Murska Sobota, 4. julij 2002, leto LIV, št. 27, odgovorni urednik Janez Votek, cena 260 sit Cine o temnih straneh kvasenretasovske slave V štirih mesecih sem shujšal 12 kilogramov »M NAROČNIK META NOVAK 12345678 Nova brezplačna KARTICA PREDNOSTI Živila Kranj, d, d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo Druga plat zgodbe Primer Korunič »Skušam biti človek, in to marši koga moti« str. Kmetijski minister v Pomurju Težave na trgih nekdanje Jugoslavije Z enomesečno zamudo Andrej Gerenčer veleposlanik v Budimpešti str. 2 Evropski veleposlaniki v Pomurju Na ogledu štirih projektov programa Phare str. 2 LETO5 3E Festival Te Mikk-a Poletite z Dnevi paradajza! str. 21 Milan Osterc na poti 12 Izraela v Evropo "V igri sta Italija ali Francija« Smrtna nesreča v Spodnjih Ivanjcih Kisli gudron je nevarenodpadek k ■■ ■ ... ■■ . ■ 1 Sprenevedanje Janeza Kopača Toth, prednosti KŽJVUA 4. julij 20Q2 VESI ““ I 2 AKTUALNO Dnevi slovenske kuhinje v New Yorku Evropski veleposlaniki v Pomurju Prekmurska gibanica v središču svetovne pozornosti ““'“l tevilni svetovni diplomati, Newyorčani in drugi I Američani, so lahko pretekli teden uživali v kuli-I narični dobroti, ki je poleg predsednika Milana Kučana, Mure, bučnega olja in Vlada Kreslina, eden izmed glavnih razlogov, da se preostali del Slovenije zaveda obstanka pokrajine na ^rugi strani Mure. Slavna prekmurska gibanica je zaradi spretnosti blejskih kuharskih mojstrov tokrat osvojila in še bolj združila Združene narode, kjer so po njej posegali diplomati, katerih države v zadnjem času bolj poredko dosežejo soglasje o različnih temah življenjskega pomena. Po zagotovilih udeležencev prireditve Dnevi slovenske kuhinje, ki je potekala v delegatski palači restavracije Združenih narodov od 10. do 21. junija, je bila prav prekmurska gibanica - sladica, ki je največkrat sklenila kosilo, tudi sicer polno drugih slovenskih dobrot. Zaupanje je hvalevredna vrlina, vendar pa je dvom sestavni del poštenega novinarskega poročanja, zato se je bilo potrebno prepričati tudi v lastna čutila. Po okusni gobovi juhi, sicer z lisičkami, ker jurčkov v Ameriki ne poznajo, ajdovimi krapi s smetanovim prelivom ter pečeni raci z mlinci, rdečim zeljem in hruško, je poleg odličnega izbora slovenskih vin stvari postavila na svoje mesto prekmurska sladica, za katero si blejski kuharji, kljub »ameriškim« sestavinam, zaslužijo vse pohvale. Dnevi slovenske kuhinje so zamisel slovenskega veleposlanika pri ZN Ernesta Petriča, ki se je pred preselitvijo na Dunaj hotel primerno posloviti od palače narodov, poskrbeti za užitke svojih svetovnih kolegov ter za promocijo Bleda in Slovenije, da bi se je spomnili še po čem drugem kot uspešnem delu v Varnostnem svetu med leti 1998 in 2000 ter ostalih aktivnosti, ki spadajo v vsakdanji delavnik ZN. Predstavnikom slovenskega in blejskega turizma se je zamisel zdela posrečena, po dveh tednih uspešne promocije ob okusni hrani pa se je, po mnenju sodelujočih, trud več kot izplačal. Palačo ZN so od 10. junija krasili veliki plakati s sliko Bleda in pozivali radovedne, da poskusijo slovenske specialitete, pred restavracijo pa so imeli na voljo tudi številne prospekte in brošure z informacijami o Sloveniji. Za predstavitev vin je na prireditvi skrbel Matjaž Lemut iz vinarstva Tilia, ki je predstavil del slovenskih vin, med drugim radgonsko penino, cabernet sauvignon, modri pinot, merlot in desertno vino adelajda, ki so jih postregli v kristalnih kozarcih Rogaške. Del izbora slovenskih vin je odslej uvrščen na stalno vinsko karto delegatske restavracije ZN. Sodeč po izjavah tistih Američanov, ki so slovenska vina že poskusili, je velika škoda, ker jih Slovenija ne more izdelati v zadostnih količinah, da bi lahko prodrla na širše ameriško tržišče. Presenečeni so predvsem nad tem, da imajo Slovenci tako dober šampanjec, oziroma penino. Američani so že pred izbruhom vojne proti terorizmu iskali neznane kraje, kamor bi se podali na počitnice, saj so bili tisti, ki potujejo počasi že naveličani enih in istih držav. Ne glede na to, kaj si o nas sami mislimo Slovenci, pa je dejstvo, da mlado državo pozna le malo Američanov, ki imajo kljub trenutnemu gospodarskemu zastoju še vedno dovolj denarja za potovanja. Takšne promocije, kot je bila slovenska kuhinja v ZN in podobne, bi jih, skupaj z malce več oglaševanja po ameriških časopisih, prepričala, da denar pustijo v Sloveniji, ki v teh nezanesljivih časih velja za varno državo. Robi Poredoš, dopisnik iz New YorkM ■ VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček; Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. No-.vaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 260,00 SIT. Transakcijski račun pri NLB, d. d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 02340-0013998647, devizni pa 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 16300 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: yestnik@p-rnf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: htto://www.o-inf.si. ■ organizaciji delegacije Evropske unije v Sloveniji, Agencije RS za regionalni razvoj in Regionalne razvojne agencije Mura so si v ponedeljek veleposlaniki evropskih držav ogledali štiri projekte v Pomurju, ki jih je s 3,79 milijoni evrov preko programov Phare sofinancirala Evropska unija. V spremstvu vodje delegacije evropske komisije v Sloveniji, veleposlanika Ervana Fouereja, so bili še veleposlanika Švedske in Velike Britanije ter namestniki veleposlanikov Avstrije, Irske, Nemčije in Danske. Ogledali so si Izobraževalni center Rakičan, termalni rastlinjak v Moravskih Toplicah, umetniški center Art v Središču in grad pri Gradu na Goričkem s krajinskim parkom. Izbrani projekti, kamor so predstavniki Regionalne razvojne agencije Mura popeljali visoke goste, predstavljajo le del projektov, ki jih je s pomočjo programa Phare v Pomurju sofinancirala Evropska unija, in po besedah Andreja Horvata ti tudi ne sodijo med najlepše in najboljše, ampak med tiste, ki so še potrebni pomoči. Kot smo razumeli sobesednike na priložnostni tiskovni konferenci, obisk tudi ni imel značaja nadzora nad porabljenimi sredstvi, čeprav bodo visoki gostje o videnem poročali v svoja središča, ampak prej za protokolaren obisk in seznanitev vplivnih gostov z regijo in problemi, ki so jim jih predstavili nosilci projektov in predstavniki občin, kjer ti potekajo. Obisk pa je bil zelo pomemben tudi z vidika pogajanj Slovenije v približevanju Evropski uniji, kajti že prihodnji teden bo Pomurje deležno obiska glavnega direktorata za širitev, ko bodo o težavah govorili s predstavniki lokalnih skupnosti in kmetijskih združenj. »Sodelovanje na tej ravni in na ta način je za predstavnike držav članic dober dokaz o uspešnosti sredstev, ki jih Evrop- A . Gerenčer končno v ska unija namenja regiji,« je še poudaril vodja visoke delegacije v Pomurju Erwan Fouereja. Obisk evropskih veleposlanikov v regiji pa je lahko tudi priložnost za še vedno premalo izkoriščene oblike pomoči. »Bilateralna pomoč v regiji je še vedno preslabo izkoriščena. To so nacionalni programi, ki jih posa- Prof, dr Pavel Poredoš in dr. Milena Horvat ambasadorja znanosti “““] inistrstvo za šolstvo, znanost in šport letos že dvanajstič I podeljuje priznanje ambasador Republike Slovenije v _! znanosti. Priznanja bodo letos iz rok ministrice za šolstvo, znanost in šport letos prejeli prof. dr. Marjan Svetličič, prof. dr. Pavel Poredoš in dr. Milena Horvat. Ambasadorka znanosti za leto 2002 - dr. Milena Horvat: Predlog za podelitev priznanja ambasador R Slovenije v znanosti za izjemne dosežke na področju raziskav v kemiji okolja dr. Mileni Horvat temelji na mednarodni odmevnosti njenih znanstvenih dosežkov in pomembni aktivnosti v mednarodnih projektih, or- Budimpešti I ržavni zbor R Slovenije je že 15. maja sprejel J sklep o prenehanju mandata poslancu Andreju Gerenčerju iz Murske Sobote z ugotovitvijo, da bo junija 2002 začel z »uresničevanjem funkcije veleposlanika RS na Madžarskem, zato mu poslanski mandat preneha«. No, zaradi proceduralnih razlogov se je njegov odhod v Bu-dimflešto zavlekel za mesec dni, tako da je uradno nastopil v funkciji veleposlanika šele 1. julija. Kot nam je povedal pred odhodom na novo delovno dolžnost, ga najprej čakajo nekateri »predpisani« postopki, kot npr. položitev venca h grobu neznanemu vojaku in predaja poverilnega pisma predsedniku Republike Madžarske. Ker bo opravljal tudi posle veleposlanika za Bolgarijo, Ukrajino in Moldavijo, se bo napotil s poverilnimi pismi še k predsednikom teh držav. Med desetimi zaposlenimi sodelavci pa želi na vsak način imeti tudi nekoga iz Porahia mezne države Evropske unije namenjajo v pomoč državam kandidatkam. Mislim, da jih nimamo zato, ker nismo pripeljali predstavnikov, ki pa jih imamo sedaj tukaj. Tako bodo lahko videli, kaj bi bilo zanimivo tudi zanje,« je povedal Andrej Horvat. Od leta 1992 je bilo iz sredstev Phare za programe v Slove ganizacijah in združenjih. Mednarodna pomembnost znanstvenega delovanja se kaže predvsem na treh področjih raziskovalnega dela: na proučevanju živega srebra v okolju, raziskavah onesnaženosti morskega okolja, sistemih kakovosti in meroslovja v kemiji ter ostalih pomembnih oblikah sodelovanja v tujini. Nje na objavljena dela obsegajo številne članke v priznanih mednarodnih revijah in po podatkih SCI jo preko 1200 citatov uvršča v sam vrh citiranosti slovenskih znanstvenikov. Dr. Milena Horvat je od leta 1997 vodja odseka za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, doktorirala pa je iz analizne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Na ljubljanski univerzi si je pridobila tudi visokošolsko izobrazbo, pred tem pa je obiskovala pedagoško gimnazijo v Celju. Milena je otroška leta preživljala v Rogaški Slatini, poletne počitnice pa velikokrat v Prekmurju. Oče, Matija Horvat, je namreč iz Čren-šovec. Ambasador znanosti za leto niji namenjenih 298 nii 'i® letos pa 41 milijonov evtoV večji dele za prilagajanje e skih standardom na P°dr ,£f pravosodja in notranjih z Pomurje pa je od ped1^ setega leta za svoje proje j. pelo pritegniti od 10 do lijonov evrov. r | M. H., doš: Profesor dr. Pavel .J je uveljavljen in priznan znanstvenik inz internist, ki se je v svoje J| stveno-raziskovalnem,5 JI nem, pedagoškem in of cijskem delu posvetil Prl tiki ateroskleroze in ^^^skll1 ni. Je član pomembnih eV in svetovnih strokovn’ ženj, pomen njegoveg^ . odmevnost v mednato gih pa sta izkazana tu citiranostjo v mednaf° stveni literaturi. Profesor dr. Pavel P° ^t^u^v« predstojnik Klin^ za žilne bolezni KI trav Ljubljani. J<-^ ustanoviteljev in n .F sednik Združenja zaz jfliL;. in od leta 1996 P^ga^V venskega zdravn** ■j Je tudi član repno K J- stvenega sveta, sije za medicinsko j sednik komisije za zdravil pri Zavodu z zavarovanje Slovenj pofc podjetja Albin Promotion, mislim, da z Miklavža na ravskem polju, njegov lastnik pa je nek gospod Brencelj, ki i ^^^rik deta prostorov v sklopu kompleksa Nafte Lendava ‘nod^* Pos*av^ pirolizo za predelavo odpadnih gum ^žigalnici v Lendavi a «e dogovorila vlada Petrol do j^11 °dgovor lahko da nek-stes P°polnega neznanja ali či-]^prepevedanje, kajti v pe-®ju d ma’.a’sta v med*jskem za-dnos’ti ^mim pa, da tudi v neve- ' jo5D anov vlade, ministrica za V° dr Tea Petrin in Lotrjz 'k uprave Petrola Janez Podpisala sporazum o za- «azhajanja za dva in pol tolarja H raksa prejšnjih let se ponavlja, saj v silosih že prevzeli majo letošnji pridelek pšenice, odkupna cena pa še ni hZ d°8°vorjena. Pridelovalci in žitarji se še vedno raz-^tkolZa 2 pol tolarja, kar je v primerjavi s samim za-’ ko so se razhajali za 7 tolarjev, že napredek. Stefan aLPd,a Pogajalske skupine pridelovalcev pravi, da so se ^obv Uvnosti za oblikovanje letošnje odkupne cene začele ^°ni > lanske8a kmetijsko živilskega sejma v Gornji Ra-’ ° So kupci objavili predlog spremenjenih pogojev b j l. P° nietn bi pšenico razdelili v dva razreda, v A razre-% *1 ^koljševalci, v B pa krušna pšenica, medtem ko Pri lC kilo določeno, kaj bo z ostalo pšenico. srU?ni Pšenici, ki je bo« ctar^ že takrat postavilo b(a kakovostna izhodišča, '*i>iKovine določili pri S^^dtih, dodali pa so še 'C^etra, ki vplivata na raz-Pšeniceiz razreda v raz-^^^^'ovalciso na °sn°vi ^ev Pri kontrolni orga-analizo, ki je po-'da bi po podatkih o od- Zb°rn'Ca Za P°mude ie d°bila n0Vega dir«kt1 „ Ja Hauser Podlunšek so tako včeraj upravnemu odboru p za pomurje pri spodbujanju K°t CdVSem pa vlogo’ ki jo mora od'9rati območ"? ^tpial-lauser Podlunšek, saj se je zanjo odločilo n'k0v ^®J0 rezultati glasovanja, jih je najbolj prepričala Mateja Andreja Horvata dva. Za novo direkto- ŽIVILA Ne zgrešite je! MURSKA SOBOTA SUPERMARKET Murska Sobota - Blagovrra. SUPERMARKET Bauta. SUPERMARKU Sbophg, MARKET Dom. MARKET Cankarjevo naselje. BAKOVCI MARKET Bakovci BELTINCI SUPERMARKET Ravsnka. GORNJA RADGONA SUPERMARKET Gornja Radgona MORAVSKRE TOPLICE SUPERMARKET Moravske Toplice PUCONCI MARKET Puccnc: RADENCI SUPERMARKET Radenci gotavljanju osnovnih pogojev za sanacijo Nafte Lendava, ki zajema tudi postavitev sežigalnice v Lendavi. Sežigalnica v Lendavi je torej del sklenjene pogodbe. Zanjo se je Petrol pogodil z državo, kajti če ne, na tiskovni konferenci (26. junija) ne bi tako jasno predstavil svojo vizijo razvoja, in sicer širitev poslovanja na celostno energetsko ekološko področje, tudi z uvajanje novih dejavnosti na lokaciji Nafte Lendava, ne da bi karkoli od tega postavljal pod vpra- kupljeni pšenici v zadnjih petih letih od 50 do 70 odstotkov od kupljene pšenice pristalo v razredu C, ki je cenovno najnižji in predstavlja pšenico, ki ni sposobna za samostojno mletje. Pridelovalci se seveda s tem niso strinjali in so predlagali obračun po kakovosti, ki je veljala v letu 2000 in z izhodiščnimi beljakovinami ori 11,5 odstotka, Gudronska jama v Pesniškem dvoru šaj. To potrjuje tudi tekst, objavljen na spletni strani Petrola: »Nove razvojne možnosti pa se s podpisom sporazuma med Petrolom in slovensko vlado obetajo tudi zaposlenim v Nafti Lendava. Potem ko sta - ekonomsko gledano - ostali zgolj dve možni rešitvi problema, in sicer zagotovitev osnovnih pogojev za sanacijo, cena za kilogram pa naj bi znašala 31,78 tolarja. Po zadnjih dogovorih smo pridelovalci pristali pri zahtevi 30,5 tolarja za kilogram ob sprejemanju kakovostnih razredov, vendar brez izločitvenega faktorja sedimentacije. Žitarji pristajajo na ceno 28 tolarjev pri 12 odstotkih beljakovin in na rok plačila 90 dni, medtem ko pridelovalci zahtevajo, da plačilo ne sme biti daljše od 30 dni. Ni še dogovora, kdo bo nosil stroške razdrobljenega odkupa, ki znašajo 2,6 tolarja po kilogramu in kako se bodo pokrivali stroški analize. Cena te je letos 13 tisoč tolarjev,lani je 4 tisoč tolarjev k analizi primaknila država, letos pa naj bi ta svoj delež zmanjšala za tišoč tolarjev. Pogajanja se bodo danes nadaljevala. Ludvik Kovač ■ oziroma stečaj Nafte, je Petrol po večmesečnih pogajanjih Republiki Sloveniji za simbolično ceno odprodal svoj 55-odstotni delež v Nafti Lendava in na ta način omogočil začetek njene sanacije. Sanacijski program Nafte Lendava predvideva odprodajo dela premoženja Petrolu, ki bo na tej lokaciji ustanovil tri nove odvisne družbe, in sicer za skladiščenje nafte in naftnih derivatov, proizvodnjo biodizla in upravljanje sežigalnice odpadkov. Nafta Lendava namreč razpolaga z ustreznimi prostorskimi zmogljivostmi kot tudi s potrebnimi kadrovskimi potenciali za opravljanje navedenih visoko speciali- Kisli gudron, ki naj bi ga uničevali v sežigalnici v Lendavi, je odpadna gošča, ki nastane pri predelavi rabljenih mazalnih mineralnih olj z žvepleno kislino. Gre za staro tehnologijo rafiniranja odpadnih mineralnih olj, ki se v Sloveniji ne uporablja več, so jo pa do začetka osemdesetih let opravljali v mariborski rafineriji. Podoben način predelave rabljenih mineralnih olj so uporabljali še v nekaterih drugih vzhodno evropskih državah. Kisel gudron spada med nevarne odpadke. 