 K, teča 200 K, proaeno pšeno 120 do 144 K, pšenični zdrob 120 K. koruznl zdrob 84 do 88 K, ržena moka .... K, pseniŠna moka št. 0 do K, St. 4 ... do ... K, št. 6 (ftrna) ... do .... K (100 Kg). Jajca kV)mad 14 do 16 v, kjrompir 20 do 40 v 1 fcg* mleko 30 kio 35 v liter, * Našl zakladl. Lesf posebno st,a|vlbeni, posteja v«dno dražji. Pomanjkanje desk pai je itak že zelo ob- čutno. V Nemčiji je v tem oziru &e hujše. Lastniki gozdov, čuvajte svoje zaklade in ne prodajajte lesa za slepo ceno ljud'em, ki bi se raldi sedaj okorisiili na vaš račun. * Oddaja vojaških konj. Mnogi kmetje nas vpra8ajo, kje in pcd k: kSnimi pogoji bi Be dobili vojaški konji, ki bo nes^osobni za armado, a bi 60 še za kmečka opravila labko rabili. Mi smo se o zadevi pončili ter Bmo izvedeli, da se je za naknp takih konj treba obrniti na c. k. štajersko kmetijsko družbo v Gradcu. * Dobava utrobuv. Štajerska namestnija nnni nainanja, da ae morajo žirinorejci glede dobave otrobov obra6ati odslej na Zveio gospodarskih zadrng za Štajerako v Eggenbergu pri Gradco. Zveza izda potem živinorejcem Dakaznioo za otrobe, in sicer z navedbo naslova mima. pri katerem se dobijo otrobi. C.-ns otrobor je doiočena na 17 K 35 v za 100 kg trez vrecs. Otrobi niso samo pšenični, ampak od vsch vrst žita. * Hmelj. Na hmeljskem trgu r Žatcn se je prodajal ozir. kupoval mj hmelj po 30 do 70 kron za 50 kilogramor. V hmeljskfm okolišn v Žatca upliva snša zelo neugodno na razvoj hmeljskih nnsadov, ki so začeli vsled tega močno hirati. Nasadi pos'ajajo rameni. Tadi razni mrčfs je začel občntno škodovati hmeljskim nasadom. Na Ogrskem se o beta letos bogata hmeljska letina. * Regulacija Mislinje. , Okrajni glavar baron Neugebauer in nai&elnik okrajnega zastopa Ł. Giinther sta se z vfeo vnemo poprijelaj za Mislinjsko 'rtolino toliko važne uravnave Mislinje. Poslaneo deželni odbornik 'dr. K. VerstovlSek: se je večkrat peljjal n,a Dtmaj, da bi za to podjetje dobil primernih bi-ed-3tcv. Njegovi trdni volji se je posrečilo, da je vladi že obljubila kljub vojgke izplačati 50%, to je pritližno 80 tisoč kron. Tudi v Gradcu ni miroval poslanec in je dosegel, da je dežela tudi sklenila tiiati'48.000 K. Ce ne bode izvanretinih ovir, se boSe pričelo z uravnavo refke y kra,tkem času. To podjetje bode za celo clolino velike koristi, ker dela Mislinja vsa*o leto neizmerno veliko škode. Vožnja po železnlci. Dosedaj, se je za vožnjo po železnici od 'Maribora proti jugu zabtev)alo, 3a si je vsak na mariborsikem glaivarstvu oskrbel prehodni list (Passierschein). ,Odzdiaj naprej pa tega za Stajei^Skornf treba veS. Le če bi kdo se hotel peljati na Kranjskio, bi moral dobiti tak list. Kaipa^a je vsafcemu, ki pride od drugod v Majribor, svletojvatii naj s seboj prinese kaJco dokazilo, da se more izkazati, — Kdo da je. Maribor. Stajerska iuamestnija je nazn,anila mestni občini, da ne more dovoliti, (ia bd se svinjski sejmi preložili od sobote na petek" ali soboto. Rekurzu mariborsKegai mestnega sveta frgovlnsko ministrstvo ni ugftdilo,, — Ta&o bodb torej svinjski sejmi ostali tudi v bodo&e. * Maribor. Na živinsM sejem tllne 14. julija se je prignalo 17 glav arobnioe (mlade živine), 12 bikov, 324 krav in 184 volov. Cena je bila za 100 kg živ.e teže: debeli>voli 225i—245 K, sre&nje debeli voli 193-205 K. suhi 185-195 K, voli za pitafcije 195—205 K; deblele kfiiaive 175—183 K, srednje debele 15|5t-165 K, suhe 150-160 K; biki 160-170 K; dojne krave 160—170 K, breje krave 170—180 K; mlada živina 190-200 K, teleta 2.10 do 2.20 K 1 kg žiive teže. -Pribodnji sejem se vrgi dne 28. julija. * Maribor. Zadruga krojačev naznanja, da se bo vršila letoa sknšDja za krojaSke nčence, ki hočejo napraviti sknšnje za krojaške pomočnike, koncom