Petdeset let po izidu Teorije primerjalne literarne zgodovine Antona Ocvirka (1936) beleži primerjalna književnost na Slovenskem dva velika znanstveno-publicistična uspeha: desetletno izhajanje revije Primerjalna književnost in objavo Primerjalne zgodovine slovenske literature Janka Kosa. To delo obravnava celotno slovensko besedno umetnost, in sicer tako, da ohranja slovensko literaturo v njeni organski sklenjenosti, v po ­ sam eznih izsekih pa odkriva poglavitne vsakokratne tuje vplive. Kosova metoda se torej bistveno razlikuje od postopka Philippa Van Tieghema, ki je v Les influences etrangeres sur la litterature frangaise 1550-1880 (1961) pom aknil v ospredje tuje literarne pojave, k i so vplivali na francosko lite­ raturo, in tako zanemaril zgodovinsko celovitost francoske literature. P rim erja lno književnost je že od vsega zače tka zaznamoval z znan- stvenozgodovinskega stališča rela tivno pozen nastop, saj se je v inst itu ­ cionalizirani obliki p rid ruž ila trad ic iona ln im m ono lite ra rn im ve­ dam v raznih deželah pravzaprav šele ob koncu 19. stoletja. V d ružb i številnih nac ionaln ih filologij, ki so od nje starejše nekaj desetletij ali celo stoletje in več, je obču tila nelagodje poznega prišleca, ki se ne čuti sam o nepriznanega, am p ak celo eks is tenčno ogroženega. Prim erjalna književnost, pogosto ta rča srd itih napadov, se je protiv ila poskusom , ki so jo hoteli omejiti na tako im enovano vplivologijo, pogodu p a ji tud i ni bila vloga nekakšne superd iscip line. Ce n am re č prvi vzdevek n am ern o p o u d a r ja d om nevno ozkost in en os transkost n jenega razi­ skovalnega obm očja, pa ji d ru g a oznaka pod tika kar neke vrste znan ­ stveno nas topaštvo ali elitizem, saj očitno nam iguje na n jeno dozdevno željo, da bi posta la un iverzalna znanost o literaturi. Nič čudnega torej, če si p r im erja lna književnost z razsežnim teo re tičn im in m etodo lo ­ škim razglabljanjem k a r napre j vztrajno prizadeva opravičiti svoj o b ­ stoj ko t sam osto jna disc ip lina s posebn im raziskovalnim področjem . In če ob tej iz sam o o b ra m b n ih nagibov po tenc iran i avtorefleksiji u p o ­ š tevam o še številne sestavke, v k a ter ih sp rem lja nove sm eri in se odzi­ va n a poglavitne sp rem e m b e v li terarn i vedi, kako se sk ra tka prilagaja novim parad igm am , zlahka zaključimo, d a zavzema p rodukcija te o re ­ tičnih in m etodološk ih tekstov v naši stroki, še zlasti v prim erjavi z m o no lite ra rn im i vedami, neso razm erno velik prostor. Takšnim težnjam se z razum nim klicem po k o n k re tn e m raziskoval­ nem delu, ki se seveda ne odpovedu je nu jn im teo re tičn im op red e li ­ tvam in izhodiščem , kar pogosto in od ločno postavljajo po ro b u kom ­ parativ isti na različnih koncih sveta, bodisi na znanstvenih shodih ali v znanstvenem tisku. O tem vprašan ju s ta spregovorila npr. H arry Levin 1. 1968 n a zborovanju A m eriške zveze za p rim erja lno književnost in Anna B alakian 1. 1985 n a 11. kongresu M ed n aro d n e zveze za p r im erja l­ no književnost. Presenetljivo v ehem en tn i nas top A m eričanke v Parizu, ki je ro h n e la p ro ti p reb u jn e m u teo re tiz iran ju v stroki, najbrž dokazu ­ je, da a rg u m e n tiran a svarila, iz rečena že p red dvajsetimi leti, niso zale­ gla. T akrat je Levin opozoril ne sam o n a p re ti ra n o v redno ten je teorije, ki da je povrh še ločena od prakse , am p ak tud i n a to, d a se preveč energije troši za razpravljanje o sam i s trok i in njenih posam eznih p ro ­ blemih, nam esto d a