'Točka prednosti za nase ziranih dejavnosti, v katere namerava Petrol v prihodnjih petih letih vložiti 11,7 milijarde tolarjev. Že v prihodnjem letu pa je v industrijski coni Nafte predviden tudi pričetek gradnje sežigalnice, ki bo namenjena zlasti sežigu gudrona pa tudi drugih organskih odpadkov. Za sanacijo gudronske jame v Pesnici državni denar - dve divji odlagališči še v Mariboru Ministru Janezu Kopaču tudi ni šele od včeraj znano, da so in Nova brezplačna KARTICA PRCDNOSTI Z vsakim nakupom boste zbirali točke in si zagotovili številne prednosti. dustrijska odlagališča, med drugim tudi kislega gudrona, problem države. Med evidentiranimi industrijskimi odlagališči in v skupini nevarnih odpadkov, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, je namreč tudi Petrolovo odlagališče kislega gudrona. Več kot to. Uničenje in sanacija neurejenih odlagališč je postavka v državnem proračunu za leto 2002/2003. V ta namen bo država namenila 608 milijonov tolarjev, prednostno ali za približno 270 milijonov tolarjev pa naj bi sanirali gudronsko jamo v Pesnici. Iz pripomb občin na državni proračun pa lahko še razberemo, da v državni sanacijski načrt še vedno nista zajeti gu-dronski jami v Mariboru (Studenci in Bohova), za kateri v Lokalni agendi 21 - Program varstva okolja za Maribor - piše, da sta divji odlagališči na vodozaščitenem območju, prva v tretjem in druga v drugem vodovarstvenem pasu. Gudrona za velikost manjše gramoznice Po povzetih rezultatih evidentiranja industrijskih odlagališč, ki jih ima ministrstvo za okolje in prostor, je skupna količina kislega gudrona na Petrolovem odlagališču 15 tisoč kubičnih metrov, na površini 0,3 hektarja in povprečni globini 8 metrov. Leto začetka odlaganja je 1964, odlagališča pa več ne uporabljajo od leta 1982. V sanacijskem načrta in opisu tehnologije za sanacijo I gudronske jame v Pesnici pa lahko preberemo, da se količina gu-dronskih odpadkov v Pesnici giblje med 32 in 33 tisoč kubičnih metrov, s tem da so v omenjenih količinah zajete vse sestavine gudrona v fazah sanacije, to je oljna faza, voda, sol in zemlja. Goščo (oljna faza) naj bi skupaj s težkimi kovinami in nevarnimi organskimi spojinami prepeljali v Lendavo, skladiščili v enem od rezervoarjev in potem s »kreking« postopkom predelali v lažje naftne frakcije ter osnovo za proizvodnjo polimernih in industrijskih bitumnov. M. H., foto N. J. ■ 4,LOKALNA SCENA 4. julij 2002 BCTl Marta Vukajč v UE Gornja Radgona Najprijaznejša uslužbenka a juniju so v okviru projekta Vlade RS »predlogi z razlogi« izbirali najbolj prijaznega uslužbenca tudi v UE Gornji Radgona. Gre za že znano akcijo, v kateri državljani izbirajo uslužben ca oz. uslužbenko, ki je pri delu spoštljiv(-a), učinkovit(-a), hiter oz. hitra, ki vodi postopek z najmanj stroški za občana, jim pomaga pri vodenju postopka, uživa njihovo zaupanje ali pa ima kakšno drugo dobro lastnost, zaradi katere si po mnenju državljanov zasluži naziv najprijaznejši uslužbenec meseca. In v UE Gornja Radgona je ta naslov pripadel Marti Vukajč, ki je zaposlena na oddelku za maloobmejni promet. Na ponedeljkovi krajši slovesnosti ji je v imenu Vlade RS načelnik UE Gornja Radgona Marjan Potisk izročil šopek in priznanje. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je izmed 41 zaposlenih kar 24 prejelo glasove državljanov. To je po njegovem mnenju potrditev, da imajo same prijazne uslužbence in ne le peščico takšnih, ki bi prejeli veliko glasov. Sicer pa je bilo oddanih skupno 173 glasovnic, izmed katerih je bilo 47 neveljavnih, ostalih 126 glasov pa je prejelo omenjenih 24 zaposlenih na upravni enoti. Besedilo« in foto: O. B. I Glede na to, da v delu Prekmurju, ki meji na Madžarsko, skorajda ni gospodinjstva, kjer ne bi bili vešči peke perecev, katerih domovina je sicer sosednja država, bi človek pričakoval, da jih bo množica sodelovala na drugi pereciadi v Dobrovniku. Pa ni bilo ravno tako, kajti strokovna komisija je ocenila le 22 perecev, ki jih je speklo 18 gospodinj iz Dobrovnika, Radmožanec, Banute, Žitkovec, Turnišča, Kobilja, Murske Sobote, Lendave in Gaberja. Ocenjevala jih je strokovna komisija: Ivanka Donko, Marija Muca Kiraly in Branko Časar. Zlata odličja so dobili: Magdalena Rudaš iz Radmožanec, Marija Toth iz Banute, Marija Špilak iz Turnišča, Margit Szabo iz Radmožanec in gostišče Domača restavracija Lendava. V okviru prireditve je bila tudi delavnica, v kateri sta Valerija Car in Marija Varga prikazali izdelavo in peko perecev. Te sta spekli v premični krušni peči, ki je bila postavljena na prostem pred dobrovniškim kulturnim domom, v katerem je bila razstava perecev. Ti pa niso bili le okrogli, spleteni v obliki vrtančka, ampak tudi podolgovati. Izdelava pa je bila tudi prikazana slikovno. Če so se vam ob pogledu na fotografijo perecev pocedile sline (prav zdaj bi jih radi ham ham), potem si jih lahko spečete. Potrebujemo: 2 kilograma moke (lahko je samo mehka pšenična moka ali pa pol mehke in pol ostre pšenične moke), 1 do 1,25 litra mleka, 8 dag kvasa, 1 do 2 žlici sladkorja za kvas, 3 dag maščobe (margarina ali pol margarine in pol sončničnega olja, lahko tudi večja žlica svinjske masti), 1,5 čajne žličke soli, eno jajce za premaz. Nekatere gospodinje uporabljajo kot sestavino tudi kislo smetano in jajce. Iz zmesi oblikujemo testo, ki ga potem ročno oblikujemo v svaljke in ustrezno oblikujemo. Pustimo vzhajati, nato premažemo s stepenim jajcem in spečemo. Stanko Korunič je zaradi nasprotovanja Občinarjev in inšpektorjev povsem na kraju z živci, todasvpje delo bo dokončal. HiW^FW4iotlbe Primera Korunič »Skušam biti človek, in to marsikoga motih Korunič je prepričan, da bi bilo več koristi, če bi Občina G. Radgona energijo, ki jo je vložila v pravdanje z njim, vložila vgradnjo ceste, kanalizacije in čistilne naprave v Apačah Z godba o zameri sosedov in Občinarjev je dolga; vleče se kot jara kača. Toda, če te soseda prija vi, ker si se z njo hecal ter ima sama nerešene stvari in te potem dobi v roke inšpektor, ki zagrozi Korunič, jaz te boni uničil..., in če je ta sporna njiva, ki je danes gramoznica, še na območju velikega občinskega projekta vodovarstvenega območja, je težko upati na ugodno rešitev. Bolje bi bilo nehati. Vsi bi to storili, toda ne Korunič, ki ima, kot sami pravi, osem poklicev. Prepričan je, da lahko na svoji zemlji dela, kar hoče. Najprej bi se morali vprašati, zakaj mu Občinarji niso pomagali z nasveti in pravilnimi usmeritvami, ko je izrazil željo, da bi njivo usposobil za pridelovanje zelenjave. Njegovemu podjetju VULKARISONI Apače, d. o. o„ ne gre ravno najbolje, zato je v tem videl rešitev v sili. Idej ima ogromno, prepričan je, da je bila Sporna njiva, ki je namesto tople grede za pridelovanje zelenjave postala opuščena gramoznica. _______________________________________ njegova zamisel dobra: zgornjo plast odstraniti, nato pa navoziti dobro zemljo (imel je že dogovorjene potrebne količine). Ker je moral predolgo čakati na papirje, je naredil prvo napako in začel z izkopi brez potrebnih papirjev. Obtožen je bil, da na črno koplje gramoz - pa saj ni edini, je prepričan; v Apačah vedo mnogi za zasebnika, ki v državnih gozdovih koplje gramoz, pa nič! Od nekdaj je bil upornik, trdi Korunič, borec za pravico, za malega človeka, da bi lepše zaživel. Po vseh pravilih bi moral Na kratko Lutverci PGD Lutverci, ki deluje od 1938. leta, je pripravilo 29. junija tradicionalno pokalno gasilsko tekmovanje v vaji z motorno brizgalno suhe izvedbe in v štafeti brez ovir s prenosom ročnika. Sodelovalo je 27 desetin. Pri članih je zmagala ekipa Šrato-vec pred ekipo Lutverec in Dra-gotinec. V konkurenci članic so slavile gasilke iz Lutverec pred ekipo Vučje vasi in Cerkvenjaka. Pri mladincih so zmagali mladi gasilci iz Podgorja pred ekipo s Hra-šenskega Vrha in Lutverec. Pri mladinkah so prvo mesto osvojile gasilce s Spodnje Ščavnice, druge so bile Lutverčanke, tretje pa Apačanke. Vsem so podelili pokale. Pokal za najbolj oddaljeno Beltinske teme in dileme voz razvoja? Zazidalni načrt za lipovsko obrtno cono □ udi v beltinski občini se ne odrekajo ponujenim možnostim, ki jih daje razvojni regionalni program Pomu-rje+. Stavijo predvsem na turizem, kjer računajo na izkoriščanje geotermalne vode v zdraviliške namene. Vrtina v Beltincih je priložnost za vso občino. Podobno velja za razvite telekomunikacijske povezave. Pri tem je nadvse pomembno, kako čimprej priti do pravih informacij, ki bi lahko pomagale pri odločanju o konkretnem projektu. Bo turizem potegu Po besedah direktorja Regionalne razvojne agencije Mura Danila Krapca je za beltinsko občino velikega pomena tudi vzpostavitev krajinskega parka ob reki Muri. Ob dobri infrastrukturi pa ne gre prezreti še priložnosti, ki jih ponuja podjetništvo. Spodbudno je, da se je Občina Beltinci prijavila kar s 45 različnimi projekti, ki so vključeni v Regionalni razvojni program. Občinski svetniki so v nadaljevanju seje prižgali zeleno luč za odlok o zazidalnem načrtu za in-dustrijsko-obrtno cono v Lipovcih. Znotraj tega območja so predvidene številne dejavnosti, od povsem obrtnih in industrij- biti že invalidsko upokojen, vendar mu njegova nrav ne da, da bi živel na tuj račun. Ker imajo bife, je želel z avstrijskim partnerjem odkupiti stavbo stare gimnazije v Apačah in urediti dom za starejše občane. Šel je najprej na občino, oddal prošnjo ... Niti odgovora ni dobil. Avstrijec z 8 milijoni šilingov je šel drugam. Potem je želel njivo pripraviti za pridelovanje zelenjave (navoziti svežo zemljo in postaviti toplo gredo). Prijavili so ga, ker ... »so mislili, da bom zdaj bogat, ker imam svojo gramoznico. V resnici pa sem dal tam gor, kjer sem jaz doma, cesto zavažati. Malo je bilo hudo, ker so tovornjaki vozil, i in to ravno v nedeljo. Začeto delo hočem končat,i in to bom končal. Takrat sem imel že zemljo. Za šolo v Apačah bi dal »šoder« zastonj, oni pa bi mi dali zemljo ...Šel sem na občino, oni pa so zaradi mene po celih Apačah postavili prometne znake, da je dovoljena obremenitev ceste les 4 tonami. Če bi to energijo, ki so jo vložili proti meni, da Korunič ne bi slučajno kaj pridobil, vložili v druge stvari, bi že kaj naredili... Saj mi je župan potem tiščal roko, pa sem rekel, da stavitve parkirišč za tovorna vozila. Dogovorjeno je, da bo občinska uprava vodila nadaljnje aktivnosti v zvezi z zbiranjem ponudb in izdelavo potrebne dokumentacije za komunalno infrastrukturo v tej coni. Do izdelave projektov pa bodo pripravili izhodišča za prodajo komunalno opremljenih nezazidanih stavbnih zemljišč v industrijsko-obrtni cono v Lipovcih. O njih bo še prej razpravljal odbor za proračun, finance in davčno politiko. Žal pa tudi tokrat ni moglo iti brez zapleta. Zgodil se je že pri obravnavi zapisnika prejšnje seje občinskega sveta. Svetnik Marjan Maučec je namreč ugotovil kar b- ne dam roke. Potem je policijo in rekel, naj zap^ prostore. Sem mu rekel: si za uho vlačil ven ■ mefU^ uho vleči..., ti roko spipl^1^, hec, si se vprašal, kaj si za navadnega človeka? 0^ vom daje naš denar - če bČ pravi župan, če bi bil dobd^, spodar, bi lahko dosti več h. Kramberger bi dal svoj ‘ nar, Vodenik pa ne. « Zdaj bo to zadevo rešetu »slovenskem žargonu«, ba, tudi na silo. »Tazendjip moja, je njihova. Od 11 do Gradca je 60 gramo^. Kakšno vodovarstveno obe . je! Te vrtine bi zaščitili y okrog njih naredili ježevo. S imajo »avnojskiprojekt^ oblasti so »brenzarji«, zajo« napredek naše lepedoS Vine, jaz imam idej šep#*] Ameriki take podpirajo, pol pa ljudi z idejami zakoljej^t lo en inšpektor mijepod^ bi bilo to pametno naredili S sem stroj prodal, ker so zih, da ga bodo zaplenili DS pa mi je potem rekel, d^č posebej potrudil, da me čil,« je povedal svojo zgodbo V ko Korunič. .J Bernarda B. PeCJ S prvim septembr^J b° odvoz komuni odpadkov podražil °dstotka. O dviguj n°mske cene vrtca Vem šolskem letu p* J do odločali kasneK seP se namreč nis° SH odločiti medP0^. jenima prvo in riMto,kibizastat^. menili za pet in stotkov višje plačil^ tki ■netilo bi se najprej o proračunu za '^faZ^ ga obravnavali p<’ . $0$ tč za, proti pa ni bi‘ ” meni, daje biln'a od dneva, ko je škodo K S letos obnoviti in asfaltirati - en,kilometer na Ve- | ščici (vrednost okrog 11 milijonov tolarjev), 250 metrov odseka Razkrižje pri križu (2,2 milijona tolarjev) in 700 metrov ceste na Razkriški breg do meje s Hrvaško (10 milijonov tolarjev). Povsod so pripravili priložnostne kulturne programe in vse tri odseke cest je po otvoritvi blagoslovil razkriški župnik Marijan Rola. Še posebej veselo je bilo ob koncu otvoritve ceste na Razkriški breg, kjer so domačini in lastniki vinogradov iz Prekmurja, ki se vozijo po tej cesti, pripravili bogato pogostitev. Vsem zbranim so ponudili bograč in druge dobrote pa seveda tudi za utešitev žeje je bilo poskrbljeno - vse zastonj. In celo ansambel za ples so naročili {Razkriški biseri), kot na kakšni gostiji. Priznanja S V šotoru pred OŠ Razkrižje pa je bila v nedeljo osrednja proslava ob dnevu državnosti in 4. občinskem prazniku. Ob tej priložnosti so prejeli občinska priznanja Avgust Nemec (za dolgoletno aktivno delo v organih lokalne samouprave in v društvih ter za prizadevanje za vsestranski razvoj krajev v občini Razkrižje), Ljubomir Horvat (za dolgoletno aktivno delo na področju športa), Rokometni klub Razkrižje (za 10-letno uspešno delovanje in uvrstitev v 2. državno rokometno ligo) in naselje Veščica (najlepše urejen kraj v občini Razkrižje v letu 2002). Županovo priznanje pa so prejeli Daniela Črncec iz Šprinca (1. mesto na mednarodni srednješolski olimpiadi v Romuniji v znanju nem. jezika), Sandra Žibrat z Razkrižja (2. mesto na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni) ter Mitja Budna (za aktivno in uspešno delo v RK Razkrižje). Že prej, ob koncu šole, pa so podelili zahvalno listino učencem 8. razreda OŠ Razkrižje, njihovim staršem in učiteljem za vzorno vključevanje v aktivnosti šole, občine in širše. v Okoslavcih Mrtva reka Čeprav ni šlo za množično udeležbo, pa bo I v širši javnosti prav gotovo odmeval 3- ekološki shod za čisto Ščavnico - Murico ob izlivu Murice v Muro pri Gibini. Razkriški župan Stanko Ivanušič je javno očital ljutomerskemu županu, ki je obljubil, da bo Občina Ljuto- | mer do oktobra leta I 2000 pripravila vse po- | trebno za začetek gra- | dnje ljutomerske čistil- I ne naprave, medtem pa je podpisana le namera o tej naložbi. »Ščavnica oz. Murica pa je še vedno ena izmed najbolj onesnaženih vodotokov v Evropi, in to predvsem zaradi odplak iz ljutomerske kanalizacije. Občina Ljutomer je leta 1999 sprejela odločitev, da bodo gradili čistilno napravo s sredstvi koncesionarjev. Nato so to odločitev spremenili, j in sicer da bo šlo za naložbo z javnimi sredstvi. Država pa jih je zaradi tega spreminjanja odločitev uvrstila na konec vrstnega reda za sofinanciranje - šele v leto 2010. Ne vem, kako lahko ljutomerski župan po drugi strani tako zagnano govori o krajinskem parku Mu- | ra. Brez Ščavnice ga ne more biti.« Ljutomerski župan Jože Špindler je I med drugim odgovoril: »Špindler je tu. Ne izogibam se. V Ljutomeru se zavedamo, da je Ščavnica nizvodno mrtva reka. Res je, da se to vleče že dolgo. Zdaj smo pred podpisom pogodbe za gradnjo čistilne naprave. Predvidevam, da bo začela delovati leta 2004.« Se bo to res zgodilo? Andrej Horvat ob obisku evrop- j skih veleposlanikov v Pomurju Nešpekulirana špekulacija »Imeli smo možnost pokazati jim projekte, I \ ki smo jih mi hoteli, in tu bi lahko špekulirali, I i da bi jim pokazali samo tiste, ki so najiepši in najbolj uspešni. Mi smo se odločili, da jim ne Besedilo in foto: Jože Graj ■ Vodovod vrača življenje Sto milijonov za devet kilometrov cevi_ % r novania 120-letnice ' 'e bil° 30. junija občin-Umovanje za območje ^.^Vip Ske občine. Pri pionirk ’z ApJaSilci iz Podgorja pred iz nL'V So nastopile le tek-BBv jB 8°Ve- V konkurenci mesto osvojila de- I t°d8orje, drugi so bili 1 šhB I Pa mladinci iz Lu-St^ip^^^sh je prvo mesto WFetl JZ Spodnje Ščavnice, in i 'Bk Neenve in Grvrnin P| ri gasilskem domu v Okoslavcih je bila v nedeljo slovesnost ob otvoritvi vodovodnega sistema za naselja Parič-jak, Kapelski Vrh, Spodnji Kocjan in Okoslavci. Skupna vrednost naložbe - dela je izvajalo javno Vodnogospodarsko podjetje Mura iz Murske Sobote - je okrog sto milijonov tolarjev; od tega je za demografsko ogroženo območje 30 odstotkov potrebnega denarja zagotovila država. I Na devet kilometrov dolgi vodovod je nanovo priključenih približno 200 gospodinjstev, ki so plačala le priklop. Preostali denar je prispevala občina Radenci, čigar župan Herbert Šefer, ki se je posebej angažiral pri odpravi problema prebivalcev s pitno vodo, je izrazil zadovoljstvo Aad uspešnim zaključkom pred tremi leti začete investicije, ene največjih v občini. Tudi nredsednik sveta KS Kapela senza za to, da v turi- bomo kazali najlepših in najbolj uspešnih projektov, ampak vsi projekti, ki jim jih bomo j pokazali, potrebujejo še dodatnepejneze.* Štefan Pavlinjek župan I »O tem imam svoje mnenje: res da je pov-I sod po svetu župan po navadi največji obrt-I nik, mesar, gostilničar, toda pri nas je za to I še malo prezgodaj. Ko bodo ljudje dojeli, da i mora gospodarstvenik voditi regijo, da bo I regija živela od rastočega gospodarstva, bo I čas za to. Zdaj pa je še malo prezgodaj.« Danilo Krapec direktor I RRA Mura na nedavnem Podjetniškem forumu »Avditoriju lahko zagotavljam, da dokler bo Regionalna razvojna agencija koordinator priprave regionalnega razvojnega programa v । taki sestavi, ne bo ponujala regijskega kon- • -- -- rla v tnrj_ v Okoslavcih so v itat Slo- .A'?1, i*'.■---— - . । । nedeljo upravičeno slavili. Foto: N. J. bovalnim vodom. Hkrati so zgradili 38 hidrantov, kar je izjemnega pomena za požarno varnost. To je v slavnostnem govoru izpostavil tudi Ernest Edry, predsednik Gasilske zveze Slo- stično perspektivni regiji in manj degradiranem okolju zgradimo sežigalnico. Sem po poklicu inženir in se zavedam vseh možnih tehnoloških izvedb, vendar potencialni turisti se ne odločajo na osnovi varnosti delovanja takih naprav.« Mirko Horvat, član uprave Nafte Lendava - v Glasilu vljenost radenske občine in krajanov, | ki so se še kako zavedali težav ob pomanjkanju zdrave pitne vode, zlasti v poletnih mesecih, ko so morali gasilci s cisternami dovažati vodo do najbolj ogroženih gospodinjstev. Problem je bil predvsem na tistih kmetijah, kjer so potrebovali veliko vode za živino. S položitvijo vodovodnih cevi med Kapelo in Okoslavci pa je l —novezava z slavnim oskr- venije. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili Kapelski fantje in folklorna skupina Kulturnega društva Janka Divjaka s Kapele. Milan Jeršei družbe št. 1-2,2002 Predvsem je pokrajina usmerjena v kmetijstvo in turizem. To pa je zame, ki živim za in od industrije, nesprejemljivo. Brez prave industrije je žal pričakovati nadaljnji osip delovnih mest, kupne moči in posledično prebivalstva. Ne smemo pozabiti, kdaj in od česa je Lendava najboljše živela. Preveč je malih interesov, ki pa nimajo nobene teže.