mesct julija, ali začetku mesca avgnsta. Tozadovce prošcje se morajo vloživ ti pri imenovani zadrugi do 26. julija t. 1. Na pozneje do file prošuje se ue bo oziralo. * Krževina pri Maa*iboru. Dne 11. julija j« umrla Ivana Repina, žena našega prista^a Andreja Repina, stara 62 let. N. v m. p.! — Sin poEojne, H. Repina, ki je služil pri dojmačem peSp'olku' in fte že začetku mobilizaoije šel podi orožje, se že od 17. avgusta 1914 ni veS oglasil. Ndkateri vojni tovarilši pa pravijo, da je prišel v rusko ujetništw). * Hotlnja vas. Enega > najbolfših gospodarjev je izgubila naša vas. Na severnem bojiS^U' je junaške smrti padel Franc Skoddč, po domače Mlinar, in bil dne 15. t. m. <v Matros-Vasarhely-ju na SedmograSkem pokopan. Bil je šele 34 let star ter zapušča ženo z dvema ma;jhnima otro6i6ema. Z nj,iin je izgubilaobčina svojega yečletnega odbornikla, požarna bramiba svojegia tolajgajniEa, Posojilnica svojega. jvzornega Člana na&elstva, tamburaški zbor svojegaj izGprnega tamburaSa, ter cerlčMenl pevski zbor svojega basista. Bil je izredno talentiran, delaven in ponižen mož, zato ga je pa tudi vse spdšto\ialo in Ijubilo. Skodič je bil zyest naS pristaš in naročnik ,,Sloviensfi:ega Gospodarja." Blpjgemu pokoiiniku ohranimo trajen spomin, njemu pa naj bo v tujini zemljica lahka! * Sv. Bacbara pri Vurbergu. Na južnem bojiš5u ob So6i je padel dne 1. julija ob dv©h popoldne iTonček Korošec iz Zimice. Služil je prl domačem pešlpolk\i od 15. miajrca t. 1. Bil je na^eploln, priljubIjen mladenič, a sedaj je laški šrapnel uniCil njegovo mlaSo življenje v službi za domovino. Pokopan ]6 oh bistri Soči,, Dne 13. t, m. je pa umrl v ljubljanski bolnišnici njegov sosed in tofvariš iz mlajdosti, blagi Ljndevit Kamler. Naj pofiivata v miru med svojimi zveatim) sobojevniki-junalri! * Jarenina. Drozg Janez iz Poli6M,ega Vrha ,ie odšel na vojsko ane 27. julija 1914. Stooraj je preteklo že leto dni, a ni bilo še nobenega glasu od njega. Bil je že mejd, mrtve štet* Ljubi Bog pa je uslišal gorefio molitve njegovih doraaiih. Dne 17. ..julija 1915 je pa prišla naenkrat od njega dopfignica \z Rusije, v kateri piše: ,,Preljubi stariši! V začettui Vas lepopozdravim iz daljnega kraja. Nla^nan.jam Vam tudi, da sem še livala, Bogu zdrav. Ce bo bažja, voljai, pa se bomo enkrat še vSiJeli. Pozdr,a,vira sestre, sosede in vse flruge znance! Srčen pozdrav od Va|šega sina Janeza v Rusiji," — Veselja njegoviti starišev in sester, ko so dobili to i)oro6ilo, ni mogoče p^opisati. * Slovenske gorlce. Dne 14. julija so oct jugozapada na Sv. Trojioo pridrveli nič dobrega obetajo5i oblaki. Kmalu se je iz njib vsula ioed gromom in hudim nalivom fača. Napravila je nelšlaj gkpde, a ne znatne. * Cniurek. V pondcljek dLe 19. julija je umrl t^kajšiji nsnjar in posestnik Alojz Tenčert, star 75 let. * Doinova Takaj6nji graščak jo dobil z» opravljanje poljskega dela rečje število njetnikov-Rasov. UjetDikidelavci stanujejo v takajšnjem šclskera poslopja. Š lski poak je radi tega nstavljen. * Podlebnik. Posestniku in vozniku Mihaelu RozmaJi je padel konj, vreden 1400 K. * Sv. Marjeta na DraMskem polju. Naš prijatelj Anton Fric nam piše z italijanskega bojišča, da se slovensd fantje in možje, lapi prav dobro počutijo* Fric je že pred vojsko pomiagal ob Soči delati okope in obrambne priprave in pravfi, da so naše utrdbe tako dobre, dla se po sodbi častnikbv ni ba,ti, da bi Lah udrl 6ez našo bojno črto. Fric pošilja vsem naročnikom na^ega ,,tSlovenykega Gospoaarja" iskrene pozdrave. * Šmartiii na; Pohorju. Franc Kos, brat tukajšnjega trgovca, piše dne 7, julija iz severnega bojišča: Zdra,v; sem še. Sam Bog me viaruje pred ruskimi gra.na.tami in grapneli, ki nam jih Rus včasi pošilja. A to je le bolj po