bi se lotili b ran ja l i te ra tu re in n jenega raziskova­ nja. S o rodne poglede n a to vprašan je je razložil tud i H askell Block, ki je p ro ti koncu svoje ja sne in p reg ledne knjižice o sm ereh in p rob lem ih P rim erja lne književnosti v p e tdese tih in šestdesetih letih zapisal: »Kom parativisti sedaj po trebu je jo velike [p rak tične] zglede m nogo PREGLEDI Evald Koren Primerjalna književnost na Slovenskem Ob Kosovi Primeijalni zgodovini slovenske literature Primerjalna književnost (Ljubljana) 11/1988 št. 2 51 bolj kako r nejasne m etodo loške napotke.« (Nouvelles tendances en lit- terature comparee, Pariš 1970, str. 52) Na Slovenskem , k jer se je p r im erja lna književnost že razm erom a zgodaj konsti tu ira la kot em p ir ičn a h is to rična veda, ki pa si je hkrati o d p r la poti tud i v k ritiko in teorijo, je s troka lani in letos zabeležila dva im en itn a znanstvena uspeha, dobila je dva velika p rak tičn a zgleda raziskovalno-publicistične dejavnosti. Prvič: doslej je izšlo d ese t le tn i­ kov priču joče znanstveno-s trokovne revije Primerjalna književnost, k a ­ tere bibliografsko kazalo, sestavljeno posebej za to desetletje in objav­ ljeno v prvi številki letošnjega letnika, je p reprosto treba vzeti v roke in se tako poučiti o velikem številu prispevkov in avtorjev, im presivni raznovrstnosti ob ravnavan ih tem in izjem no bogati in te h tn i recenzij­ ski dejavnosti. Ta jubilej je seveda toliko pom em bnejši, ker gre za ed i ­ ni tovrstn i jugoslovanski časopis in hk ra ti za eno izm ed redk ih kompa- rativ ističnih period ičn ih publikacij, ki jih po virih, s katerim i ta hip razpolagam o, v Evropi najbrž ni niti deset. Drugič: Janko Kos je izdal Primerjalno zgodovino slovenske literature, ki je rezu lta t dolgoletnega p reučevan ja slovenske literarure . Najbrž ni t re b a posebej podčrta ti misli, d a je kom para tivno raziskovanje slovenske li te ra tu re en a izmed osredn jih nalog pri nas, še zlasti spričo nara ščan ja in ternac ionalizaci­ je, ki jo doživlja l i te ra tu ra od 19. stoletja dalje. Rokopis Kosovega dela je bil zaključen 1. 1983, čez dve leti ga p revzam e založba in šele v začetku 1. 1988 izide knjiga z le tn ico 1987. P o tem takem se delo pojavi v tiskani obliki po več kot štirih letih. Č em u navajam o ta dejstva? Najprej zato, k e r delo, ki izide po tolikih letih n a tan čn o takšno, kak ršno je bilo napisano , m ed ležanjem seveda ni zorelo, am pak u trp e lo škodo, ki resd a ni velika, saj je bil čas za kaj takega na srečo vendarle p rekra tek . Pač pa se m anjša škoda kaže v n e ­ popolnosti b ib liografskega aparata , saj ta ne zajema najnovejše s tro ­ kovne litera ture . Ce se om ejim o sam o na študije, ki so izšle v Literar­ nem leksikonu, m ed tem ko se je priprav lja la izdaja Kosove knjige, p o ­ g rešam o vsaj štiri p o m e m b n e spise te edicije: H ladnikov zvezek Trivi­ alna literatura, Eksistencializem in literatura M arjete Vasič, Sen tim en ­ talni roman K ata rine Bogataj-G radišnik in Kraljev Ekspresionizem. Pri naštevanju sm o iz razumljivih razlogov pustili ob s tran i Kosova zvezka o razsvetljenstvu in p red rom an tik i, saj nam ne gre sam o za golo regi­ stracijo pogrešan ih eno t v bib liografskem razdelku knjige, am pak p redvsem za dejstvo, da pisec kajpada ni mogel upoštevati znanstve ­ n ih izsledkov teh publikacij. Drugi razlog za poigravanje z le tn icam i je ta, d a stoji m ed le tom a 1983 in 1988 nekako n a sred i leto 1986, tisto to ­ rej, v k a te rem bi knjiga, kot sm o se mogli p repriča ti, ob živahnejši za­ ložniški skrbi lahko tud i v resnic i izšla. Ta le tn ica p a seveda ni izb rana naključno, saj želimo opozoriti, d a j e p red na tanko pol stoletja, se pravi 1. 