« 6 GOSPODARSTVO 4. julij 2002 VBDII Območno združenje seniorjev Pomurja Skupaj nad razvojne zagate »Izvršitelj« Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek Brez lob ni usp regije Svoje znanje in bogate izkušnje so pripravljeni posredovati vsem, ki jih to zanima [nogi pomurski menedžerji in strokovnjaki, ki so zaključili aktivni del svoje poklicne kariere, tudi po upokojitvi ne mirujejo. Organizirali so se v območnem združenju za Pomurje, ki deluje v okviru Združenja seniorjev Slovenije, svoje znanje in bogate delovne izkušnje pa so pripravljeni posredovati vsem, ki njihovo pomoč potrebujejo in jo želijo sprejeti. Ne želijo delovati znotraj kakršnih koli strankarskih okvirov, pač pa želijo postati oblika civilne iniciative, ki združuje ljudi z visoko strokovno izobrazbo in jim ni vseeno, kakšna bo usoda regije, ki se zdaj po številnih kazalnikih razvitosti uvršča na zadnja mesta med slovenskimi regijami. Območno združenje seniorjev za Pomurje šteje trenutno 27 članov iz vseh štirih upravnih enot, ki s svojim znanjem in strokovnostjo pokrivajo področje gospodarstva, prava, proizvodne tehnologije in organizacije, družboslovja in splošnega poznavanja problematike, s katerim se sooča okolje, v katerem živijo. Člani območnega združenja so v svojem delovnem programu dali prednost strokovni obravnavi gospodarskega stanja v regiji, predvsem strokovni oceni in analizi gospodarskega položaja in gospodarskih gibanj ter seznanitvi z razvojnimi programi posameznih podjetij. Če njihovo pomoč potrebujejo, so s slednjimi pripravljeni sodelovati, jim svetovati in tudi na druge načine pomagati. Temu so prilagojene tudi oblike dela njihovega združenja, ki naj bi se izvajale preko pogovorov z vodstvi posameznih podjetij ali občinskih vodstev, saj so v združenju prepričani, da bi s svojimi ocenami in mnenji lahko veliko prispevali k oblikovanju ustreznih razvojnih programov posameznih firm in tudi lokalnih skupnosti. Skupaj z zainteresiranimi partnerji bi posamezni člani združenja s svojim znanjem lahko sodelovali kot svetovalci pri pripravi in izvedbi najprimernejših programov, seveda ob strogem spoštovanju zaupnosti podatkov posameznih gospodarskih družb. Letos so posebno pozornost dali pogovorom z vodstvi posameznih podjetij in občin, nekaj takšnih pogovorov so že opravili in opažajo, da je zanimanje za njihovo sodelovanje in pomoč v posameznih okoljih zelo različno. Tam, kjer jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost podjetja ali lokalne skupnosti, njihovo pomoč sprejemajo kot dobrodošlo, so pa tudi okolja, ki jih njihova pomoč in sodelovanje ne zanimata, ugotavljajo v združenju. Ludvik Kovač ■ Kmetijski minister na obisku v Pomurju Težave na trgih nekdanje Jugoslavije Milejši pogoji za pridobitev sredstev iz programa Sapard j inister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. I Franc But je v začetku tedna obiskal tri pomurska živil-I sko-predelovalna podjetja, ki po novi delitvi spadajo v pristojnost tega ministrstva. Z vodstvi Radenske, ABC Pomurke International in Pomurskih mlekarn se je pogovarjal o aktualnih vprašanjih, s katerimi se soočajo vsa tri podjetja. Čeprav je njihova dejavnost po vsebini zelo različna, so problemi podobni, predstavniki vseh treh pa so ministra seznanili predvsem s težavami, s katerimi se srečujejo na trgih nekdanje Jugoslavije, še posebej na hrvaškem trgu; zanimale pa so jih tudi možnosti pridobitve sredstev za prestrukturiranje živilske industrije. Tako Radenska kot Pomurki-na Mesna industrija in Pomurske mlekarne dobršen del svojih izdelkov izvozijo na trge nekdanje Jugoslavije, nezadovoljni pa so z novim načinom delitve kvot za omenjena tržišča. Trenutno imajo največ težav na trgu sosednje Hrvaške, ki ne kaže prave volje do sodelovanja. Kljub veljavnosti sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško slednja še vedno ni razdelila vseh kvot, zato je prisotnost slovenskih podjetij na tem trgu prepolovljena. Za vsa tri pomurska podjetja je ta problem toliko večji, Vsa omenjena pomurska podjetja se že prilagajajo evropskemu pravnemu redu, za to pa imajo pripravljene investicijske načrte, pri izvedbi katerih pričakujejo tudi pomoč države. Po besedah ministra Buta bo del sredstev za to možno pridobiti tudi iz naslova programa Sapard - razpis za ta sredstva bo ponovno objavljen v septembru -, v ministrstvu pa si prizadevajo, da bi tako za kmete kot za živilsko-predelovalno industrijo omilili pogoje za pridobitev teh sredstev. Minister je prepričan, da bo s temi sredstvi in z dodatnimi sredstvi države možno Pred kratkim je skupščina Obrtne zbornice Slovenije za novega predsednika Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije izvolila Štefana Pavlinjeka iz Murske Sobote I rez načrtnega lobiranja mu zgolj z dobrim imidžem podjetnika in dosedanjim uspešnim vodenjem Ob-J močne obrtne zbornice Murska Sobota verjetno ne bi uspelo. Lobirali bodo tudi naprej, morebiti celo s poklicnimi lobisti, kajti ne želijo, da bi parlament še naprej sprejemal zakone, ki bodo v škodo obrtnikom; spremeniti želijo nesmiselno plačevanje 20-odstotnega davka ob dedovanju obratovalnic, delavsko zakonodajo spremeniti tako, da bo užitna za delavca in delodajalca in nasploh izboljšati pogoje poslovanja za obrtnike. Štefan Pavlinjek, ki je v Pomurju znan po zaščiteni blagovni znamki Roto (tudi po svojem helikopterju), je v šali povedal, da bo sedaj lahko vozil poslance na zasedanje državnega zbora in podjetnike na ministrstva, saj avtoceste še ne bo tako kmalu. Zakaj je pomembno, da je predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije iz bolj oddaljene pokrajine? »V Ljubljani je po navadi problemov manj ali pa niso tako očitni; bolj je kraj oddaljen, večja je problematika. Torej v Pomurju to problematiko najbolj občutimo. Poleg tega pa je v Ljubljani veliko dela oziroma se delo hitreje dobi, tam so ministr- Seveda ob obisku v Pomurskih mlekarnah niso mogli tudi mimo pričakovanj kmetov o višji odkupni ceni mleka. , se bo zavzemal za razbral Štefan Pavlinjek, novi predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije sodoben razvoj obrtništva. stva. Tu pa smo y glavnem prepuščeni sami sebi. Ob propadajoči industriji smo začutili, da je obrtništvo in podjetništvo tisto, ki lahko potegne ta voz naprej. Ob tako veliki brezposelnosti, grozi nam še večja, je obrtništvo tisto, ki najlažje zaposluje oziroma zaposluje z najmanjšo obremenitvijo za državo; zaposluje tiste ljudi, ki jih drugi dajo na cesto. Mislim, da smo to tudi dokazili v najhujših letih 1994/ ’95. Rast zaposlenosti v drobnem gospodarstvu je prav v Pomurju zelo očitna. Ena bistvenih stvari, ki jih moramo doseči za to regijo, je, da bi pridobili čim več denarja za prešolanje ljudi, ki jih bo dala na cesto Mura, kakor tudi za reševanje presežkov Država pri določanju teh cen ne sodeluje več, zato bodo ustrezen dogovor morali najti pridelovalci in mlekarna, država pa bo sodelovala z neposrednimi podporami pridelovalcem. Posebnih možnosti za povečanje odkupnih cen ni, potrebno pa v kmetijstvu; čim več denarja potrebujemo tudi za samozaposlitev, kajti ko se človek samozaposli, razbremeni družbo in poskrbi za svojo eksistenco.« Razbremenitev obrtništva -na kakšen način boste to svojo napoved poskušali uresničiti? »Imamo več stvari v igri; ena od teh je, da bi znižali DDV za določene dejavnosti, npr. domačo obrt, kajti ta nam nasploh propada; če pa dodamo na njihove izdelke še DDV, so dragi. Uvesti želimo »pavšal«, kar v Evropi poznajo, kajti majhen obrtnik zelo težko plača do 200 evrov na mesec za računovodjo; zakaj mu ne bi olajšali vodenje knjigovodstva, mu olajšali poslovanje in ga razbremenili finančno? Kar se tiče zakonodaje, ni prav, da so kazni za prekrške enake za velika podjetja in male obrtnike. Tu bi morala država ločiti majhnega in velikega delodajalca. Država je sprejela že veliko evropskih zakonov, vendar so v glavnem vsi v škodo obrtnikov - ali bo ohraniti vsaj njihovo realno vrednost, je prepričan minister But, ki se bo zavzel za to, da bodo neposredne podpore slovenskim pridelovalcem dosegle nivo podpor v državah Evropske unije. Ludvik Kovač ■ so nam naložili več biro ali pa so nas udarili po z°" to mora biti vsa zakon0 se bo še sprejemala, o r * prijazna. V prihodnjihte želimo sestati z izvajaj0' rokratskega zakona, k* 1 nesel določene P02'1’'^ membe. Nekaj se mora sp niti - v Srbiji dobiš cez^ vse potrebno za s. p> P čakaš tri mesece. Norm moraš poskrbeti za ustre .j j goje dela, toda vsi ti P,lP da bi šlo za veliko tova nepotrebni.« Kako se prijaviti nat in pridobiti sredsti’ nistrstva za gosp0* / je problem in nal^olnl, obrtne zbornice, a r obrtnikom pri te^ ( »To že delamo, saj veščamo obrtnike or J ko območne zborni00 Obrtnik. Prizadevali s’0^ bo Sklad za pospeš°va nega gospodarstva, ki J J no naš sklad, dobil Država ga je sedaj W ski tir. Lahko se sic°f tudi na druge razpis0, . ciljno usmerjeni, prav namenjen za šir valnic, uvajanje no'11 Imate morebiti že s^e šno rešitev za M‘tr ^1' ce, ki še bodo o^0 poslitve? ..nsiFi »To še iščemo. podjetniškim inku 11., 1£|je ' ramo vedeti, da so W« izobrazbe ali z niz jgjo Če bi ministrstvo )A nanciralo prisp°v dve, bi olajšalo j ljudi pri obrtnikih ,)jZA nikov je, da jih P' X/ vljanje nove deja jim mora medtem gati.« Toda to je krati*0 , tev? ,,d« »Ja, toda če P°P tv«' na zavodu za zaP° / vseeno boljše, k°[ 1 . Ajli' doma, kajti P01^ brezposelni, amP H« Ali vas funkd^ $ mika?' »O tem inian1 res da je povsod P po navadi najv%pf‘M sar, gostilničar, to še malo ljudje dojeli, da d1 Z. stvenik voditi reSLAF živela od rasto0 ^p| stva, bo čas za£ f/ j malo prezgodaj.’ ■■ 4. julij 2002 GOSPODARSTVO 7 Ocenjevanje gradnje avtoceste Ima Dars gramoznico A ali le mesto odvzema gradbenega materiala? ^don Peklaj z Darsa trdi, da je pridobivanje gradbenega materiala ob Wbišču normalno na vseh odsekih, kjer poteka gradnja avtoceste Heseni naj bi dobili to-rej Prekmurci prve šti-fcn kilometre avtoceste, ? ^kanalsko cesto in bila nZbirno cesto Pa bo d°-n0 J Urska Sobota nekakš-r^jl tV°2niC°‘ Čemu bo sicer "iše aavt°cestni osamelec, •»ce« • mur iasno> kajti av-'otes?1 most in drugi del av-tgra. e d° Vučje vasi bosta Prihodnje leto, tj tiskovni konferenčni Im • .ni sPregovoril o Med - bodo začeli graditi n,i odseke od Vučje va-St?Ttinecin naPreido • ase od Beltinec do ljSo d'? *n m*mo Lenarta še jili z b,1°’da se bodo odlo-!nto Zares najcenejšo va-je cena pri izbiranju ajaleev, gradbenega ma- Vs 111 arheoloških izkopavanj eTOniembna prav v Prek- H ln Prlekiji. Če gre za pro-pr Pomanjkanja denarja, se Ustav>j° dela in sprejme Mili V’ ^a bodo v prvi fazi Mype dtopasdvno avtocesto, ^n> n ^Htotjti. Če gre za pro-arheoloških iz-’ *e t0 »največji« pro-v Prekmurju. Ko gre NN Variante mostov, je za Mjšj na)b°ljša rešitev naj-r°d in ne prvonagra-r^Ur' k’ bi bila Muri in ^Potne,U sP°menik svetovne- ■p '"iim Pri dobavljanju gradbe-N J^'ov se v Prekmurju variante. Tako Njo n°m’ da bi pocenili 'Mo „ trd'j° na Darsu -, odpr-v&anlrnoznico- Pravzaprav l’ ampak čisto nava-Ntrekgradbencga materiala Nmo6 ^dnje avtoceste. e da >e t0 edina taka a^oznica v Sloveniji, Jckot / P°trebovali vse pa- 4 Pravo gramoznico -N novega rudarske- SNioN : hrzava je ze z Ul “M&p at|jskem dovoljenju P vvi^-dnevnic, so jih letos 4,1 milijona tolarjev, plačala zavarovalni«1’ jjj rali prispevati boln® Toda minister z« šan Keber se ob teh P omehča. Po njegove*1 no zdravstvene pr«' .„«3^ sko« dati na rešet1’, naj bivše, ki imajob vo, ker da jim je tre štor v socialni*"«^ zakonodaji. A uk nih pravic ni v«11 .^J J poteza, zato lahko p' da se bo to zgodi10 P t lokalnih volitvah. oriPjl In kakšna je h11 vljanju napake poslancev? Čepr« prvo podpisani sp M omenja le Boru1 fed1 J ruarja predlog zakona o zdravs ' t in zdravstvene«1 j po’J vložili tudi P0«1« ge?« j/ p rvopod pisan*«1 / nom, samostojno P* U »»ec Njen no »socialen«,sa nim postavljanj01« fi5p J v Državnem zb° temu, da je pa«‘gjd । pravice posta'1 j Vsaj za nekaj 1 VESTNIK NA INTERNETU: , J 4. julij 2002(IZ)BRANO Radost In veselje v župniji Beltinci Skupščina delničarjev Radenske Bog te živi, novomašnik! pednji elektrotehnični šoli na teologijo 8 soboto, na praznik apostolov Petra in Pavla, so slovenski katoliški škofje posvetili 16 letošnjih novomašni-kov, od katerih je najmlajši star 25, najstarejši pa 47 let. ^iv«č škofijskih novomašnikov (7) je iz ljubljanske nadško-'k’ nato (3) iz mariborske in najmanj (1) iz koprske škofije. stali novomašniki (5) pa pripadajo redovnim skupnostim. Prekmurje je zibelka duhov- tanpoklicev. Tako je bilo v pre-e osti, tako je tudi zdaj, čeprav taos iz naše pokrajine le en nov°mašnik: 26-letni Robert Brest iz Beltinec, ki je prvič daroval sveto mašo v nedeljo, 30. junija, v Beltincih. Za vsako župnijo, ki ji je dano, da ima novomašnika, je to velik dogodek. Tako tudi za beltinsko, iz katere je doslej izšlo mnogo duhovniških in redovnih poklicev. Lahko rečemo, da je bila vsa župnija »na nogah«, kajti na dogodek se je bilo treba pripraviti tako duhovno kot telesno oziroma materialno. Na vseh cestah »vpadnicah« v Beltince so postavili slavoloke z dobrodošlico Novomašnik bod’pozdravljen, pred ce rkvijo so postavili oder ter ga okrasili z zelenjem in žitnimi klasi (tudi doužnjekom), lepo so uredili tudi šotor na novomašnikovi domačiji, kjer je bil premicija za več kot 500 povabljenih, v ponedeljek pa še piknik za vse druge. Glaven dogodek je bila seveda prva mašna daritev mladega duhovnika Roberta. Obredu je prisostvovala oziroma v njem sodelovala množica ljudi iz beltinske fare in od drugod. O liku duhovnika je pridigal g. Štefan Grabar, nekdanji beltinski kaplan, zdaj pa župnik pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Novomašniku je dal tudi nekaj napotil za uspešno duhovno poslanstvo. Sicer pa so ga nagovorili predstavniki mladine, ministrantov, skavtov, župnijskega sveta, župnije, občine ... V dar pa je prejel: šopek, svečo, Sveto pismo, kruh in vino. Po obredu, ki je trajal skoraj tri ure, se je novomašnik prisrčno zahvalil vsem. Besedilo in foto: Štefan Sobočan I Dobiček se prenese Mali delničarji niso zadovoljni z odločitvijo, da se čisti dobiček v višini 388,5 milijona tolarjev prenese v naslednje poslovno leto □ torek, 2.julija 2002, je v Radencih potekala osma skupščina delničarjev Radenske, družbe za polnitev mineralnih voda in brezalkoholnih pijač ter opravljanje dejavnosti turizma, ki je v zadnjem času doživela velike pretrese. Največji šok in presenečenje je bilo, ko je postala njen večinski lastnik Pivovarna Laško - menda s soglasjem takratne uprave. Z letošnjim letom pa je prišlo do zamenjave še v vodstvu; dolgoletna praksa »domačih« direktorjev je bila prekinjena in po odhodu Alojza Beheka je večinski lastnik vodenje Radenske zaupal Zlatku Hohnjecu. Sklepi včerajšnje skupščine so bili pričakovani, saj so nastali na predlog uprave in nadzornega sveta in so odraz interesa večinskega lastnika. Nekoliko manj pa so z odločitvijo zadovoljni mali delničarji, kajti zaradi dobrega poslovanja in ustvarjenega dobička so pričakovali izplačilo dividend. Odvetnik Dušan Kecman, pooblaščenec Matilde Zore Krivic in Silve Krivic iz Ljubljane, je napovedal izpodbojno tožbo. Skupščina je namreč sprejela sklep, da se bilančni dobiček v višini 388.527.000 sit prenese v naslednje poslovno leto. Za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 2002 so imenovali družbo Pricewate-rhouseCoopers iz Ljubljane. B. B. P. ■ Mura bo zaščitena in oživljena Od iniciative do koordinacije Pobuda za ustanovitev parka ob Muri ima vse več privržencev v družbi staršev prihaja k prvi svoji mašni daritvi □ ibiški dom Trnek na Moti, ki je nekakšna zbirna točka in zaščitni znak ljubiteljev reke Mure, je bil v četrtek, 27. junija, prizorišče spremembe naziva pobudnikov za ustanovitev Regijskega parka Mura. %Vno,est ie treti> izmed petih otrok, ki so se rodili zakoncema Tereziji in Ivanu Brestu. Kot ■^'skov T et bil ministrant in že tedai K razmišljal o duhovniškem poklicu. Po osnovni šoli je 'OlHšk * ln kondal srednj° elektrotehnično šolo v Mariboru in med šolanjem bival v malem sernenišču. Potem se je vpisal na mariborsko teološko fakulteto in vstopil v ^es *e' V rednih rokih ga je končal študij in je med letošnjimi najmlajšimi novomašniki. Na Sestrarn ? Se 'e 8e Posebej zahvalil Bogu za dar duhovništva, staršem za dar življenja, bratom in 2a 'CP° Moštvo, beltinskim župnikom in kaplanom za duhovno usmerjanje ... Ho^fest Prihaja s 1. avgustom za kaplana v župnijo Murska Sobota. Povedal je, da ga na '^liko POt* ^aka vebko dela in najbrž tudi lepih presenečenj. Menil je, da je do neke mere a t0 ie proces, ki traja - celo življenje se učiš. Ljudje si tudi danes želijo in dub°vnika, čeprav nekateri tega na zunaj ne kažejo. V živem spominu mu ostaja ^li ni diakona v Slovenj Gradcu, kjer se je srečeval (in bil lepo sprejet) tudi z ljudmi, ki ^Oji^0 bU’V cerkvi- Ker je mlad, bo seveda toliko lažje prisluhnil mladini. Povsem se strinja ^^^omašnim pridigarjem, da mora biti duhovnik molivec. »Če duhovnik moli in je z Hda[ Potem ie t0 najboljša evangelizacija: ponovno oznanjevanje Kristusa,« je menil Robert •* materialne dobrine ljudi vse manj zadovoljujejo, zato iščejo duhovnost. Doslej so zbrali že pet tisoč podpisnikov, med njimi veliko podjetjih, društev, zvez in posameznikov, zato so se odločili, da je čas, da dajo svojemu gibanju pravno-formalno obliko. Namesto iniciativne skupine, v kateri so umetniki, strokovnjaki, ljubitelji narave in razvojniki, in ki je z opravljenim delom dosegla zaključno fazo, bo delo prevzela koordinacija, ki bo vodila vse nadaljnje aktivnosti za ustanovitev parka. Ustanavljanje regijskega parka in njegovo kasnejše delovanje mora potekati v skladu z večinskim interesom pomurskega prebivalstva - to načelo pobud- nikov bodo spoštovali tudi v prihodnje, upajo pa, da bodo interes domačinov in stroke upošte- vali tudi Občinarji. Formalne potrditve občinskih svetov so namreč pri ustanavljanju parka, še posebej, če pobuda pride z lokalne ravni, potrebne. B. B. P. ■ Vestnikove športne stave ni dobil nihče! 