redlko, ker rau1 primanjkuje že streli;Va. N*a(ši pa mu pošiljajo v pozdrav kar strei za sfrelom, da Rusu ni dolg 6a^. Sedaj jo bo raenda že Rus kiiialu pobrisal iz Galicije. Mi slovenski črnov^ojnikii smo korenjaki. Z\ne5er se slišijo iz naših okopov in strelskih jarkov veseli vriski in glas slovensKe pesmi doni po galiških livad^h. Poprej pa, ko bo vojske 'konec, pa, še gremo nad: verolomne polentarje, da §e tistim damo po hrbtfžču, da bodo vedeli, Kaj so Av&trijci in posebej še slovenski črnovojnik.i. Gre mi sredhje dobro, V rusktem pisbru si sedaj žganjce kuham. Mnogo ppzdravov! * Celje. Sin tukajšnjega nižjega pošftnega uradnika Vorbaha, Jožef Vorbah, prapjor^čak pri lovskera ba.taljonu šlev. .., je v bojih pri DbberdOibSki planoti prišel v italijan^ko ujetniStvo^ * CeJje. Na boj šču ob Soči je padel kot narednik bivši tukajš iji trgovec J. Satter, doma iz Konjic * Petrovče. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Kancijan 'Ma.tevž, o .katerera od dne 21, decembra 1. 1. ni bliio veC nobenega glasu. Gjovorilo se je, da ni vefi med živimi. A dne 1S. julija pa pride pismo, ki se glasi: Liuba žena in hčerka! Srčno Vaflu pozdraA-ira! Pisati nis^em mogel boprej^ Gre nam srednje; delatno od šestih z,]utra,j do šestih zvefier in sicer na železnici. Zaslužimo 20 kopejfe na $m. Bog daj, da bi srečno prestaJli in se še enkrat zdravi v(ideli. A kdaj bo vojne konec, sam Bog ve! * Ljnbno v Sav. dol V sredo dne 15 jalija so žalostno zapeli zvonovi na L nbnem, ko so aainarih smrt blagega mladeniča Joiefa Tesovnik, kmečkega sica, doma v Podteru. Star je bil komaj 20 let. V«i mn želimo večoo veselje v nebesih, da bi se veselil z angelji in bi tam ž njimi večne pe«ni prepeval. Bog in Mar ja mn dajta nživati sveti raj! * Sv. Rok v Trbovljab. NekHaj se je otihajal slovesno pri Sv. Kalarini, kakor se je reklo na Potoku sv. Rok in se je zbirplo tam ogromno ljudstva. Letos se bo ta slovesnost obhajala na god sv. Roka začenši s svečano procesijo v Žasfenicu in bo po, "dokonCani procesiji slovesno sv. opravilo v čast sv. Roku pri Sv>. Kiatarini (na Potoku). * Rajhenburg. Tužno so nam zapeli zvonovi na San sv. Petra ter nam naznanjali vestj da je naš vrli domačin J, Pleterski, posiestniikov: sin iz Anž, dne 18. julija mirno v Gospodu zaspal. Služil je pri 87. pešpolku ter se je la)t trobentaC in poddesetnUc vneto boril na severu proti sovražniku. A sreča mu ni bila mila. V jeseni je bil prvokrat zaidet od ruskjega Šrapnela v desno koleno. Komaj je nekoliko oždravel — že se je zopet pogumno pod|BJ proti sovražniku. A usoda mu je bila sedaj tem, žalostnej&a. Po večlč^aitni borbi je bil dne 6. junija ort petih strelov smi;tao zadet. V bolnignici na Ogrskiem so mu odrezali desno nogo. Ves zdrobljen se je §e 12 dni vil v, groznih bolečinah. Dne 18. junija pia je božja rokia usmillenja na<pravila konec njegovemu mlademu življenju. Rajni je bil vnet Sastilec Marijin, ud Marijine družbe in vrl pristaŠ orlovske organiza«ije. KaMfi priljubljen je bil pov^sod, je pričalo nebroj solz- %\ .je zulivalo o6i vsem sorodnikom in znancera. Tebi, blagi o5c, dobra mati, dragi bratje in sesitre v. tolažbo izrekiamo odkrito sožalje. Rajnemu nepoza<bnemu Jožekli pa, svetila večna 1"6 in bodi mu lahka tuja zemlja! Mallkamen. Dne 9. t. m. je nam tofia uničila vse poljsKe pridelkle. Največ so prizadeti .vinogradi, ker so za več let uničeni. StraSne Šibe, poljske ujme — reši nas o Gospod! * Št Ilj pri Velenjn. Umrl je v Galiciji blagi mladenič Jakob Koren. Bil je zelo priljnbljen porsod, najbolj pa med fanti. Naj mu bo tnja zemljica lahka, ker mn usoda ni nam^nila, da bi počival v doroovini. Naša fara, čeravno ie majhna, je poslala cesarjn dozdaj že 130 mož in mladeiriuev pod orožje.