1936, izšlo tisto znanstveno delo, ki zaznam uje n a S lovenskem p riče tek instituc ionalizirane p rim erja l­ ne književnosti oz. p r im erja lne li te ra rne zgodovine, k ak o r se je s troka tak ra t im enovala. G re za knjigo A ntona O cvirka Teorija primerjalne li­ terarne zgodovine; ta je v Evropi tre t ja p redvo jna in vse do zače tka pe t ­ desetih let tud i zadnja monografija, posvečena novi literarnoznanstve- ni disciplini, ki jo je av tor pri nas utem eljil teore tično , zlasti sk rb n o pa še m etodološko. In pe td ese t let po tem p ro d o ru nove s troke izide na S lovenskem znanstvena publikacija, ki ponovno opazno zaznam uje p o m e m b en m ejnik v razvoju naše p rim erja lne književnosti. Toda m ed ­ tem ko je p ri Ocvirku govor o teoriji, gre pri Kosu za zgodovino, m e d ­ tem ko prvi nače la in m e to d e razlaga, jih slednji ref lek tirano aplicira. Torej lahko Kosovo knjigo označim o kot p e n d a n t Ocvirkovi, se pravi, d a je hk ra ti n jeno naspro tje in n jeno dopolnilo. Na k ra tko sm o omenili, d a je Ocvirkova knjiga za tak ra tn e evropske in celo svetovne razm ere zelo zgodna, am p ak očitno so avtorju prišle m noge sp o d b u d e iz ne tako daljne La litterature comparee, prve m o ­ de rn e tovrs tne monografije, ki jo je 1. 1931 objavil Paul Van Tieghem. S icer je res, da je Ocvirk m ed prvim i u tem eljeno zavrnil Francozovo ločevanje m ed prim erja lno in občo književnostjo in da se tud i s icer v m arsičem razlikuje od njega, ne nazadnje seveda tud i po tem, da u p o ­ števa ustrezno um e tn iško in znanstveno gradivo iz slovenske l i te ra tu ­ re, v en d a r so n a d n u Ocvirkove knjige vendarle otipljive n ek a te re žive zveze z Van Tieghem ovim tem eljn im znanstvenim tekstom. V naspro tju z Ocvirkovo rela tivno koncep tua lno izvirnostjo, ki je zgodovinsko pogojena, p a sta Kosova odločitev in zasnova njegove š tu ­ dije svojevrsten novum , kajti s p recejšnjo gotovostjo lahko trd im o, da v svetovnem li te ra rnem zgodovinopisju n e obsta ja no b en o delo, ki bi na tak način obravnavalo tuje vplive na skorajda ce lo tno besedno um e tn o s t kakega naroda . Ne d a li terarn i znanstveniki ne bi pogosto ugotavljali tujih vplivov na dom ače avtorje, konec koncev se k a r velik del kom para tivn ih razprav ukvarja p rav z dejavnostjo te vrste, pač pa sm o doslej pogrešali raziskavo, ki bi pri tem početju oh ran ja la zgodo­ vinsko celovitost ob ravnavane nac ionalne li terature . In prav to se je posrečilo Kosu, kar ga je tud i opravičilo, d a je svoje delo poim enoval »prim erja lna zgodovina slovenske li terature« in ne m orda »tuji vplivi na slovensko literaturo«. Knjigo z naslovom prav takega tipa, nam reč Tuji vplivi na francosko literaturo (Les influences etrangeres sur la litte­ rature frangaise 1550-J880), je izdal Philippe Van Tieghem prvič 1. 