1. Brazilija, 2. Nemčija in 3. Turčija - to je pravilni vrstni red najboljših treh reprezentanc na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 2002, in ki bi ga moral zapisati vsakdo, ki je želel dobiti našo nagrado iz športne priloge Žoga je okrogla. Toda prvenstvo presenečenj je zagodlo marsikomu, tako da tudi nihče izmed več kot sedemdesetih bralcev, ki so nam poslali odgovore, ni natančno napovedal končnega razpleta. Bili pa ste zelo blizu, to je treba reči. Seveda je najmanj ljudi pričakovalo, da bo tretjemesto za- hUzLRspešna misija Suzane Szabo Pahič ' Puconcih so kljub pripombam »za« ^icarji ostali skoraj brez plače |U?a sob°ške knjižničarje v občini vojaško >4 e,niIn ranam dobljena, lako m s ,ce pokrajinsk®in SfSU P°vzetek obiska v-d’ na »uconskem obcin- knjižnice Suzane Szabo Pahič na puc 'svetu $re Zahvala za to tudi J11 ‘n županu Ludviku t Nb So se kljub številnim N J"1 odločili za pozitivni ^'dobivanju sredstev vHii s°s 1 ^oške knjižnice. M Pe6 občinski svet, {it bilblskala Pahičeva, na šti- UsPešna, odklonilni le v Moravskih 3 dj'^"dar tukaj dodajmo h?»naslednji dan župana Franca V’t,F?t)ninila na Prcišnl' 'er So se strinjali, da '’Ci’« env 'ipOt'' icPrcdla' pokličejo LJu-^in-’0'^ VPČin ra7"’ Pahičeva meni, da se Ljubljani ni treba toliko uklanjati, saj bi se lahko doma sami uspešno dogovorili. Svetniki v Puconcih (Jože Ficko, Vijola Bertalanič, Evgen Sa-pač, Štefan Lovenjak, Boris Vlaj) in župan so pravzaprav izražali enotno mnenje: sami niso proti financiranju knjižnične dejavnosti niti proti gradnji nove knjižnice, saj vedo, da jo bodo potrebovali tudi njihovi občani, imajo pa pomisleke na način, s katerim Mestna občina Murska Sobota določa, kako in koliko morajo ostale občine plačevati svoje de-Icže sebe na Dostavlja v privilegi- štejejo državo, ki ni bila sposobna najti druge rešitve, ne zdi pa Se jim fer, da so druge občine, kot so npr. Lendava, Ljutomer, Odranci, Črenšovci, Dobrovnik ..., odklonile plačilo svojega deleža, kljub temu da bodo ljudje iz teh občin še naprej uporabljali storitve knjižnice v Murski Soboti. Spomnili pa so tudi na neprijetno izkušnjo izpred več let, ko so dali pet milijonov tolarjev za pokrivanje dejavnosti Pokrajinskega muzeja in Galerije Murska Sobota. Ko se je spremenil državni zakon, bi morali ta denar dobiti nazaj, vendar ga nikoli več niso videli. Zato se bojijo sedaj podobne izkušnje. Svetnik Leopold Crnkovič je opozoril, da si kultura in knjižnica zaslužita večje spoštovanje od vseh, zato jima je potrebno pomagati, tudi če pri tem ne gre računati na pomoč države. Zato so Občinarji soglasno sprejeli sklep, da sprejmejo pokrivanje stroškov Pokrajinske ■ Vniižnice v okviru obstoječih proračunskih sredstev. O pokritju predlaganih stroškov bo občinski svet razpravljal v okviru rebalansa proračuna za leto 2002. Predlagajo, da se morajo razdeliti stroški med vse pomurske občine in da naj na pomoč priskoči tudi država. Tudi v občini Puconci je finančna obveznost podobno visoka kot v Moravskih Toplicah, znaša namreč 10 milijonov 500 tisoč tolarjev. Nekaj so že prispevali lani, vendar je to bila samo kapljica v morje proti temu deležu. Naslednji obisk bo Pahičeva imela čez dva tedna na seji Občinskega sveta Občine Beltinci, ki bi morala za financiranje dejavnosti knjižnice skupno nameniti nekaj manj kot 14 milijonov tolarjev. In poglejmo še drugo plat medalje: kljub temu da se število obiskov knjižnice in izposojenih knjig iz leta v leto veča, so knjižničarji v Soboti v maju skoraj ostali brez plače. Tomo Koleš I sedla Turčija, za prvo mesto Brazilije in drugo Nemčije pa ni bilo takšnega problema. Največ vas je napovedalo vrstni red Brazilija, Nemčija, Španija ali pa Brazilija, Nemčija, Senegal. Tretje mesto Turkom je pripisala le Nives Gubič iz Murske Sobote, ki je zadela tudi drugo mesto Nemcev, toda za prvo je napačno predvidela, da ga bodo osvojili Angleži. Zelo blizu sta bila tudi Stanko Kovač iz Ratkovec in Boris Lanjšček iz Murske Sobote, ki sta napovedala vrstni red Brazilija, Nemčija, Koreja. Kaj pa tisti, ki so »ustrelili« najbolj mimo? Teh imen raje ne bomo objavili, napišimo le, da so najbolj zgrešili tisti, ki so napovedali naslednje vrstne rede: Argentina, Francija, Italija; Francija, Argentina, Anglija; Anglija, ZDA, Španija in Anglija, ZDA, Senegal. Zato pa je nogomet tako zanimiv, ker je tako nepredvidljiv, kajne? Vsem-se zahvaljujemo za sodelovanje in želimo več sreče prihodnjič! ___________________________________________________ Diplomirali prvi redni študenti onedeljek je bil dan, ki so ga z nestrpnostjo pričakovali trije študenti Višje strokovne šole Murska Sobota (deluje kot samostojna organizacijska enota Ekonomske šole M. Sobota od šolskega leta 2000/2001), ki jim je kot prvim rednim študentom uspelo končati vse študijske obveznosti in oddati tudi diplome, tako da jih je čakal le še zagovor. To so bili Klavdija Dominko iz Odranec, Boštjan Gyergyek iz Černelavec in Melita Prelec iz Motovilec. Za vse se je končal zagovor uspešno, kar pomeni, da so diplomirali in si pridobili poklicni naziv komercialist, 6. stopnja izobrazbe. Jeseni bo začela z rednim študijem višješolskega programa komercialist v Murski Soboti že tretja generacija študentov. J. G.I 10 INTERVJU 4. julij 2002 VISHK Temne strani »kvašenretašovske« s »V štirih mesec sem shujšal 12 kilogramov« Naš sogovornik Jože Činč - Činč □ speh, ki ga je dosegla trenutno najbolj priljubljena prekmurska skupina D’Kwaschen Retashy (oz. trio Činč, Primož in Cepo iz TV oddaje I Feel Good), je presegel vse predvidene okvire. Vodja skupine Činč je ob tem prehodil »ameriško« pot od prodajalca avtomobilov do humorista, moderatorja in pevca, vendar kaj kmalu ugotovil, da tukaj vseeno Amerike ni. - Je vse skupaj res samo še »fora«? Na začetku si izjavil, da ko boš začutil, da je postalo resno, boš vso stvar prekinil. Sedaj pa je tu nova zgoščenka, s koncerti ste polno zasedeni, ne veš, kje se te glava drži ... »Ti si preveč dobro zapomniš, kar pišeš ali sprašuješ, tako da človeka držiš za besedo (smeh). Vedno sem bil odkrit, pa bom tudi sedaj. Dogajanje je res preraslo normalne okvire oz. »fore« ali ta štos, ki smo ga mi začeli. Večkrat sem že omenil, da smo si ga želeli, vendar da se bo to tako razraslo, pa si nismo mislili. Zdaj nam je to tudi napor, to lahko priznam.« - Kaj pa izid CD-ja? Je to neko zadoščenje oz. nagrada za tak napor ali pa spet nova obveznost, ki jo morate predstavljati? »Sedaj si postavil tako kompleksno vprašanje, da bi ti nanj lahko napisal roman. Glede na to, da smo si ga mi osebno tako zelo želeli, je to zadoščenje. Ko sem sam imel CD končno v roki, sem bil najbolj srečen človek na svetu. Vsi tisti, ki so bili jezni na nas, so... Nekateri so celo mislili, da jih »zajebavamo«, daje tudi CD ena izmed naših »for«, da ga v bistvu sploh ni. Naj povem ceno, ki smo jo za to plačali. Pa ne bom govoril v denarju ... Shujšal sem 12 kilogramov v štirih mesecih, doživel sem skoraj dva infarkta, bil sem pri kardiologih, imel sem sto problemov ... To lahko povem vsem tistim, ki mislijo, da je to »samo tako«, zapoješ par »zajebancij« in se delaš norega... Zadoščenje je, toda cena, ki sem jo za to plačal, je previsoka. Družino sem postavil v kot, ravno toliko, da ni vse skupaj »počilo«. Škripalo je na vseh koncih in krajih, toda jaz sem trmast in sem speljal stvar do konca, lahko pa povem, da sem ponosen nase in na moja dva člana, da smo to stvar spravili do konca. Za nas je to ena največjih zmag, ki smo jih dosegli v našem medijskem delovanju.« - Ampak meni to zveni kot nekakšna napoved konca, kot nekakšno poslavljanje. Mar to pomeni, da se boste kmalu poslovili? »Poslovil se bom s televizije. Zadnje čase me določene stvari motijo in bolijo. To je povezano s takšnimi in drugačnimi faktorji, ne pa z denarjem. Činč je še vedno entuziast, ampak vse to se nekje ustavi. Večji del smo si montažerje, tonskega mojstra Boroviča in vse ljudi na radiu in televiziji. To je eno. Vse tisto, kar je podpora, logistika, organizacija, tisto pa je bilo na čisti ničli, oziroma izpod ničle, in to je tisto, kar me boli. Pri vseh stvareh, ki smo se jih lotili na radiu ali televiziji ali z izdajo zgoščenke, nikoli nismo gledali na to, kaj bomo mi na drugi dan materialno imeli od tega. Mene bolijo in motijo stvari, pri katerih nam nihče, prav nihče, ni pomagal. Nobeden. Kdor bo kupil CD, bo na njem tako ali tako videl sponzorje. Lahko ponosno povem, da smo se z vsemi dogovorili v skupno treh minutah! Za vse ostalo pa me raje ne vleči za jezik. To me boli. Čedalje bolj me boli, ker več ne vemo, kaj bi z našo ekipo lahko naredili - tako na televiziji, pri glasbi ali pri zgoščenki -, da bi nekdo to videl. To je ena bolečina, ki jo nosim v sebi in mogoče sedaj to zveni kot melodrama, vendar ni. To je realno stanje. Na žalost. Ker lahko bi vsi imeli veliko korist, toda če se določeni ljudje ne zavedajo, kaj imajo in kaj bi lahko mi vsi skupaj od tega imeli, je to konec. Tu se konča.« - Dobro, praviš, da se boš poslovil s televizije. Nisi pa še rekel, kaj bo s skupino. »S skupino imamo velike načrte. Kljub temu da je to že preraslo »foto«, imamo željo posneti videospot - to si že tako omenil v enem članku; pogovarjali smo se s producenti in režiserjem Venom Jemeršičem, da bi spot delali avgusta, ker bi njegova gledanost na začetku jeseni bila večja; sedaj bi to izzvenelo v prazno; tudi če bi ta spot zelo dobro naredili. Vabijo nas na vse konce in kraje. Zaenkrat je še naporno, »raztrgani« smo maksimalno, včasih imamo tudi po več »špilov« ob koncu tedna, ampak to nam laska. Se pravi, da nas ljudje cenijo, si nas želijo, ne zato, ker smo tako dobri, ampak zato, ker smo drugačni. In mi smo drugačni. Mi nismo nikakršni glasbeni velikani. Nismo naredili nekaj takega, kar bo ostalo zapisano v zgodovini glasbe. Ampak mi smo naredili nekaj, kar je malce drugače, in zavoljo tega se je štos tako dobro prijel. In mi smo na to ponosni. Lahko ti še povem, da me je klical gospod - že 30 let živi na Dolenjskem -, ki mi je dejal: »Gospod Činč, od vnuka sem dobil vaš CD in moram reči, da sem po tridesetih letih spet ponosen, da sem Prekmurec.« In to je tisto, kar je meni liko pomeni. Tudi iz tujine - Nemčija, Kanada - dobivamo od naših zdomcev super odzive. In to je tisto, kar je najbolj pomembno. Vse drugo, kar pa bi se lahko še iz tega dalo narediti, ne mislim več komentirati. Nikdar.« - Se pravi, med ljudmi ste popularni, sponzorji vam dajejo sredstva ... Kdo še potem sploh lahko ostane? S kom si potem lahko še nezadovoljen? (smeh) »Pa dobro, ljudje se bodo našli. Našli se bodo, da.« - V Kanado boste šli? Oziroma vas vabijo v tujino? »To je tisto, čemur bi rekel posredni stiki. Ljudje, ki so bili v tujini in so slišali naš CD ter na črno prekopirane zadeve - to, kar je pač danes že klasika so vzpostavili načelne stike. Stiki so, iskrice prihajajo, kaj bo iz tega, bomo videli. Seveda si mi tega želimo, ker bi bilo dejstvo, da bi šli neki Retaši v tujino, nekaj nepojmljivega za nas. Če bi se dalo, bi bilo to še eno zadoščenje več za nas. Ponavadi pa je to tudi tako: zunaj si bolj cenjen kot doma. Tu konkretno tudi mislim na nastope v Soboti in na nastope v Pomurju oz. Prekmurju. Pa ne zaradi tega, ker bi neradi nastopali v Soboti. Zunaj je enostavno odziv in sodelovanje publike brez primerjave s tistim v Soboti. Sobočanci vedno pridejo samo gledat in ocenjevat. Ocenjujejo, če si dober ali slab, ne pridejo pa se zabavat in »zaje-bavat«. Zunaj pa tisti, ki te povabi, točno ve, kaj bo dobil.« - Žur za publiko, da se preživi dober sobotni večer. »To je to. Da bo tista ena ura, kolikor pač zdaj imamo programa, zabavna in v skladu pričakovanja tistega, ki nas je povabil.« - Tukaj si me spomnil na Soboške dneve. Nekaj si izjavljal, da se vi ne mislite ponujati, ampak da morajo drugi povabiti vas. »Glede Soboških dnevov je tako: dobili smo en tako zelo posredni namig, da se domači bendi menda ponujajo. Mi smo takoj, ko smo to zvedeli - ne Vem, odkod je ta glas prišel in v to se ne bom vtikal, ampak poznam osebo, s katero so bili kontakti, povedali, da se ponujali ne bomo. Iz principa. Tudi če bi nam plačali petkratni honorar. To je tisto, kar sem ti prej dejal: zunaj si bolj cenjen kot doma. Lahko pa pokomentiram Soboške dneve zadnjih let. Moje mnenje je tako: verjetno pri teh Soboških dnevih ni pomembno, če si ti všeč publiki, ppmembno je, da si všeč organizatorju. Tako menim jaz, če se bo pa kdorkoli v to zapičil, mu lahko povem, da samo izražam svoje mnenje.« - Dosti skupin tako ali tako pride s festivala Lent. »No, lahko povem, da smo na Lent bili povabljeni. Na Soboške dneve ne, na Lent pa. Me zelo - Ja, mimogrede: da ne boš govoril na odru, da sem v časopisu narobe zapisal vaše ime, ker nimam nič pri tem. (smeh) »Kdorkoli je, me ne zanima. Rolling Stonesi tudi niso Rolling Stončiji, to bi sedaj lahko že vedeli.« (smeh) - Joj, smo občutljivi. »Nismo občutljivi. Sedaj bi se človek že lahko navadil na to, kako se piše ime naše skupine. Saj smo domači.« - Pa jaz tudi nisem Tomažek, pa vam pustim, da me tako imenujete. Me še vedno omenjate na nastopih? »Ne, ne, ne. Omenjamo že, vendar ne več po imenu. Ne toliko.« (smeh) - In imam še en ugovor: mi nismo »športski cajtung«, mi smo Vestnik. »Jaz vedno pravim: Soboške športske..., eee, pardon, Pomurski Vestnik.« - Hvala za reklamo. Kako daleč naprej ste zasedeni z nastopi? »Zasedeni smo do konca julija. In še dve ali tri stvari so zmenjene za avgust, precej velike. Videospot sem že omenil, odpravljamo se v studio, da naredimo priredbo Puff Daddyja, ki jo na koncertih že predstavljamo. To je bolj parodija na njegovo skladbo. Zaenkrat so to naši cilji.« - Prej si omenil, da si zapostavil družino. A se s takim zasedenim urnikom ne bo nadaljevalo v istem slogu? »Dobro, borbe bodo,borbe so. Jaz sem tudi tak človek... Težko je z mano, vem, tudi zame je to velik napor. Vsi trpijo, še celo bolj kot jaz. Tudi jaz prizadenem marsikoga okrog sebe, tudi jaz nisem perfektna oseba. Vendar ne morem iz svoje kože. Jaz sem pač tak. Kot sem že omenil na začetku: če me ne spremlja okolica, za katero mislim, da bi lahko, je potem po eni strani tudi boljše, če si vse sam »zrihtam«. Imam čisto vest in mi nikdar nih- ves zaslužek od prodaje vsega, kar smo natiskali, nakazali za soboško bolnišnico. Je pa že 26. februarja prišel samo faks z žiro-računom, odtlej pa od tam ni bilo niti »a«, če bi eventualno koga iz bolnice kaj zanimalo, kako daleč smo, če bi eventualno kaj potrebovali... Ampak pustimo zdaj to. Mi bomo svoje naredili, da ne bo kdo rekel, da smo zmanipulirali, bi pa bilo lepo, če bi se nekdo oglasil.« - Od njih se nihče ni oglasil? »Nobeden. Pa naj bo. To so spet tiste stvari, ki te bolijo, ampak Činč zdaj ne bo spet »picajz-lasti«. Mi smo dali tudi naslov CD-ja Retaši za zdravje z namenom, da se naveže na našo humanitarno potezo. Pravim: kakorkoli kdo gleda na nas, iz plusa ali minusa, mi imamo čisto vest. Nikomur nismo in ne bomo nič dolžni. Naredili bomo tudi v bodoče vse čisto sami. Nimamo »tutorov«, nimamo mentorjev, ne družimo se z ljudmi in po lokalih, kjer se odloča o usodi regije. Mi ne lobiramo, ne damo se lobirati, mi smo samosvoji, zaradi česar marsikoga to tudi boli, vendar takšni smo in kdor nas take sprejme, nas sprejme, kdor pa ne, pa je tudi normalno.« - So samo v Soboti taki ljudje ali drugod tudi? »Eeeee, ha ha ha ha ... Pa dobro zdaj... Pustimo sedaj to, ker sem jaz Sobočanec in imam Soboto rad. Sobočanci pa se naj pač razvrstijo v kategorije, ki jim ustrezajo.« - Mogoče ste ravno zato zunaj bolj popularni kot v Soboti, ker se ljudje na podeželju bolj najdejo v vaših besedilih. »Ja, ljudje se dajejo v ta kontekst. Ko mi pišemo besedilo in glasbo, nikoli striktno ne ciljamo na nekoga. Normalno da tisti, ki tekst malo bolj prebere, ve približno, za kaj se gre. Vsak se lahko razvrsti, kam mu »paše«: ali na Pertočo ali pa na »senje«. Mi tudi želimo malce zbosti v ta besedila, ni pa to načrtno, da bi koga ^-1—U — Dn tn/l« lmn'1 našel v tej skladbi- / u . jf ljudje nekako bolj odi »šimfanje« Sobote- am 1 . zunaj so nekako drug kot Sobočanci smo o zunaj Sobote, to čuti J mo. Pa tudi odzivi na ; tako. Lahko bi ti naštel >t bi zvenelo preveč Pjep J Odzivi od vrhunskih s J glasbenikov, ki so vi e naš projekt, so enkra ■ pt zato, ker si upamo-od glasbenikov, ki so / venske glasbe, mi Pa 0|Ut« eni »štosmajsteri«. A 'moram omeniti nu, kjer smo proti pne • doživeli fantastičen publiki, ki sejl^"jW zahvaljujemo. Tudi c prenehali z delovanj bi bilo žal, kajti tuM) živeli svoj vrhunec.« - Kakšen človek si, k z odra oz. s scene »Odprt. Deluc J pel. Mogoče sem P Rad se»pohecaffl‘> na žetone. MarS‘ mene, kjerkoli se 1 J originalno mam. In zato H i j rijo, če nisem n- vildM gače pa sem čist^ ^6 vek, ki ima p»Č J tako pozitivnega e z’ / sikomu grem na ga. Ne kažem sv^ zaradi tega, ram sam rešiti- Z nogometom. P° sem ob kolesu, ZJ za rojstni dan, sp ( 16. maja 1966.1 J Kilz nn «rfll ■■ 4. julij 2002 KULTURA 11 Elegično slikarstvo Kovaški muzej na Bazkrižju Natalije Šeruga Podkve za srečo ^Mariborskem razstavnem salonu Rotovž je od 14.6. do 13.7.2002 pogled razstava akademske slikarke Natalije Šeruga iz Radenec I jjazstava ima enoten naslov Bolest in strast sta v isti krožni črti. Celoten cikel slik je posvečen doživljanju močvirja okolici Radenec, kjer je Natalija Šeruga pri fledku preživljala počitnice. Namesto naslovov Natalija Šeru-označuje svoje slike z odlomki pesmi Alojza Gradnika in ™ePlath. Njene slike s svojimi usloče-n'®i in geometrijsko nepraviini-®i robovi spominjajo na napete, Posušene in odrte kože. Gre za iziemno elegično slikarstvo. Spo-®'adanski veter, ki lahkotno zi- Prozorne tančice, bistrost v°da in spominčice, nam pred-shvljajo utelešeni sen o neiz-sreči in spokoju. A ravno 0 Se nam zazdi, da se zasanjano Gibamo v pomirjujočo nežnost “ionih slik, nas predramijo člo-lobanje in kosti, ki so na-8Ikatie skoraj na vseh njenih sli-p a so naslikane precej nevsi-F°> tako da jim je dodan ele-presenečenja. Spomladan-j^veter postane pokopališki piš. Tančica postane žalna tančica, spominčica postane spomin. Lobanja v smislu mrtvaške glave pomeni poosebljeno smrt. Vendar v Šeruginem primeru ne gre za memento mori krščanske moralne teologije. Združevanje idiličnega sveta in prisotnosti smrti nam kaže na antično, predvsem latinsko elegično tradicijo, na katero se je v slikarstvu naslanjal predvsem Nicolas Poussin. Prvi, ki je grško pokrajino Arkadijo idealiziral, ji dodal bujno vegetacijo, večno ponjlad, brstenje in ljubezen. Se pravi čare, ki jih dejanska Arkadija nima. Toda ravno Vergilovo pojmovanje Arkadije se je ohranilo do dveh zna- menkih Poussinovih slik z naslovom Et in Arcadia ego. Poved se da brati na dva načina. V prvem primeru jo preberemo tako, kot bi besede »Tudi jaz sem prebival v Arkadiji« govoril pokojnik V drugem primeru pa tako, da stavek izreka smrt in se glasi: »Celo v Arkadiji vladam jaz, smrt.« Natalija Šeruga se na nobeni svoji sliki ne poslužuje napisa ne Et in Arcadia ego ne kakršnega koli drugega napisa. • Pa vendar se vse njeno slikarstvo govori v smislu te elegične tradicije. Značilno je tudi, da lahko, povsem v romantičnem duhu, pred njenimi slikami premišljujemo o obeh načinih branja povedi hkrati. V idilični Arkadiji je nekoč živel Pan, ki je sedaj mrtev. Na njegovo piščal piska veter in tudi v tako idilični pokrajini, kot je Arkadija, ne moreš uiti smrti. Osebna izkušnja postane univerzalna in ime Arkadije ni več vezano na topografsko določeno pokrajino. Pomanjkljivosti v likovnem smislu najdemo edino pri risbi. Predvsem pri lobanjah in čajnikih, ki so narisani shematsko in stilizirano, kar škodi harmoniji celote. Sicer pa samostojna razstava Natalije Šeruga obiskovalca ne pušča neprizadetega. Razstava predstavlja svežino, ki nam je, predvsem pri mlajših umetnikih, postala že nekako tuja. Natalija Šeruga, kljub omenjeni pomanjkljivosti, zelo izvirno izkoristi tako izmučene in nadležne stvari, kot so človeške lobanje. Slikarka jih zelo inteligentno združi z idilično pokrajino in tako doseže lastno govorico, ki se posrečeno vpenja v širše kulturološke konstelacije. Robert Inhof ■ a Razkrižju so pred kratkim proslavili peto obletnico delovanja kovaškega muzeja. Organizator in lastnik muzeja družina Horvat je na prireditev povabila nekdanje kovače iz vsega Pomurja, ki so pokazali kovaške spretnosti izdelovanja, na prostoru ob kovaškem muzeju pa so odprli tudi ekohišico. Tako pri organizaciji prireditve, kakor tudi pri skrbi za dopolnjevanje vsebine muzeja sodelujeta tudi Turistično narodopisno društvo Razkrižje in Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih. Lastnik muzeja Anton Horvat je povedal, da so se kovači dobili, da bi se pogovorili o ljudski obrti, ki je že skorajda izumrla. Vsebino muzeja nenehno dopolnjujejo, tako da je zanimiv za vse večje 'število obiskovalcev, ki si ga prihajajo ogledat, pa tudi za mladinske tabore in šolske delavnice, na katerih mladi o tej obrti lahko izvejo kaj več in se v izdelovanju tudi sami preizkusijo. Z obiskom so zadovoljni, kakor tudi s sodelovanjem raznih okoljevarstvenih organizacij ter organizacij in društev, ki skrbijo za ohranjanje ljudske obrti, želeli pa bi več sodelovanja z Občino Razkrižje. Precejšno podporo pri svojem projektu je dobil tudi od kulturnega ministrstva ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zveze kulturnih društev in Lokalne turistične organizacije. Razkriški župan Stanko Ivanušič je povedal, da je kovaški muzej del projekta Razkriški kot, v katerem so zaobseženi vsi biseri naravne in kulturne dediščine tega območja. Le-teh ni malo, in turistični razvoj lahko gradijo le skupaj v sodelovanju z vsemi, ki delujejo na tem območju in dajejo pomemben prispevek h kulturni podobi pokrajine. Kovaštvo v družini Horvat ima že 150-letno tradicijo. Ob bogati zbirki kovaške opreme in orodja ponujajo tudi kovaške spominke, ročno izdelane v kovačnici. Največ povpraševanja je po podkvi za srečo. Ob domači hrani pa obiskovalci lahko jezdijo na indijanskem konju ali se vozijo s kočijo. Ob muzeju so odprli tudi ekohišico, ki bo namenjena v prvi vrsti propagandi dejavnosti za nastanek regijskega parka Mura. J. Ga. ■ ) presenetili Murski Soboti se je s prihodom poletja končala tudi sezona predavanj, ki so bila na voljo na različnih lokacijah in jih je bilo kar precej. V muzeju so mesečno potekali majski večeri, prav tako mesečno je organiziralo predavanja Društvo krščanskih izobražencev, občasno smo jih lahko poslušali v galeriji in študijski knjižnici, v strnjeni obliki so bila pripravljena za katoliško in evangeličansko občestvo. Predavanja so še bolj zanimiva, če teme ne poznamo Robert Inhof: Luthrova reformacija v retoričnem zrcalu podobe |&BdališČa iz Lendave so bili deležni zanimivega od*k®0^^ Avtorica Olga Paušič, njihova mentor ca, je '%n?dava 80 se Predstavili v duhoviti mladinski komediji Na prag PN zdaj osmošolcev ki so se zeleh na 0.7 govoru povedala, da je projekt nastal prav na.pobud o edaske s° p dodobra seznani g fr J Postaviti od »prve šole«, prijateljev, učiteljev,in obenem Pokaz J iežavam_ kj sprem|jajo vsak konec so ske-2najo 'ar31' in da zmorejo ustvariti celovito odrsko pr z eda|a avtorica veseloigre, je bila ze’ Sv1Ub stresnim dnem in tednom so našli čas za vaje in uspeh .Kot j P kj SQ aktualne in del nhovega Xn"ai bo besedilo pisano njim »na kožo«, naj ^ra«.em , k .1 bj bj|Q če skupina ne bi nastopalaj še 16 4 N Debelo uro trajajoča predstava je bila deležna ste dejavnost na osnovnih šolah v tem। delu 4vndave' Morda tudi za,°’ker vemo’ da v zadn,lh r fr Filio Dobranič, Žana Kusek, Leon Sajt, Nina Pe • 4 urV Predstavi Na pragu poletja so zaigrali: Arijana Horvat, Fdip D b Lovrenfiec jn Tamara zver,- Ana Matjaše K^^Zerdin, Dijana Novak, Saša Kavaš, Miha Milič, Petra Pece*, ^Javitev zgoščenke Lusta bande ^mperament madžarskih citer )e V dobrovniš-kulturnem domu (Me in Stavila izdid zgo-re2ultate svojega r a dela citrarska 0ka. £Sta banda iz Do-V Kuh^eertjeorgani-Urn°nmetniško e^dorPe^fiizDo-4Sda°fkVlrU katercga i anda\ P° sl°vensko V5'a h- tUdi delu)e- 1%^ 3 je bila ustanov-K'"a bu'.in '8ra na prepro-04 ^madžarske ci-z madžar-pesmi nast0Pali ?C’VAvsl‘" srečanjih po ^tsk» rihna Slovaškem S04Skupinar- Pa so dobili %?.>mienanodroč- desetletje redni gostje prireditev v Dobrovniku in okolici. Lusta banda so že skoraj slug za njihovo delo in izdajo zgoščenke imata gotovo strokovni vodja Laszlo Cservek in organizacijski vodja Ani Car, največja sponzorja pri izdaji zgoščenke pa sta bila Občina Dobrovnik in Samoupravna madžarska narodna skupnost Občine Dobrovnik. Na Cserveku zaigrali še Ksenija Podgorelec, Danijela Bojnec, Timea Podgorelec, Mario Varga in Dejan Kardoš. V desetih letih njihovega nastopanja se je zvrstilo kar precej mladih članov, ki so nekaj časa sodelovali v skupini in jih je Laszlo Cservek učil igrati na ci- ■- »^Heednica kulturnega dru- V pestrem izboru, večinoma s področja humanističnih ved in umetnosti, ni bilo mogoče poročati o vseh, a ob izteku sezone je vendarle še treba omeniti predavanje, ki je po krivici ušlo pozornosti našega časnika, to-je predavanje Roberta Inhofa: Lu- štva Anica Car in dobrovniški župan Marjan Kardinar sta v svojih govorih poudarila, da je pomembno, da tudi mladi spoštujejo dediščino prednikov in da s pomočjo ljudske glasbe pomagajo sebi in drugim, da lažje prenašajo tegobe časa. Jože Gabor! throva reformacija v retoričnem zrcalu podobe, ki je imela veliko poslušalcev tako na pomladnih evangeličanskih večerih, kot tudi pozneje v muzeju. Tisti, ki so oboje zamudili, pa si ga še vedno lahko preberejo v Evangeličanskem koledarju za leto 2002. V njem je govor o začetkih protestantizma - verskega gibanja, ki je v šestnajstem stoletju že potekalo tudi po vseh pravilih novoveškega prerekanja v medijih. Z izumom tiska so nenadoma vsem postali dostopni pamfleti, letaki, plakati, ki so poleg besedil nosili tudi različne satirične podobe. Tako so se najprej v Nemčiji, nato pa tudi drugod začeli opredeljevati za Luthra ali proti njemu. Nastajali so sicer bolj na protestantski kot na katoliški strani - slavili so Luthra in se norčevali iz papeža in njegovega zemeljskega kraljestva. Med ustvarjalci podob najdemo tudi znana slikarska imena tistega časa. Iz navedenega lahko spoznamo, da so se medijske vojne, kot jih poznamo danes v veliko večjem obsegu, začele v 16. stoletju, pa da so bile tudi veliko bolj grobe in naturalistične kot dandanašnji. Besedne zveze, ki jih danes uporabljamo v prenesenem pomenu, kot na primer koga oblati-tit ali politi z gnojnico, so se takrat razumele dobesedno, saj so polemike odvijale tudi tako, da si je naslovljenec z nasprotnikovim mnenjem obrisal ozadje in nato tak »odgovor« oziroma »argument« poslal nazaj. Sicer pa gre v predavanju, katerega avtor je umetniški zgodovinar in filozof, bolj za analizo likovnega gradiva dobe. Razdeljeno je na poglavja: Tiskane podobe na začetku 16. stoletja, Zgodnje upodobitve Martina Luthra, Luther als Hercules Germa-nicus in evangeličanska satira, Sedmeroglavi Luther in katoliška satira in Solus Christus. Analiza ilustracij in dostikrat grotesknega humorja pa nam odkriva še vse kaj drugega o času in ljudeh - sporoča, da je satira, pa naj bo še tako groba, boljša od orožja. Vojne, verske pa tudi druge, so bile že od nekdaj, a v šestnajstem stoletju je vanje posegla vsemogočnost tiska - ki ni izgubilo moči do današnjega dne, ki še vedno lahko kogarkoli dvigne ali uniči. Videti je, da imamo ljudje v sebi mrhovinarsko noto, ki raje zve kaj slabega ali dobrega, poleg tega pa brez pomislekov verjamemo tiskani besedi. Kadar hočemo podkrepiti verodostojnost svoje trditve, navadno pravimo, da smo to prebrali v časopisu. Mogoče je v tem skrito tudi pradavno spoštovanje Besede, ki je na svet prinesla Resnico in ne moremo verjeti, da bi jo kdo lahko zlorabil za izrekanje laži. Pa je to že davno možno. Zato je o besedah vedno treba dobro razmisliti. Predavanje Roberta Inhofa ni le poučno, zanimivo in mestoma zabavno, je vredno tudi razmisleka, zato ga je verjetno še bolje pazljivo prebrati, kot pa le poslušati. B. B. L. ■ 12 AKCIJE 4. julij 2002 VESM Nagrajenci Vestnikovlh poletnih križank 1. LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PRLEKIJA LJUTOMER IDA RESNIK, Velika Polana 123 c, 9225 Vel. Polana 2. VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA, d. v. z. DEBORAH DAVIDOVSKI, Slovenska 37,9000 M. Sobota 3. DINO TURIST RADENCI SUZANA VOČLNA, Police 132, 9250 Gornja Radgona 4. MLINOPEK, d. d., MURSKA SOBOTA RENATA BUZETI, Noršinci 48 a, 9221 Martjanci 5. MERKUR, d. d., KRANJ JANEZ VOGRIN, Bogojina 96, 9222 Bogojina 6. LIP BLED, d.d., BLED TINA BALEK, Šalovci 166 c, 9204 Šalovci 7. RAČUNALNIŠKA TRGOVINA PIKANET MURSKA SOBOTA BORUT JUG, Šratovci 26, 9252 Radenci 8. IL AMBIENTI MURSKA SOBOTA JANEZ HORVAT, Vrtna 6,9232 Črenšovci 9. KOVINOPLASTIKA PAVLINJEK MURSKA SOBOTA JASMINA HORVAT, Mlinska 8, Bakovci, 9000 Murska Sobota 10. SERVIS VOZIL LJUTOMER, d. o. o. ANGELA URŠIČ - ŠKERLAK, Gajeva 11, Černelavci, 9000 Murska Sobota 11. FOTO TONE, s. p., LENART LJUDMILA KOŽELJ, Prežihova 15,2000 Maribor 12. VENERA, AGENCIJA ZA TRŽENJE, MURSKA SOBOTA JOLANKA ZRLNSKl, Sergeja Mašere 3/4, 6000 Koper Nagrajenci bodo potrdila prejeli po pošti. ( Naj... domačija 2002 Ko samo nam zaigra harmonika d takrat, ko je zaprt most pri Radencih, je nekoliko težje priti na desni breg Mure. Odprava na preostale domačije zato zahteva posebne priprave. S pomočjo kompasa, priročnega zemljevida in spraševana vaščanov pa nam gre lažje. Ves čas vožnje na drugo stran pa smo bili v navezi tudi z našim arhitektom Goranom Dominkom, ki je na teren prihajal neposredno iz Ljubljane. Ne vem pa, kdo je bolj iskal pot - mi, ki smo se vozili po terenu, ki ga bolj slabo poznamo, ali pa Goran, ki se je peljal po magistralki. Ampak na koncu smo se vendarle našli, to pa je najpomembnejše. di počitka, trdo zasluženega, saj so se v največji vročini vrnili z dela v goricah. Kaj kmalu se je njihova kuhinja začela polniti, in če ne bi takrat morali naprej, se ne bi »najbolje« končalo. Osnovnošolec Ivan je na spodbudo babice vzel v roke harmoniko in raztegnil meh. Velika kuhinja z jedilnim kotom je v hipu »g® proizvodnja opečne kritine, d- o- Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru ZAVAROVALNICA MARIBO”'11 d Nov* Ljubljanska ban Divizija Pomurje Termika® Podjetje za izolacijski inženiring, d.o.o. Kamniška ulica 25,1000 Ljubljana TONDACH^ SLOVENIJA VESTNIK .. ..Ji Za delo na gradbiščih v Nemčiji vabimo k sodelovanju: 1. več delavcev za izvajanje akustične izolacije (montaža predelnih sten, visečih stropov in vrat) 2. več delavcev z izkušnjami pri klasičnih izolacijah 3. kooperante za izvajanje akustične in klasične izolacije Pogoji pod 1. in 2. in 3. • IV. stopnja strokovne usposobljenosti, • slovensko državljanstvo, potrdilo o nekaznovanju, sposobnost dela na višini, izpit iz varstva pri delu, zaželeno pasivrto znanje nemškega jezika, • čas zaposlitve: 9 mesecev, s trimesečno prekinitvijo in ponovno zaposlitvijo, skladno z nemškimi predpisi o zaposlovanju tujcev. Ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Termika, d. o. o., Ljubljana, Kadrovska služba, Kamniška ul. 25, 1OOO Ljubljana Najprej smo se ustavili pri Senekovičevih v Spodnjih Ivanj-cih, ki jim po domače pravijo Le-šnjakovi. Nihče več ne ve zakaj, morda se je nekoč kdo tako pisal. Živijo v hiši, ki je bila zgrajena leta 1910, lansko leto pa so jo v celoti obnovili; med našim obiskom so manjkale le še polk-na na oknih. Posedli smo se v senco; in med tem ko je pogovor tekel predvsem o kmetijstvu in NA INTERNETU: www.p-inf.sl rodjelje za mlormiranje. d d . Ul. a. Nevada 13. Murska Sebola AWV Radio Murski val 94,6 MHz in 105,7 MHz PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BRANOSLAVCI TSD BRANEK ^SREČANJE HARMONIKARJEV 7.7. 2002 Hzmmow HIRMAUMI"*"1 OB GAJSEVSKEM JEZERU j' DNA BOJAN Ok II Vf DLER in RAJK VI* imMMtriiittiMm SIMONA ŠPINDLER in RAJK VABLJENI Avto Rajh Ljutomer O triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA g^SfEMP m*, n a- »(Ocivn Hanžekovič Mirko, s.p. mesarija UU hanžekovič u' 8 TONDACH 0 TONDACH Slovenija d.o.o. Basa 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru občina investicijah, sta nas najmlajša Miha in Martina le sramežljivo opazovala. Senekovičevi so eni tistih kmetov, ki trdno verjamejo, da je v kmetijstvu prihodnosti in predvidevajo tudi večje naložbe. Zaupali pa so nam, da imajo največ težav z denacionalizacijsko zemljo. »Tisto, kar so nam v enem letu vzeli, nam sedaj deset let ne morejo vrniti,« je povedal Franc. V isti vasi smo se ustavili še pri Fleisingerjevih in jih zmotili kar sre- premajhna, ko se napolni z vso dobro voljo in prijaznimi ljudmi. Poskusili pa smo tudi njihovo vino, ki je lani osvojilo naziv šampion; naučili pa smo se tudi, kaj je to kiblHajš, in smo lahko besedo kasneje kar odločno uporabljali. Vedno se naučiš kaj novega. Dan smo zaključili pri Žnidariče-vih v Črešnjevcih, ki jim pod domače pravijo Švagolovi. Poleg kmetije imajo tudi velik vinograd in pen- zion za konje, ki smo si jih od blizu ogledali in jih pobožali-Vsi pač nimamo priložnosti, .e zemlje. Waivečja napaka, ki jo dela Rja kmetovalcev, je prehitra dosevkov. Po obdelavi, sc ■jnaP° Oranju in takojšnjem BatistrU« xx SmCmO tak°’ P°‘ IH m nisCnega dosevka, am-^iK)0!1™0 Pikati s setvijo Hoj; ,ni’da vzklijejo enoletni ^Zrahr' 'n ^fokolistni pleveli. \0, 'am° Zemli° a,i i° s Plu‘ ' ''lotu rneino> omogočimo ple- IL^komeren vznik. S ta-Hbj ,Setvii° strniščnega dose-H(nee'te izpostavili konku-boju s pleveli in ob stni ^'^i zapleveljenosti ^ba Jniščni dosevek propa-Strn^temu izognemo, seje-^ti^ Cn* dosevek šele po neH ko ponovno plitvo nj*vsko površino s kli-ki uniči vzklite ple-^b^^k način se je mo-। nevšečnostim, ki '^ipl^^dijo enoletni ozko- ' t’tlstrn x‘,a ne namerava za-f i hiorlS^nega dosevka, prav ' - stabšča ohranitve h ^elat'2^01113 rodovitnosti Hin^kih ?’ivsko površino in Utb^tiT8 tlrinaist dni ponov’ 'n ^ki °JC tako imenovani C’ki:nacin uničevanja ple-nax? nas vse Pre) kot zatirania Pleve’ Dl %zJSe kmetje preveč kemično zatiran e 'h hrn , e’la Pride v poštev 1 V'1"' kr Cr ’®amo opravka s 1 pleveli, ^'^k. To^.