1961, zato je tr e b a povedati, da naslov knjige n a tanko označuje avtorjev p ri ­ stop, ki se b is tveno razlikuje od Kosovega, saj dos ledno izhaja iz tujih vplivov, se pravi zunajfrancoskega lite rarnega dogajanja. Zaradi tega pri njem seveda ne na jdem o poglavja, posvečenega npr. Victorju H u ­ goju, ki bi obravnavalo njegovo poezijo, d ram a tiko in rom anopisje te r tuje vplive v teh zvrsteh njegovega ustvarjanja. Pač pa nas topa Hugo poleg m nogih d rug ih avtorjev v več razdelkih te knjige: v poglavju, n a ­ slovljenem »W alter Scott«, ker je škotski pisec pač vplival ne sam o na nas tanek francoskega zgodovinskega rom ana , am p ak kar n a vso n jiho­ vo rom an tično literaturo; zavoljo špansk ih m otivov v Hugojevi poeziji in d ram atik i se njegovo ime pojavi ponovno v poglavju »Španija«, in končno še v razdelkih »Italijanska li teratura« in »Nemška misel v fran ­ coski l i tera tu ri (1800-1900)«. Skratka, p red m e t poglavij niso niti posa ­ mezni francoski avtorji ne zvrsti in vrste niti l i te rarna gibanja ali o b d o ­ bja francoske li tera ture , k a r potrju je misel, d a v o sp red ju Van Tieghe- move obravnave p o tem tak em ni francoska li te ra tu ra v svoji organski sklenjenosti, am p ak so v sred išče pozornosti pom akn jen i tisti tuji lite­ ra rn i pojavi, ki so nanjo vplivali m ed leti 1550 in 1880 oz. 1900. Povsem d rugače je zasnovana Primerjalna zgodovina slovenske litera­ ture, saj raziskuje živi, tesni in ustvarjaln i stik slovenske li te ra tu re z d rugim i evropskim i in zunajevropskim i li teraturam i, tako da ima b ra ­ lec n en e h n o p red očm i dogajanje v slovenski literaturi, v n jen ih posa ­ meznih izsekih pa m u av tor odkriva poglavitne tuje vplive. V devetin ­ tr idesetih poglavjih obravnava Kos p rob lem e v slovenski literaturi, ki so bodisi povezani s kakim o bdob jem bodisi s ka tero izmed zvrsti v posam eznem o b d ob ju oz. sm eri ali pri posam eznem avtorju, ipd.; pa seveda vsakok ra tne tu je vplive. Za svojo raziskavo je m ora l Kos najprej ev iden tira ti obsežno g rad i­ vo, ki se je o teh vprašan jih nab ra lo v našem li te rarnem 'zgodov inop i­ sju, te številne, večkra t le parc ia lne obravnave pa pogosto dopoln ju je z m nogim i izsledki lastn ih raziskovanj. Ob tem kajpada upošteva tako fi­ lozofsko li te ra tu ro kako r tud i re levan tna znanstvena dela svetovne li­ te ra rn e vede - zgodovinska in teo re tična - , ki zadevajo druge, p re d ­ vsem evropske literature . Kosova knjiga se je zelo u sp ešno izognila nevarnosti, d a bi obsta la na ravnini skice ali sam o pri bolj ali m anj k r itičnem naštevan ju imen, naslovov, tem, form, sm eri in obdobij iz obeh območij, s lovenskega in tujega. Tem u se je izognila zategadelj, k e r av to r zares tem eljito pozna ne le slovensko litera turo , am pak hk ra ti tud i zakonitosti ev ropskega in svetovnega li te rarnega in d rugega duhovnega dogajanja, ki jih n e n e ­ hno upošteva, in ne nazadnje, ker nep res tano in intenzivno teži k sin­ tezi. Najbrž ne p retiravam o, če trd im o, da šele Kosova p r im erja ln a zgo­ dovina om ogoča to, k a r želim o im enovati pravičnejšo preso jo in bolj ce lostno razum evanje slovenske li te ra tu re in n jenega zgodovinskega poteka. Nič presenetljivega ni, če je novi pogled na slovensko li te ra tu ­ ro, ki je sedaj od lep ljen od tal in razširjen, om ogočil avtorju, da p o n e ­ kod pokaže novo konfiguracijo, d a tu in tam p rem a k n e m eje m ed posam eznim i literarnozgodovinsk im i obdobji, da znotra j teh obdobij ugotovi d rugačno razm erje idejno-este tskih prvin, da n a novo označi tega ali d rugega pisca, in m o rd a še kaj. Uresničile so se torej napovedi neka te rih kom parativ istov, da bo p r im erja lna književnost razširjala in poglabljala p reučevan je nac iona ln ih li teratur. Če upoštevam o znano dejstvo, da je naša s troka na zahodu dolgo zanem arja la slovanske lite­ ra tu re , je svojevrsten paradoks, da je p rav en a izmed njih, povrh še mala, p rva dobila svojo tako tem eljito in izvirno p rim erja lno zgodovi­ no.