^^vje. slak in di- 1 kl/^Vrs.Fe* imamo opra- ' *4ix%ira^ herbicida- ki ga ' V111 boli ' takrat> ko se ple-V^Sev^^jejo, da preko k/^i. y Srkajo čim več akti- I C[T1 Primeru obde- fma Robert Hozjan, Žižki tovarniško ime pakiranje MFC r SIT / »8 pu-starter pu starter 1Q/1 91,00 50/1 84,60 s-doj 50/1 59,20 50/1 55,90_ bek 2 50/1 52,60 super bek 35 10/1 105,00 super bek 35 50/1 95'90.. 10/1 86,00 50/1 52,70_ 50/1 47-60 10/1 81,00 10/1 75,00 konec prihodnjega tedna dokončno odločila o vseh rešenih vlogah in pričakovati je, da bodo vsi upravičenci državno pomoč prejeli do konca julija, skupaj pa naj bi v državnem proračunu zanjo zagotovili nekaj čez 4 milijarde tolarjev. Prizadeti kmetje pa še naprej vztrajajo pri svojem in od državne komisije zahtevajo revizijo postopkov za ugotavljanje in priznavanje škode, upoštevanje realne odkupne cene pri izračunu višine denarne pomoči, med prizadete kulture pa naj komisija vključi tudi jarine. Pozitiven odgovor na njihove zahteve pričakujejo do 9. julija, če tega ne bo, pa bodo svoj protest izrazili na protestnem zborovanju pred slovenskim parlamentom. Ludvik Kovač ■ Kaže, da bodo prekmurski kmetje, ki jih je prizadela lanska suša, morali poseči po skrajnem ukrepu, saj odgovorni za reševanje njihovih težav ne kažejo pravega zanimanja. To, da država zamuja z izvajanjem zakona, ki ga je sama sprejela, je dejstvo, povrhu pa se v ministrstvu za okolje in prostor, ki je pristojno za to področje, na njihove zahteve največkrat ne odzivajo. Tako je upravni odbor Območne kmetijsko gozdarske zbornice za Pomurje 6. junija na omenjeno ministrstvo naslovil zahtevo, da komisija zaključi z obdelavo vlog, že rešene vloge pa takoj izplača, vendar se odgovorni na to niso odzvali. Prav tako se tudi niso odzvali zahtevku, da se prizadetim izplača 5,5 milijarde tolarjev, kolikor naj bi jim po zakonu pripadalo, saj bodo sicer pomurski kmetje oškodovani za več kot milijardo tolarjev. Državna komisija ostaja gluha tudi do zahtev po obnovitvi postopka ugotavljanja in priz-; navanja škode, saj so prizadeti prepričani, da postopki niso bili dobri, bilo pa je tudi izničeno delo občinskih komisij. Povabilu oškodovanih kmetov sta se sicer v začetku tedna odzvala državni sekretar z ministrstva za okolje in prostor Radovan Tavzes ter predsednica državne komisije za ocenjevanje škode Sonja Beseničar ter prišla na razširjeni sestanek odbora za kmetijstvo v M. Toplice, vendar prizadetih nista ravno pomirila. S tem, da je državna komisija pri ugotavljanju višine škode upoštevala šest padavinskih in šest pedoloških razredov, se prizadeti ne morejo strinjati, saj je dejanska škoda na posameznih območjih veliko večja od priznane. x Po besedah Radovana Tavzesa Dr. Stanko KAPUN, je bilo od 45.735 vseh obdelanih 4:^1 tnž. aer. vlog doslej dokončno rešenih 18.923 ali 42 odstotkov, 9-597 lamo njivsko površino šele po treh tednih, po tretiranju s herbicidom. Izbor herbicidov je odvisen od zastopanosti plevelne vrste, v praksi pa največ uporabljamo hormonske selektivne herbicide ter herbicide na bazi glifosata oziroma tako imenovane totalne herbicide. Zatiranje enoletnih plevelov (kostrebe, muhviča, bele metilke, lobode in ščira itd.) z omenjenimi herbicidi je prava sramota za kmetijo in je posledica neobvladovanja stroke. Velikokrat se zgodi, da se tretiranje izvede prepozno, ko so pleveli že v generativni razvojni fazi. Prepozno nanašanje herbicidov pospeši dozorevanje plevelov in izboljšuje kaljivost vlog ni bilo popolnih in so jih morali vlagatelji dopolniti, medtem ko 16.855 vlog ne izpolnjuje zakonskih pogojev za dodelitev državne pomoči. Skupaj z akontacijo (vendar ne v celoti) je bilo doslej izplačanih 19-845 zahtevkov v skupni višini 2,4 milijarde tolarjev. Komisija je že pregledala in odločila o 4.800 vlogah, ki so jih vlagatelji dopolnili, medtem ko bodo o preostalih 4.797 vlogah odločili do 12. julija na osnovi uradnih podatkov, ki so na voljo. Vlada naj bi se tako Ponarodela pesem plevelnega semena. Podrahljavanje njivskih površin । Z rahljanjem razbijemo ne- | propustne plasti tal. Nastanejo na globini 45 cm, zato je potrebno tla zrahljati vsaj do globine 50 cm. Z razbijanjem le-teh vzpostavimo v tleh vodno zračni režim. Omogočimo kapilarni vzpon vode in odtekanje meteorne vode v globlje plasti tal. Za rahljanje je najprimernejši čas poletno obdobje in ga izvajamo na štiri leta. Se univ, dipl- inž. agr. KSS za Pomurje ■ Kmetijsko zemljiška politika v Sloveniji ob vključevanju v Evropsko unijo je bila tema okrogle mize, ki jo je v začetku tedna v Križevcih pri Ljutomeru organizirala Kme tijsko gozdarska zbornica Slovenije. Z njo zbornica nadaljuj« serijo tovrstnih pogovorov, ki jih pripravlja v posameznih re gijah, z njimi pa želi opozoriti predvsem na aktualne problem določenega okolja. Kmetijsko zemljiška politika je gotovo tema, ki pomurske kme-, tijce še posebej prizadeva, saj je neustrezna posestna sestava na tem območju ena glavnih razvojnih ovir, ki hkrati tudi draži samo kmetijsko proizvodnjo. Ob vključevanju Slovenije v EU in zagotavljanju ustrezne konkurenčnosti slovenskega kmeta je zato razreševanje te problematike ena od ključnih nalog oblikovalcev slovenske kmetijske politike. Možnost ureditve mobilne klavnice pogoji možno zaklati tudi na domu. Prisilne zakole je po Kovačevih zagotovilih moč opravljati tudi v obrtnih klavnicah, za katere ne veljajo tako strogi predpisi kot za industrijske klavnice, uredili pa Od kmetijskega ministra zahtevajo odgovor v štirinajstih dneh Problem zaprtja sanitarne klavnice v M. Soboti je med pomurskimi živinorejci prisoten že drugo leto, vendar reševanje tega problema doslej ni rodilo sadov. Ker je veterinarska inšpekcija v omenjeni klavnici začasno prepovedala klanje, morajo rejci živali za prisilni zakol voziti v klavnico v G. Radgono. Razmere so se še posebej zaostrile po zaprtju mostov čez Muro v Petanjcih, zato je prekmurskim rejcem prekipelo. Ker lastniki klavnice doslej niso pokazali pri-nravljenosti za sanacijo nastalih razmer, so prekmurski - > novabili direktorja VURS-a mag. --- L-lovnice. bi jih lahko tudi na terenu. In kakšne so možnosti za rešitev konkretnega problema? Ponuja se jih več, od vseh, ki jih ta problematika prizadeva, pa je odvisno, za katero se bodo odločili. Poleg sanacije dosedanje klavnice v M. Soboti je ena od možnosti zgraditev takšne klavnice na novi lokaciji ob Mesni industriji. Sanacija na stari lokaciji skorajda ne pride v poštev, saj je od zaprtja preteklo že veliko časa in so se razmere v njej v tem času še poslabšale, zgraditev nove klavnice na novi lokaciji bi zahtevala največ ' č! i a fi Kljub temu da je bila dvo kulturnega doma v Križevcih na- I polnjena do zadnjega sedeža, pri- I čakovanja udeležencev pa velika, žal tudi na tej okrogli mizi niso prišli do ustreznih rešitev. Pogovor je v uvodnem delu potekal na načelni ravni, slišali smo že tolikokrat izrečene misli in naloge, ki bi jih bilo potrebno opraviti, vendar se stvari v praksi ne premikajo. To, da je zemljiška sestava neustrezna, da so zemljiške operacije, ■ predvsem komasacije, nujne in da mora pomembno vlogo pri tem odigrati sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, je stara pesem, ki je že ponarodela. Kot ni novo tudi to, da razmer ne bo moč spremeniti čez noč, kmetije pa bodo ob sedanji sestavi lahko preživele le, če se bodo ukvarjale z dopolnilnimi dejavnostmi ali alternativnim kmetovanjem, za kar imajo na tem območju velike možnosti. Vse to so ugotovitve, ki jih razpravljalci ponavljajo na vseh podobnih shodih, vendar brez kakršnih koli ko- risti. pravljenosti za sanav.,^ kmetje v ponedeljek medse povabili dtrcMu.,«------- Zorana Kovača, ki ga krivijo za zaprtje sporne klavnice. Na seji odbora za kmetijstvo v sanitarno klavnico zaprla le zača-občini Moravske Toplice je bil Zo- sn0 p0 sanaciji pa bi v njej lahko ran Kovač presenečen, da se o nadaljevali klanje. Po Kovačevih -~«r,variaio šele besedah bi VURS lahko celo raz-xu„ o rppistraciji ob- \UVdL p* _ tem problemu pogovarjajo še poldrugo leto po zaprtju, saj je veterinarska inšpekcija z odločbo Pujskov se>mu v Tur' 128 pujskov, te^n°v in težkih od ^^^va?^raniov. Prodali so V; Hi, Pa so zahtevali od _____ veljavil odločbo o registraciji ob- | rata za prisilne zakole, vendar ni j posegel po tem skrajnem ukrepu, pač pa je klavnico začasno zaprl, v prepričanju, da rejci in lastniki najdejo ustrezno rešitev in razmere sanirajo. Da se to ni zgodilo, v VURS-u odgovornosti ne prevzemajo, zatrjujejo pa, da so za rešitev tega problema tudi drugačne možnosti. V sanitarni klavnici je obvezno le klanje' ‘ u tl-štarter tl-pit 1 tl-pit 2 bro-štarter bro-finišer bro finišer 25/1 80,20 pur-starter 50/1 99,40 ns-k (za nesnice) 10/1 67,00 krmilo za kunce 10/1 76,00 mk ■ 18 50/1 _ 57,20 sončične tropine 40/1 62,00 sojine tropine _ 50/1 93,00 ošenični otrobi 40/1 28,25 40/1 42,00 živinska sol 50/1 37,00 vitaredin 2/1 297,50 e 2/1 395,00 e | kravimin 3 bio zn 5/1 279,00 \ kravimin 6 bio zn 5/1 191,00 SKZ Martjanci, prodajalna Martjanci tovarniško ime pakirW_M^ pu-starter pu starten ferkel pra ferkel kom bek 1___________ bek-k___________ super bek 35 super bek 35 Povsem jasno je, da ob sedanji kmetijski politiki do sprememb v lastniški sestavi ne bo prihajalo. Neobdelana kmetijska zemljišča bodo morala biti zato ustrezno obdavčena in v breme lastnikov, saj se bodo le tako odločali za prepustitev lastništva. Aktivno vlogo v kmetijski zemljiški politiki bo moral imeti sklad, da bo svojo vlogo ' '' ipravljal, pa ga bo potrebno • <7hna Ludvik Kovač ■ kravimin 3 bio Zn kravimin 6 bio Zn pravimin 2 rimin 18_________ UOKapiu<**x«___ vprašanje, kjer vzeti sredstva za to. Vse to in še marsikaj drugega smo lahko slišali tudi na tem pogovoru, vendar ostaja bojazen, da bo tudi po njem ostalo vse po starem. Zato se nam zastavlja vprašanja, kakšen je sploh cilj in smisel takšnih shodov. Ali zgolj ta, da ob koncu leta v poročilo o opravljenem delu takšne ali drugačne ustanove zapišejo, da so opravile tudi tovrstne aktivnosti in s tem upravičijo svoj obstoj, ali pa je cilj, da takšni shodi dajo tudi konkretne rezultate. Če takšne oblike delovanja ne bodo vodile do sprememb, potem se bodo lahko ponavljale v nedogled, njihove ugotovitve pa bodo vedno^enake. 1 Ludvik Kovač I 40/1 45,10_ 10/1 86,20- 10/1 72,80- 10/1 ’ 72,40_ 40/1 47,10 35/1 60,00, 40/1 97,90 50/1 32,00 2/1 278,80 5/1 - 157,50 5/1 251,40_ __5/1 172,00_ 5/1 213,40 20/1 117,90 . 20/1 154,70 rimin bulmin porkovit Im 20/1 190,10 KZ Lendava, prodajalna Lendava tovarniško ime pakiranje MPC v bit / »8_ pu-starter 10/1 97,90 bek 1 40/1 62,50 bek 2 40/1 39,90 super bek 35 10/1 107,60 bro-štarter 10/1 92,00 bro-štarter 25/1 87,50_ 1 bro finišer 25/1 86,00 ns-k (za nesnice) 10/1 79,70 krmilo 73 kunce 10/1 79,80_ । | sojine tropine 40/1 102,60 14 IZ NAŠIH KRAJEV 4. julij 2002 VBH K . > > S • • ■ - < 1,: V Lentiju na Madžarskem sta predsednik domačega društva slepih in slabovidnih Bela Kovacs in predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Anton Tonček Kos podpisala dogovor o sodelovanju, v katerem sta obe omenjeni strani izrazili interes za sodelovanje. Poudarila sta, da ljudi s fizičnimi pomanjkljivostmi državne meje ne ločujejo in da jim je treba omogočiti čim bolj popolno življenje. Sodelujoči strani se bosta trudili čim bolje spoznati delovanje enega in drugega društva, zato bosta vodji le-teh tesno sodelovala. Obe strani se bosta udeleževali prireditev in pripravljali skupna srečanja, predstavniki obeh društev pa se bodo srečali letno vsaj dvakrat, enkrat na Madžarskem in enkrat v Sloveniji. - T. K. 25. junija 1991, ko se je rodila samostojna slovenska država, so na hribu pri domačiji Kunčič, zakurili kres in proslavili ta zgodovinski dogodek. Od takrat je tamkaj vsako leto kresovanje v počastitev dneva državnosti. Plamen je švignil visoko v zrak tudi prejšnji ponedeljek. Še prej je zadonela slovenska himna, zbrane pa je nagovoril župan razkriške občine Stanko Ivanušič. Med drugim je dejal, da moramo biti ponosni na svojo državo, na domovino. Le-te ne moremo zamenjati, lahko pa zamenjamo oblast, če nismo zadovoljni z njo. - Foto: J. G. Dol. Bistrica: Prevzeli obnovljen avto Orehovci: Martin in njegove rože V Gaberju so za referendum -----1 endavski svetni * odobravanjem spr J -----I predlog Krajevne« nosti Gaberje o ponov®11 dbi krajevnega saniopf1SP vka. Slednji jim je potek desetega marca. Soglasno so podprli pre® investicijskega programa in berčanom zaželeli, da jim® rendumu tudi uspe. vzema del finančne odgovo tudi občina, pa je op0?0/' nikjože Vidič, rekoč: ’’e°' sprejemamo, kar pomeni , tem več ne bo diskusije o te । bomo svoj delež poravnali' Krajevna skupnost naj J moprispevkom zbrala 1 nov tolarjev, 8 milijon0'^, za načrtovane investicije pr nila občina. S tem denaP^ realizirali nedokončane m cije, in sicer no omrežje, asfalt po '* . cah, uredili okolico vaš e ma, dokončali gasilsko gar po potrebi opravili še drug' ževalna dela na že frastrukturi. Višina pre ga samoprispevka je en . ja, kot je bila doslej, ta J zaposleni prispevali odst j bruto plače, prav tolik r jenci, kmetje bi prispe'^ stotkov od katastrskega j( dka, podjetniki s stalni liščem ali sedežem de) krajevni skupnosti Gab odstotke od neto zavaf.j|1j osnove in zaposleni v tu evrov. Na kratko Gasilsko vozilo TAM, ki so ga prevzeli dolnjebistriški gasilci, sicer ni novo, ampak staro petnajst let, vendar temeljito obnovljeno in v njem so: tisočlitrski rezervoar, visokotlačna črpalka, 4 KW agregat in drugo. Vozilo je stalo šest milijonov tolarjev. Zanj so prispevali: črenšovska občina (2,5 milijona), PGD Črenšovci (500.000), KS Bistrica (650.000), Zavarovalnica Triglav (milijon) in Dolnjebistričani ter donatorji (800.000 tolarjev). Po nagovorih in kulturnem programu, podelitvi gasilskih odličij in zahval je vozilo blagoslovil črenšovski kaplan Ivan Krajnc, nakar je župan Anton Tornar predal ključe poveljniku Branku Poredošu, ta pa šoferju Štefanu Gjereku. Pokrovitelj prireditve je bila' firma Ivana Ščernjaviča. - Foto: J. Ž. Na kratko Lipa \ Krajevna organizacija RK, ki jo vodi Štefan Olaj, je dejavna predvsem na človekoljubnem področju, med drugim tudi v krvodajalstvu. Gojijo pa tudi dobre medsebojne odnose, ki jih krepijo tudi na izletih. Nazadnje so bili dva dni na Hrvaškem, kjer so si ogledali Plitviška jezera, Nin, Zadar, se peljali z ladjo in se imeli lepo na ribjem pikniku na otoku Pašmanu. Hvaležni so vsem, ki so njihov izlet sponzorirali. (J. Ž.) Ženik v tem kraju se je 1882. leta rodil pisatelj Ivan Vuk Starogorski, ki je deloval tudi na političnem in kulturno-prosvetnem področju. Nekaj let je nanj spominjala spominska plošča na njegovi dvesto let stari hiši, ki pa se je, ker je ni nihče popravljal, zrušila in ostala je le razvalina. (F. Br.) Hrastovec Pred kratkim je svet Zavoda Hrstovec Trate, v katerem je 619 varovancev iz vse Slovenije, sprejel hišni red in obravnaval akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Člani so tudi dobili pet zloženk, s katerimi je prikazana dejavnost posameznih služb zavoda, ogledali pa so si tudi novo jedilnico za okrog sto ljudi. Veči- V Orehovcih pri Gornji Radgoni živi Martin Vrbančič starejši, ki veliko časa posveti gojenju rož. »Veste, kar 24 let sem delal v Nemčiji in si doma zgradil dom. Rekel sem si: Ko bom doma, bom imel veliko rož. Želja se mi je uresničila. Od okenskega in balkonskega cvetja imam najrajši Slovenke. Nič manj mi niso pri srcu mačehe. Rože in delo z njimi mi pri mojih 76 letih veliko pomeni in trud, ki ga vlagam v nabavo in negovanje rož, mi je stokrat poplačan,« je povedal Martin Vrbančič. - Foto: L. Kr. Župan spodbuja nataliteto V velikopolanski občini je v zadnjih nekaj letih spet nekoliko več rojstev. Morda pa k temu prispeva tudi županova akcija. Pred kratkim je že četrtič v svojem mandatu obdaril otroka, ki se je rodil prvi v letu. Letos je v občini prvi prikukal na svet Aljaž, ki se je sicer rodil 27. februarja 2002 zakoncema Mariji in Ivanu Kovaču. Zupan je čestital in podaril spominsko plaketo, plišastega medvedka in hranilno knjižico poštne banke z začetno vlogo deset tisoč tolarjev. - Foto: J. Ž. Na kratko Murska Sobota V rimskokatoliški župniji sv. Nikolaja v Murski Soboti živi 11.700 vernikov, ob nedeljah pa zahaja k bogoslužju 2.350 faranov. Vernikom je brezplačno na Na kratko Na kratko Negova J PGD Negova je nabavilo novo vozilo -ekipe, kar je bilo nujn°’ »i bilo dotedanje vozilosta 4 deset let, zato z nji® j več prevažati gasilci-Avto bodo uradno F J na slovesnosti, ki bo bra. (F. KI.) Izpolnila zaobljubo Petinsedemdesetletna vdova Ana Kreslin iz Gornje Bistricesc bljubila, da bo dala postaviti kapelico, saj so bile uslišane jjzd® prošnje za ublažitev bolezni in trpljenja. Brez bergel sicer ampak najhujše je mimo. Kapelico, posvečeno Mariji Pomočnici in s kipom fatimsK6 n j? prinesli črenšovski romarji, je blagoslovil črenšovski kaplaa A slovesnost so ljudje prišli od blizu in daleč in vse so pog°s Na kratko Poznanovci Gasilci v tem kraju so pobudniki in nosilci marsikatere akcije. Pred leti pa so spletli tudi stike s Sakalovčani v Porabju in sodelovanje je preraslo v vsakoletna športna in kulturna srečanja. Z otvoritvijo mejnega preho- Dobrovnik V Pomurju delujeta dva kluba hitrostnega rojanja: Roler klub Murska Sobota in Dokonča Lendava. Lendavčanom že vrsto let nudi strokovno pomoč Jeno Varga iz Sombotela. Izredno dobro sodelovanje med pomurskima in madžarskimi klubi so ored kratkim pope- Banovci Podobno kot so nekoč letom pod okni, to Zdaj že v raznih krajih Slovenije P°A0O7 Pestotnik. Pred kratkim A mah pel Suzani Bunderl *z . so popestrili tamburaši iz M'?! J 4. julij 2002 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Odprta vrata Kovačeve domačije v Nedelici Pristna podoba prek murske preteklosti Sr®jšnjo soboto je bil pri obnovljeni Kovačevi °dPrtih ^at*^ dan heroja tj t- Sln narodnega Štefan v ana Kovača Marka, teihk- °va^ i ki je sicer v de®leure^VeI le prvih se' ^gova 7°,ega otr°štva, in ^hiš Zena Vesna skrbita, njena °kolica vse ^objvata tipično podobo Poletja W ZaČetka prejšnjega tasl(jhtUrnein Programu so ob nišča c pevc*h iz Nedelice, Tur-'n ^'arjih turniške f%ne nast0Pili še elani ■ ,P'ne iz Istre Pupe in Savraniie>ki so pred-ttpokro” °r°’ običaje in narečje MOr„ 'ne' Ob družini Kovač je 'alo še 11Zac'i' Prireditve sodelo-»»0,^. iško turistično dru-POmtH na skl,Pnost Nedelica j Jo kmetic Turnišče. PovedaI> k K°vadte domačije ne ?«Zei . Ot mrtev oz. zaprašen kot drugi dom. k ga *deliti s krajani in z »so i Ci’ kiiih zanima. sla eko^ živeli vprekmur-žeiJj^b *n kako lahko o preteklost s potreba-( Uega počitniškega bi-ak(> mnogim obisk do- mačije ponuja podobo nekega drugega časa pokrajine, starejšim topel spomin na stare čase, mlajšim pa sporočilo o življenju nekoč, kot da bi se čas ustavil leta 1938, ko so hišo obnovili in sezidali gospodarsko poslopje. V spominski zbirki je ohranjeno gradivo, ki je bilo tukaj zbrano leta 1973 ob razglasitvi hiše z okolico za narodopisni in zgodovinski spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovaču. Cim-prača je bila postavljena leta 1877 in ker je zgradba propadala, jo je leta 1995 družina Štefana Kovača ml. odkupila od ostalih solastnikov ter jo obnovila ob pomoči sorodnikov, vaščanov in Zavoda za varstvo naravne in kul- ;Xjse na Jr *n' bark° Barber s Cvena, član RD Ljutomer, je ujel v Gezovih vej113 *.rnel< 110 centimetrov dolgega in 17,2 kilograma težkega je [jj. rat ie ujel veliko ribo, ampak zadnja je bila najtežja doslej. Se ” ^'kan am tud' prijatelj Alojz in sta tako z združenimi močmi izvlekla a' Zares velika riba, mar ne? - Foto: 0. B. Ob domačiji Kovač v Nedelici je videti, kot če bi se čas ustavil leta 1938. turne dediščine. Letos so postavili tudi svinjak, ki so jim ga podarile sestre Dravec, Franc Horvat pa je muzeju podaril mlin za kašo. Na gruntu je nekoč stal tudi stari vaški mlin ob bližnjem potoku Strženu, zaradi česar so jih po domače klicali pri Mlinarovih. Od mlina pa so ostali le temelji. Jože Gabor I Zadnjič v samostojni šoli Š Stogovci v občini Gornja Radgona po 200 letih niso več samostojna osnovna šola. Jeseni bodo namreč učenci od 6. do 8. razreda začeli obiskovati »centralno šolo v Apačah. V stogovški šoli bo tako ostalo le 54 učencev od 1. do 5. razreda. Na zaključni prireditvi, ki je izgledala bolj klavrno, saj se je je udeležilo skromno število staršev, manjkali pa so tudi ključni akterji zadnje faze obstoja šole. Ni bilo niti župana Občine Gornja Radgona niti ravnatelja OŠ Apače. Obema je po vseh naporih za obstoj OŠ Stogovci zmanjkalo časa, da še zadnjič v takšni ali drugačni vlogi stopita pred starše in ostale prisotne. Ob koncu mandata pa tudi občinski svetniki niso več tisto, kar so bili pred leti. Kljub vsemu so stogovški učenci in njihovi učitelji predstavili svoje delo in izdelke. Veliko so naredili in pohvala gre tako enim kot tudi drugim. Še zadnjič so nastopili pred novim oz. starim delom šole, katera naj bi, po besedah ravnateljice Anice Lebar dobila novo podobo. Za marsikoga so bile te besede prazne, veliko pa jih želi, da se njene in še marsikatere želje izpolnijo. Skupno druženje je doseglo svoj vrhunec na športnem področju. Kdo je bil uspešnejši, ni pomembno. Da je le konec šolskega leta tu, je zacvetelo na obrazih stogovških učencev. Kje je še september? B. Macuh ■ Matilda in Ludvik Mlinarič z Zagajskega Vrha bi morala že lani praznovati zlato poroko, a je prišla vmes bolezen, zato je bila zlatoporočna slovesnost junija letoa, in sicer v župnijski cerkvi sv. Benedikta v istoimenskem kraju v Slovenskih goricah. Matilda se je rodila 1927. leta v Frolehu pri Sv. Ani, Ludvik pa se je rodil 1918. leta v Bačkovi. Zaposlen je bil v gornjeradgonskem komunalnem podjetju. Žena je doma gospodinjila, pomagala delati na manjšem posestvu ter vzgajala otroke. Rodili so se jima trije sinovi in tri hčerke, ki so ju obdarili s sedmimi vnuki. Doma je ostal sin Janez, ki jima je na jesen življenja v veliko pomoč. Poročno slavje je bilo pri kmetu Slavku Strmšku na Drvanji, kamor sta hodila Matilda in Ludvik, sedaj pa tudi sin, na »tavrh« (pomagat delat). Bilo je sedemdeset svatov in ljudski pevci od Marije Snežne. - Foto: L. Kr. Pred petdesetimi leti sta se poročila Ida, rojena Plej, in Štefan Gyorek. Dom sta si ustvarila v Rakičanu, kjer sta se jima rodila sinova Drago in Štefan. Prvi se je poročil domov in kljub zaposlitvi televizijskega snemalca nadaljuje družinsko tradicijo kmetovanja. Gybrekova sta bila namreč med prvimi v naši pokrajini, ki sta se na veliko ukvarjala z živinorejo in vrtnarstvom. Tudi zdaj, ko sta upokojenca, a jima je zdravje še kar naklonjeno, ne moreta brez dela doma in na poljih. Zlato poroko sta praznovala v ožjem družinskem krogu s sorodniki in prijatelji. Bila je to lepa priložnost za obujanje spominov na pet desetletij skupnega življenja. Oba sta med krajani zelo spoštovana, kar je posledica njune odprtosti do ljudi. Tako kot vsi dedki in babice pa sta zelo srečna ob svojih treh vnukih. - E. P. Na kratko Lastomerci V KS Lastomerci so ob pomoči Občine Gornja Radgona modernizirali 1.150 metrov dolgo in štiri metre široko cesto Lastomerci-Radvenci. Asfaltni trak so že položili, zdaj pa urejajo še bankine. Modernizacija je stala 18 milijonov tolarjev. Cesta, ki pelje mimo edinega še delujočega mlina na Ščavnici, je sicer prometno zelo obremenjena. Vaščani so navdušeni nad pridobitvijo. (L. Kr.) Na kratko Dobrovnik Atilla Kovacs iz Dobrovnika je pred kratkim v Pecsu na Madžarskem doktoriral s področja zgodovine in tako postal prvi doktor znanosti v dobrovniški občini. Na sprejemu mu je župan Marjan Kardinar čestital in poudaril, da so Dobrovničani ponosni nanj, hkrati pa je izrazil upanje, da bo s svojim znanjem in sposobnostjo prispeval v dobro občine in v njej živečih ljudi. (F. Bo.) Mačkovski zadružni dom 7 j .t? ' . r tnkkpm letu 1946-’47, torej pred pe-srednje šole Murska Sobota, ki so maturirali v A|OjZ Kosi, Milan Kreslin, se po daljšem času spet srečali. Prišli so: Jožef Hujs, Ehza njihOva profesorica Mira Me-Norčič, Janez Sever in Pavel Škraban. Pridružila sta se jim j dvajset dijakov, žal pa jih °žica Močan, vdova profesorja Vladimirja Močana. V genera j v sopoškem gradu in hirali ',e Pa se iz objektivnih vzrokov srečanja niso mogli ude ezi '• . ( k že p0Snetek, so še %i ^ine na razigrana dijaška leta. Zdaj so seveda že dedki m babice, a kot Osrednji objekt v Mačkovcih je zadružni dom, ki dokazuje, kako počasi in neučinkovito meljejo sodni mlini. Osem let namreč že traja postopek in še mu ni videti konca, posledice pa so iz dneva v dan hujše. Formalni lastnik je še vedno Panonka (v stečaju). Nesmisel je predvsem v tem, da si je zgradbo nekoč prisvojila. Krajanov, ki so jo zgradili z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom, nihče ni vprašal za mnenje. Kaj bo z zgradbo, v kateri gostujeta trgovina Živil in krajevni urad, ko se bo končno, uredil lastniški status, nihče ne ve. Treba bo dobro razmisliti, kako smotrneje izrabiti stavbo in ji dati novo podobo. Taka, kot je zdaj (zanemarjena), le malo koristi. Besedilo: J. Ko., foto: Š. S. 16 REPORTAŽA 4. julij 2002 Bill Milan Osterc na poti iz Izraela v Evropo Bikers weekend Lendava - Petišovci V devetih nebesih ___________________________________________ Srečanje motoristov v Petišovcih je (bilo) doživetje vseh devetih zemeljskih nebes - po želji lahko samo nekaterih rvi krog polnega zadovoljstva so dajali motorji, tehnika. To so vrhunski stvori človeškega uma, kateremu je dovoljeno, da oblikuje v razponu od prefinjenosti in skladnosti oblik do skrajne robustnosti in neskladja. Zvok in hitrost sodita zraven, tehnika v gibanju pa ustvarja svojevrstno simfonijo, za katero ima izostreno uho vsak motorist. Motorji človeku ne dajejo udobja. Dež biča telo, sonce žge hrbet in pod čelado praži glavo; mraz reže v kosti, toda osvajati razdalje na motorju je nekaj posebnega - zato, ker je stik z nebom in zemljo neposreden. Parada motorjev v Petišovcih je bila enkratna; ljubitelje tehnike je povsem potešila. V drugem krogu sp prevevali odprtost, sprejemanje, prijateljstvo. Rokovanje s »srčno« roko, z objetima palcema, molečima v nebo, iskreno ogledovanje v zenicah in potem še prijateljski objem. Nekaj tisoč ljudi z vseh vetrov, od Frankfurta do Zagreba in Pule, od Budimpešte do Dunaja in Miinchna, je nagnetenih na nekaj sto kvadratnih metrih. So brez vsakršnega udobja, vsak s svojim kvadratnim metrom prostora, pa drug drugega sploh ne motijo. Dihajo si za ovratnik, hodeči stopajo preko ležečih, se dotikajo, se spotikajo. Vonjave prepotene kože, piva, trave in dima z ognjišč se mešajo med seboj. Pa je vse O. K. Nihče zaradi tega nikomur ne skače v lase, ker si ne lasti ne prostora ne sence ne sonca ne zraka ne miru. Šotor je pri šotoru, motor pri motorju. Postavljeni so na ogled. Brez bojazni je neznancu dovoljeno, da pogleda, potipa, se usede nanj. »Lahko?« »Lahko.« »En krog?« »Te zapeljem. Enega.« Pa je novo prijateljstvo rojeno. Hitro in z nasmehom. Tudi za fotografski posnetek. »Ti kar slikaj. Mi smo z Gorice.« Tako so brez nastavljanja in brez prego- a svetu je že več kot šest milijard ljudi, samo 367 pa jih je igralo na svetovnem prvenstvu v nogometu.« S temi besedami je Slavko, dolgoletni —J prijatelj Milana Osterca - Jagode na sprejemu v Bunčanih spomnil na pomembnost njegove udeležbe na letošnjem največjem dogodku na svetu. In res, če pomislimo, da na svetovno prvenstvo niso potovali takšni nogometni »kalibri«, kot so Elber, Jardel, Amoroso, Romario in McManaman, je toliko bolj jasno, kaj mora ta nastop pomeniti našemu rojaku iz deželice ob Muri. Tudi Milan je sam - z nekoliko skepse - napovedal, da se mu taka priložnost verjetno ne bo nikoli več ponovila (česar pa v njegovih domačih Bunčanih niso preveč radi slišali), zato je obžaloval, da tokrat ni dosegel zadetka. Z Jagodo smo opravili kratek pogovor, kaj več pa je bilo praktično nemogoče, saj so ga mediji dobesedno okupirali in ga vlekli vsak na svojo stran (skoraj dobesedno za rokav), da ne govorimo o svojcih, prijateljih in nogometnih funkcionarjih, ki so vsi želeli z Milanom spregovoriti vsaj kakšno besedo. Poleg tega pa je imel Milan še »največ oči« za svojo ženo Teo in šestmesečno hčerko Tiso. Lahko pa se pohvalimo, da je edino Vestniku posredno razkril, da se bo njegova nogometna kariera nadaljevala v Italiji ali Franciji. - Ali bo po tem prvenstvu prišlo do osipa dosedanjih igralcev v slovenski reprezentanci? »Kar se tiče reprezentance, mislim, da je to vprašanje za vsakega posameznika, če bi rad ostal v njej. Sam sem še v najboljših letih, tako da menim, da lahko v reprezentanci še igram. Mislim, da bo tudi večina igralcev ostala, ne glede na to, kaj se je zgodilo.« . - Zakaj v kriznih trenutkih igralci niste stopili na stran Zahoviča? »Glej, na to vprašanje ne morem dati odgovora, zato ker je to moje mišljenje, ki pa ni za javnost.« - Te ne skrbi, da bi z zamenjavo selektorja lahko izgubil mesto v reprezentanci? »Ne. Mislim, da ne. Zadnjih pet let sem bil standardni reprezentant in se zaradi tega nimam kaj bati. Če bo novi selektor računal name, se mu bom z veseljem odzval, če pa ne, pa tudi ne bo nobenega problema.« varjanja nastale fotke s Petišo-vec. Novi krog ustvarja zlitost generacij*. Ne oče ne sin ne mati ne hči. Nihče ne nastopa v vlogah vzgojiteljev in vzgajanih. Leta so nepomembna, generacijska pripadnost nepriznana, napetosti iz razlik v letih nepoznane. Vse je zunaj časovnih dimenzij običajnega človeškega življenja. Scena v Petišovcih še zdaleč ni bila najstniška, ki ji pripisujemo, da ne ve, kje ji je mesto in v katero smer je pot. Drobna zadovoljstva naslednjega rajskega kroga so v nakitu, rutah, usnjenih oblačilih, okrasju za motor in v tetoviranju telesa. Raznovrstno, za običajni pogled kičasto, pa vendar izraz polnokrvne pripadnosti motorističnemu poznavnost socialnih skupin, ki jih razkriva že »pripadajoča« obleka, da je nekdo poslovnež ali doktor, uradnik ali kmet, je v motorističnih krogih povsem zabrisana. Alkohol (predvsem pivo) in trava sta omami; je prepovedan krog zemeljskega raja. Omama je veliko več kot naslada in užitek. Je tudi nekaj povsem drugega od - Tvoj komentar spora 2aho^1 Katanec? Kdo je imel prav iv po tvojem mnenju? »Po mojem mnenju? Mnenje®1® imam, vendar ga bom raje zadržal® sebe.« - Bi Slovenija lahko dosegla^’1 bi Zahovič igral vse tekme? »Jaz bom rekel tako: prepričanj da bi lahko dosegli dosti več, Če® prišlo do tega spora. Mislim, da Mr Južni Afriki in Paragvaju iztržili 0 boljši rezultat, kot smo ga sedaj.« - Si tudi ti doživljal to prvenstvi »prvenstvo presenečenj«? »Mislim, da je bilo dosti prej® Po mojem ni nobeden pričakova reje in Turčije v polfinalu. Naj koncev tudi Brazilija na začetku n1 velik favorit.« - Kam te bo vodila prihodnja metna pot? Epizoda v Hap°e' Tel Aviva je končana? •Jaz sem se že zmenil, da od To je znano že tri, štiri mesece tako da oni ne računajo več naj pa ne na njih. Meni se je pogodb šnega bremena Časa, ki vam krivi ramena in vas tišči k tlom, se omamite. Omama je zato na svetu, da ne bi bili sužnji časa. Omama nas pelje v brezčasnost in odreši ničevosti spon sveta.« Je potreba. Ne za vsak dan. Za posebne dni, kot so bikers week-end. Muzika je središčna točka srečanja. Telo in um vrže v stanje sti, do te mere, d’^ zvoka sledi vsa a vsak notranji org. te bomba, ki vžge )inzA —n« J« M 10. Petisovsko sr , zaradi zrušeneg ^ i ni dalo pop^^dal® So dnevi m Pr dopuščena nOfO '^o meljskih neb no in PlazeČ?Xdrni’^ sprehajaš med Jjeno lubenico j pregreto glavo, , navežeš le ruto, . nihče ne Pad^''nj3ojel’%i'| Občutek os s>k J spon običajne^ a, vpetega v velj j ti« negačasainsv ,‘stOvpy' srečanja mo sočere. Kljub napovedi si za d£Žju^ na motor m fov,r/ > tudi tisoč službene zade 01 na, pačeP^M dva.odpotov kraja na zetml nem »odklop11* raja. oti’dj M | dobno pomad in ga živijo j j ; ti, ki so P^ ^V weekend v Pe _ ..' j IRMI 4 julij 2002 REPORTAŽA / KRONIKA Francija Cogetinci Mini heroinska Sprejem, odličja naveza 2. -.. : - O 3» Na lokalni cesti zunaj naselja Spodnji Ivanjci se je v petek, 28. junija, ob 12.15 zgodila prometna nesreča, v kateri je ugasnilo življenje 28-letnega M. T. iz Zavrča pri Ptuju. On se je namreč peljal iz smeri Cogetinci proti Spodnjim Ivanjcem. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo, zato je v levem nepreglednem ovinku in na mokrem ter spolzkem cestišču zapeljal na bankino, nato pa na nasip, kjer se je avto dvignil v zrak in obrnil ter silovito trčil v drevo. Voznik se je tako hudo poškodoval, da je na kraju samem umrl. - Foto: N. Juhnov p« A« Slekel d^’ ? Sem 'im Že KeL da vec ne ostanem.« bil“ tvoja želja? ^vem.« L M veš. k Enkrat še ne vem.« fila tr°Jtetnpa^oveJ’ kaJ bi mii ^aželJa-Anglija, Italiji tsPunija? ■•h Vem' Lahko ti samo po-B. ’ a imam kombinacije za J’0 Francijo.« l /o vse prvoligaški klubi? f ‘Da Tn • 1^ ’ ' ,e Zaenkrat najbolj Fdilo ve pa se bo kaj drugega r drž ’Ce vsk°čila kaka dru-1°^^’pa- naJ tukaJ ' Se ^an in nJe8°' intenzivno učita no- uJega jezika, tako da to marsikaj pove, op. avt.) - Kdaj bo to dokončno jasno, da boš lahko uradno potrdil? »Mislim, da se bom moral kmalu odločiti, ker ni več dosti časa. Pa tudi predolgo sem že to odlašal.« - Si imel v TelAvivu kako izkušnjo s terorističnimi napadi? »Bližje izkušnje nisem imel, se pa je skoraj zgodilo, da bi doživel strele od blizu. S prijatelji sem se namreč zmenil za večerjo v neki restavraciji, pa nisem šel, ker sem dobil vročino. Kasneje sem po televiziji videl, da je bilo ravno tam streljanje in bomba.« - Kako pa je drugače življenje v Tel Avivu? Se čuti, daje napeto? rji ■ ■ ■ ■ ■ j Pomagaj človeku, kadar je v stiski! M Parado gasilskih enot se je slovesno ačtla sobotna proslava ob 120-letnici društva Murska Sobota. Na prireditvenem prostoru na Trgu ’e 2^ra^a množica uglednih gostov, NlraJ?,občanov. Vse navzoče je uvodoma Mhton $uPan Mestne občine Murska Sobo-%Za S^vic, ki je med drugim dejal: »120 pou, Veka dolga doba, sigurno pa ni i^prvm Za človeštvo. Gasilstvo je gotovo h ’v kat ^o^kovlh humanitarnih dejavno-g Potreben čut človeka do po- b 'astn°^^U’ ko se marsikdaj izpostavlja Cracije o življenje. To je krasilo tudi vse ge-s°boškega gasilskega društva.« nagov°r Matjaža Klariča, poveljnika J Po šte CZe Slovenije. »Pomursko gasilstvo je da-u članov in gasilskih društev med naj-h«rePko n 'V Veliki gasilski organizaciji, ki šteje k<> ^t delovanja. V teh letih se je ilirsko ac'ja razvi'a v sodobno, humano in ne-hii Vars^^^žzacij0, ki uspešno deluje na po-n n. Vanie RS, Mestni občini Murska ,enemu župan Antonu Slaviču ter r Zavarovalnice Triglav. Njen di- Novi predlog Nogometu i Slovenije, ki je v obraV^ dvideva spremembe te 1.SNL, četudi so nekate । da se liga zmanjša na o Predvidevajo pa se spre ptipU movanja v 2. SNL in 3. vljeni so trije predlogi-predlogu bi 1- SNL ime g štev, 2. SNL 16 moštev^ bi se od sedanjih štirih 9 J la na dve s po 16 m“S’ oVatiie gem predlogu ostajat k j^ 1. SNL in 2. SNL nespfj I spremenilo bi se tekm .( SNL in bi potekalo v treh j tretjem predlogu bi os menjeno tekmovanje v ■ moštvi, spremenilo pa m (ji oaoie.Z.SNl.tako^ zmanjšala na 12 moš pa bi imeli dve ligi s p jvoi^ lige s po 14 moštvi. Za ' imajo posamezne nogo različne predloge. Tako Lendava zavzemajo za 3. SNL, v MNZ Murska / za dve. Na zadnjem k°1 9 sednika NZS pa so se nekateri novi predlog' sprememb tekmova n 9 pjJ1 bo prišlo, bo »»» L/. NZS, ki bi morala bit' začetkom tekmovanja v saj morajo biti sprem ^1 „l„a sistema sp'*1;/ pred realizacijo. Vseka« J NZS morali Ibdiom** Z kih nadomestilih so ^^01 gatom, saj je vedno v tako visokih bremenv' h p bodo zmogli- Neratu da v 3. SNL vzhod, eV' , le pomurska moštva, ^gjn sodniki in delegati|Z (ptujske, mariborske. jo je veliko dražje, kot ^ opravljali pomurski5 ^1" gati. , Atletika Geza Grajf zmagoval,, Zmagovalec J/ mirnopeškega (P0^ tu ie / ni Peči pri Novem 111 6 J murski tekmoyaiec -p? (Zdravilišče Grabar je dokaj za . P./ to progo v dolžini 2 ■ v / v času 116'51 renči okrog 200,e j/ nije in Hrvaške Pre® ^jl vso konkurenco-zmagami na (po^peJi' j B1B 4. julij 2002 ŠPORT 19 Karate Tomaž Mlinarič zopet odličen onkJu61' dirki za mednarodni Or. .rvaške in Slovenije v Za-U)® T°maž Mlinarič iz Iža-n„?Clan AMD ptuj, spet prijet-mave-Senetil ter z dvoma °dlični-stih °Zniama osvojil v skupni uvr-5 *™^ pokal, že v '^cijah za startna mesta je 561 drugi čas in s tem prvo no nn° VrS,°' V prv' vožnji ie odiio-Pustili'S tekrn°valci in za seboj Pr»J;Tenskesa Prvaka Aleša Miran Moste) ter hrvaškega Boljši (e (AMD Za9reb)- 1 trenutno drugouvrščeni star|0 ' '2 Ljubljane. Z odličnim nap/11 v drugi vožnji se je prebil h^0ITleSt0’ vendar zaradi me-V0(jst e °kvare podnožja motorja la na 01 m°0el obdržati, prehite-»eljr 9a Jurkovič in Koroš. Z ^rat h °rbenostjo Pa je bil tudi ^ka °d državnega prvaka vensko 'rka ate,a tudi za slo-sta [to prvenstvo. Dve drugi mesti ^uvr«;^'^ navrgli letos najbolj-v3ka v ~ st°Pničke za podpr-»iZao S upni uvrstitvi in minimal-^anak osmih točk za tretjeu-Iht ^..Mlinarič tako kljub ve-Hai] rečnim težavam v prvih di-dSkakuie Vfh razreda 100 Ipza n H*'rezultati so mu spodbu-hii fin aPrej’ 'e da bi se mu sezona ■ostp^r10 'ztekla, saj po oprem-I L ln ^ažu zaostaja za tekmo-EF vojega razreda. (F.. M.) 1 ^eedway ČfMšovcih gledalcev ^egg^j/veib je bila v okviru jubi-lHarod' Biker’s Weekenda tretja ^rado •na dirka v sPeedwayu za 10ie ig Z®leznega ovna. Sodelova-PrjSo5 nrovalcev iz petih držav. %aiŽn°St' 5 000 gledalcev je K Pred Dantejem in Fe-- Slovenija). Nastopil je J3sede| zJn Lučič in s 3 točkami ^lipg "/rajslo mesto. Lenda-Je|'ko Sn 6 Ze vneto pripravljajo na /6 edwaysko tekmo - polfi-^Vcih^j ’ k' do 1L avgusta v ^^Bored tekem 2. SNL 2002/2003 K? ». 2002 S* ? ^inja » 2002 '2ola V xblda eS Pa Se uPorabIja le v speci-^bo č nanost^to še ne pomeni, tatno ? čas tudi izumrla. Prav ob-a Turistični kmetiji pri Fe-tajo Kraščih se že več let zbi-a . ’ ki na taboru latinščine ta jezik na malo druga- Gr ^ns|jf^Vsem za osnovnošolce iz Iju-l’tinščin. $ ^^ito^Sa Voranca, kjer je ^kot a Ze tradiciia> saj se je učijo že ^ra?10 ‘et’ *n sicer °d Pete§a so os-^kahfeda P° dve uri na te še dodatno pi-^rajp6 ZnanJe' Kot pravi voditeljica ta-^eA|PtOfesorica latinščine in angle-|labOl.e Sanclra Pirkmajer - Slokan, je ^0 ^.'^^^cipiinarni, k,er učenci Potilo °Vn^ vsebin spoznavajo tudi ■kine Clvil'2acijske in naravoslovne H Ha । °s so dali poudarek predv-IBje / *n s*cer z motom, da Ea načine obogati študij naravo-Hfjj e 0 na taboru poteka tako, da ^osl °ZnaVai° jezikovne vsebine iz ^,hk Ja> Popoldne pa preko dram-še .i ne in glasbene sekcije spozna- pk lat • 1 ,e Povetlala voditeljica, je ?'ih letih vSxin.e’ ki si ga pridobijo v teh lahko in oekateri tudi na tabo-^skor-26*0 uPorabno. Uporabnost se ?ri Vseh študijih, predvsem JiMi J *°l°gije, medicine,-farmacije P‘j° n'T Nekatere besede, ki se jih a korlstijo tudi v vsakdanjem la Ze štirinajsti po vrsti in le-f0^0 poteka Pr* Ferencovih v rat se ga ie udeležilo okrog 1» 18>Hln n^V ~ med osnovnošolci še t(leihons?Ziicev’ ki so sodelovali tudi s ratorji - in tri mentorice. Kot Udeleženci štirinajstega tabora latinščine v Kraščih. Foto: C. K. pravi voditeljica, ki že vsa ta leta vodi tabor, so se z otroki, potem ko so pred leti enkrat že bili tukaj, prej so namreč tabori potekali tudi drugod po Sloveniji, odločili, da se bodo vedno znova vračali v Kraš-če. Predvsem zato, ker Prekmurje kot prostor nudi veliko vsebin za tabor, ki je interdisciplinaren. Drugič pa zaradi gostoljubnosti ter dobrih pogojev za bivanje, delo in igro pri Ferencovih, kjer lahko mestni otroci pokukajo tudi v življenje kmečke družine. Kot pravita Vid, ki je prvič tukaj, in Iza, ki se je tabora v Kraščih udeležila že šestič, se bodo sem vedno znova vračali - zaradi lepe pokrajine, prijaznosti domačih in dobre hrane. Ferencove, ki jih poznamo predvsem po vsakoletni prireditvi Žetev in mlatitev po starem, katera bo letos potekala štirinajstega julija, in še po nekaterih podobnih etnoloških prireditvah, kot kaže, ne obiskujejo samo odrasli. Pravijo, da se pri njih ustavi vse več otroških in mladinskih organiziranih skupin z različnimi izobraževalnimi programi. Tako že več let gostijo različne raziskovalne tabore, šolske skupine, skavte, tabornike ipd. Pogoji za otroke in mlade so tukaj odlični. Okrog stavbe kmečkega turizma imajo namreč šest hektarjev svoje zemlje, kar je dovolj velik prostor za igro in druženje. Možnosti pa šo tudi za različne rekreacijske dejavnosti, kot so tenis, čol- narjenje, odbojka ipd. Za vpogled mladim v kmečko življenje in delo pa urejajo tudi muzej kmečkih orodij. Zavedajo se, da je v mladih gostih prihodnost prekmurskega turizma. Ti so namreč gostje danes in se bodo sem vračali tudi pozneje, če je za njih lepo poskrbljeno. C. K. ■ Mlado poletje x Zmelkoowom in Batni Dober koncert se obeta to soboto, 6. julija, v Črenšovcih. Tamkajšnje Združenje mladine pripravlja namreč otvoritveni glasbeni dogodek v okviru otvoritve projekta Mlado poletje 2002. Koncertna zasedba ni od muh: Zmelkoow, Lara Baruca, Juff in D’kwaschen Retashy. Vsa stvar pa naj bi se začela ob 20. uri, čeprav je normalno, da bo »žurka« (organizatorji pravijo, da so ravno tu najboljše zabave daleč naokoli) prav zaživela šele uro pozneje. Prizorišče je športni park, Združenje mladine Črenšovci pa se je že v preteklosti izkazalo z več prireditvami, kot so npr. Koncert Trnje (Muddy River in Posodi mu jur ja), turnir v malem nogometu in Spust po Muri. Zkil rt redkih koncertov letos v naših krajih, zato jih raje ne zamudite. Man Zero (Hrvaška) 20.00-20.45 21.00-21.45 22.00-23.00 ...2330-1.00 ČAS NASTOPA ..17.00-17.45 ivian *.................... . , _ .... .a Štirie pravi dedci (Slovenija).... 18.00-18.45 5 ’ 1 - .............19.00-19.45 Wreck (Slovenija)........... Broken Lock (Slovenija)..... Hic el Nune (Slovenija)..... Dum beli (Nemčija).......... n Mnirsrers (Hrvaška) Prihajajo: skupina Psycho Path bo imela enega a letošnji začetek poletja pa res ne more nihče reči, da se v Soboti in okolici nič ne dogaja. Pravkar so se končali Soboški dnevi, še vedno pa se spominjamo že pred njimi uspe-Sno izvedenega (bolj glasbeno in številčno kot tehnično) mega koncerta v Rakičanu v organizaciji Kluba prekmurskih študentov, kjer so nastopili Siddharta, Tabu, Zaklonišče prepeva in D’Kwaschcn Retashy (intervju s frontmanom Činčem objavljamo tudi v tej številki Vestnika, op. a.). Kmalu, in sicer 12. in 13. julija, bo pred nami nov festival velikih razsežnosti, zato je prav, da že zdaj o njem zapišemo nekaj besed in »zagrejemo« potencialne interesente, kajti tega glasbenega in družabnega dogodka res ne gre zamuditi. Fe- boški Mladinski in informativni klub na letališču Rakičan, glasbeni del pa naj bi »kao« spadal v okvir Soboških dnevov za mlade (o tem so mnenja deljena). Čeprav bodo .na festivalu organizirane tudi delavnice, bomo raje začeli s glasbenim programom, ker vas ta verjetno najbolj zanima. Koncertni del bo po urniku izgledal takole: 1.DAN SKUPINA Rodriguez (Avstrija) Babies (Hrvaška)...... 1.15-2.00 2.15-3.00 2. DAN Farewell Reason (Hrvaška)....16.00-16.30 Neuvrščeni (Slovenija)....z..16.45-17.30 Chang Ffos (Hrvaška).........17.45-18.30 Zeus Faber (Hrvaška).........18.45-19-30 Niowt (Slovenija)............19.45-21.00 Psycho Path (Slovenija)......21.15-22.30 Elvis Jackson (Slovenija).....22.45-0.00 Zabranjeno pušenje (Hrvaška - BIH) ... 0.30- 2.00 Wrong (Slovenija)........ Remember (Madžarska) 2.15-3.00 3.15-4.00 Kaj več o posameznih skupinah naslednji teden, omenimo samo, da so namesto predvidenih ameriških »zvezd« Speedball Baby vskočili nemški rock’n’roll uporniki Dum-bell. Na delavnicah in predavanjih se bodo tematike sukale od Nata (Kaj pomeni NATO za Slovenijo?) in drog (Mladi in droge) do stripov, grafitov in mavčnih odlitkov. Tukaj je natančnejši razpored: URA 10.00 12.00 13.00 14.00 DAN DEJAVNOST Sprejem gostujočih organizacij Otvoritev festivala Te MIKK-a Okrogla miza Droge in mladi Delavnica Grafiti Delavnica LOESJE Delavnica keramike in mavčnih odlitkov Foto delavnica - klasična digitalna fotografija Izlet po Prekmurju za predstavnike Čovek s senco Mrčes brenči mi okrog ušes in drobni pajki mešajo mi štrene, pajčevinaste so moje stene, po tleh plazi se golazen, še nog več ne držim narazen, brez lastne volje sem ujetnik sveta, moja usoda je zakoličena, človek brez sence je mrtvak, kdor je brez pameti je bedak. Zato hitro v nebo zavpijmo, okov okrog nas se rešimo, ne bojmo se mrčes, pajkov, golazni, saj naši strahovi so prazni, stopimo iz morečih skrbi, stopimo v lepše, srečnejše dni, ker človek s senco smo mi. Sonja Štefko Spomin na pomlad Lep bil je pomladni dan, od sonca obsijan rože cvetijo, ptički pojejo, v duši je lepo. Povsod je lepo, gozdovi zelenijo, kmetje na poljih že sejejo in sadijo. Šla bom v prelep gozd zeleni, da napolnim si dušo, telo in srce. Zdenka S. Nikoli ne boš izvedel Ne boš izvedel, koliko besed ti govorim. Koliko besed govorim potiho. Nešteto misli, spominov in upanj. Ne boš izvedel ničesar. Ničesar ti ne izdam. Niti tega, da rada te imam. Glas Mateja H. Glas tišine grmi iz globin kot dolgo potovanje brez konca, ko v daljavi čutim svet brez Sonca. Ti in jaz leživa molče v travi, najine misli so skrite nekje v daljavi. Glas daljave postaja vse glasnejši in udarja neusmiljeno v najine misli. Glas prihaja iz globin duše, iz najglobjih globin in zakriči: »Smrti ni! Življenja ni!« Božo cu ■M« O ‘n 080 1234 TOM pri ZPMS BRaPUČtN KUC ■ VSAK DAN OO 12“ DO 20“ mladinskih centrov in Urada za mladino Turnir impro ekip 16.00 Koncertni žur do ranih jutranjih ur 2. DAN 10.00 11.00 13.00 13.45 15.00 16.00 DJ GT budnica Delavnica Strip Delavnica keramike in mavčnih odlitkov Foto delavnica - klasična digitalna fotografija Kaj pomeni NATO za Slovenijo - argumenti za in proti Predavanje Genetsko spremenjena hrana Finale turnirja impro ekip Koncertni žur do ranih jutranjih ur Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, največja zanimivost pa bo prejkoslej ponudba iz iranske kuhinje, tudi čisto ta pravi iranski »roštilj«! In zelo pomembna stvar: enodnevnih vstopnic ne bo! Kupite lahko samo dvodnevne vstopnice po predprodajni ceni 1500 tolarjev, na dan festivala bodo le-te dražje za 300 tolarjev. Najcenejša varianta je naročilo preko interneta na spletni strani www.mikk-ms.si, kjer vas bodo vstopnice stale samo 1400 tolarjev. Če ste brihtni, pa jih lahko v nagradni igri dobite tudi zastonj. Predprodajna mesta vstopnic bodo v Lendavi (Musič House Pal), Ljutomeru (Bar Mitra), Gornji Radgoni (TIC) in Murski Soboti (M-Shop in Mladinski servis), v pomurski prestolnici pa bodite pozorni tudi na ulično prodajo nabojnicah, ki ji odlično funkcionirala že v primeru KPŠ-jev ega mega koncerta. Tomo Koles ■ 22 DOBRO JE VEDETI ... 4. julij 2002 Hilli OVEN ONA: Simpatičen neznanec vam bo dodobra polepšal dolgočasen vsakdanjik, zato se nikar ne obirajte. Kdo ve, mogoče pa bo nekoč to celo vaš stalen ljubezenski partner; nikoli se ne ve. ON: Poigravate se s partnerko, ona pa z vami, ker sta oba prepričana, da je to pravi recept proti dolgočasnosti. Dovolili si boste nekaj, s čimer se vaša partnerka ne bo strinjala, vendar pa se bo na koncu vendarle uspela sprijazniti. BIK ONA: Slovenski pregovor pravi, da stara ljubezen nikoli ne zarjavi. In to se bo pokazalo tudi v vašem primeru, vendar pazite, da za vašo avanturo ne izve vaš partner, drugače boste imeli velike težave. ON: Našli boste partnerko, ki bo popolnoma ustrezala vašim željam in potrebam. Toda za ljubezen sta ponavadi potrebna dva, zato se bo potrebno še precej potruditi. Nekaj vam bo sicer uspelo, za ostalo pa bo potrebno poskrbeti kdaj kasneje! DVOJČKA ONA: Pričakovane novice sicer ne bo, vendar pa kljub temu ne boste posebej slabe volje, saj se bo odprla povsem drugačna alternativa na ljubezenskem področju, kot pa ste pričakovali. Čaka vas resnično prijeten konec tedna ... ON: Že dolgo časa pričakujete odgovor na neko kočljivo vprašanje, vendar ta na žalost ne bo takšen, kot ste pričakovali. Je že tako, da v življenju ne gre vse tako, kot pa načrtujemo, vendar nikar ne obupajte. Bo pa drugič bolje! RAK ONA: Poiščite si družbo in se zabavajte, pa boste videli, kako se bo svet naenkrat spremenil in vse bo lepše in manj mučno. Nov znanec se vam bo dobesedno prilepil, vendar pa ne boste imeli prav nič proti, celo ugajalo vam bo! ON: Samo enkrat se živi in vi imate sedaj možnost, da doživite tisto, o čemer ste do sedaj le sanjali. Nikar se ne obotavljate, ampak izkoristite priložnost, ki se vam ponuja. Pohitite, ne bo se zlepa ponovila! LEV ONA: Če bo partner izvedel za vaše določene poteze, bo kaj kmalu ogenj v strehi. Nikar se ne poskušajte izogibati, ampak se raje odkrito pogovorite. Glede finančnega položaja pa nikar ne skrbite, saj se bo vse uredilo kar samo od sebe. ON: Navidezno neprizadeto boste pomagali prijateljici, vendar se boste pri tem tudi sami precej izčrpali, tako da boste rabili kar nekaj časa, da se boste pobrali. Kar brez skrbi, vse to bo še pošteno poplačano. DEVICA livičnega obolenja nohtov pogosto dolgo časa sploh ne opazimo, kajti glivice, ki počasi, vendar zanesljivo uničujejo nohte, na začetku ne povzročajo bolečin, le nohti so lomljivi, krhki in nenormalno obarvani. Obolelim se to često zdi le estetska pomankljivost, ne pa bolezen, ki ima lahko za organizem resne posledice. Okužba je zelo trdovratna, zato se čimprej odločite za zdravljenje, s čimer boste preprečili razširitev že obstoječe okužbe tudi na ostale nohte. Zdravnik vam za zdravljenje lahko predpiše lokalni antimiko-tik v bliki laka za nohte (Ločenci), ki deluje tako, da prodira skozi nohtno ploščico v podnoh-tje. Lak nanašate en do dvakrat Združenje potrošnikov Pomurja svetuje ONA: Zapletli se boste v nepotreben prepir s svojim partnerjem, kar se vam lahko še pošteno maščuje. Nikar ne vzemite vsega tako smrtno resno, saj nima nobenega smisla zaradi nepomembnih malenkosti zapraviti prijetno ljubezensko zvezo. ON: Lovili boste priložnost na dveh nogah, vendar pa bo na žalost nekdo hitrejši. Vendar pa kljub temu ne boste razočarani, saj se boste pri celotni zadevi več kot dobro zabavali. TEHTNICA ONA: Ena napaka še ne bo povzročila konca sveta. Obeta se vam razburljivo doživetje, ki vam lahko samo koristi, tako na poslovnem, kot tudi ljubezenskem področju, kjer ste zadnje čase kar nekako preveč neaktivni. ON: Čeprav se zelo trudite, da bi si povrnili to, kar ste pred časom izgubili, vam to na žalost ne bo uspelo. Še najbolje bo, da se za nekaj časa na nek način potuhnete in si naberete novih idej za prihodnost. ŠKORPIJON ONA: S prijatelji se boste podali na veseljačenje, ki se bo zavleklo do ranih jutranjih ur. Spoznali boste osebo, ki vam bo več kot pa samo prirasla k srcu, zato pazite, da za to ne bo izvedel tudi vaš partner. ON: Še vedno vam ne bo povsem uspelo popraviti storjene napake iz preteklih dni, ko ste vse preveč trmoglavili na svojih načelih. Poskusite biti malo bolj tolerantni do mišljenja drugih, pa do takšnih nesporazumov ne bo prišlo. STRELEC ONA: Po nekom ste nehali hrepeneti in ste celo užaljeni, ker ste prepričani, da se vse premalo zmeni za vas. Veliko bolje bi bilo, če bi premislili o vzroku njegovega početja, saj boste le tako spoznali, da je del krivice tudi v vas samih. ON: Zakaj venomer silite z glavo skozi zid, namesto da bi si izbrali malce daljšo, pa zato precej udobnejšo pot? Saj vidite, da tako ne gre več, ker si ustvarjate nepotrebne težave. Uberite drugo pot, lažje bo! KOZOROG ONA: V tem trenutku je potrebna kar se da hitra in odločna akcija, saj vas lahko le ta privede do uspeha, tako v ljubezni kot na poslovnem področju. Torej se nikar ne obotavljajte, temveč čimprej ukrepajte. ON: Čeprav se vam obetajo majhne nevšečnosti, ne smete prehitro obupavati, saj se boste z malce truda iz njih prav hitro izkopali. Star pregovor pravi: Za srečo se je potrebno tudi potruditi! In vi niste pri tem prav nikakršna izjema. VODNAR ONA: Malce se bo zatikalo prav tam, kjer ste bili prepričani, da vas ne more nič več ustaviti. Potrebno se bo malce pogajati, drugače bodo šli sicer sigurni zaslužki po vodi. Sicer pa tudi kompromis ne bo slaba rešitev. ON; V družbi zanimive osebe se boste počutili kot v nebesih, vendar pa bo ta sreča kratkotrajne narave. Vsekakor pa imate kar lepe možnosti - v prihodnosti seveda. Seveda pa tudi sedanjost ne bo ravno dolgočasna... RIBI ONA: Včasih je najtežje začeti, potem pa še sami komaj verjamete, kaj vse ste sposobni narediti. Tudi tokrat bo tako, vsaj kar se tiče poslovnega življenja, kjer ste zadnje čase kar nekam preveč zanemarjali svoje obveznosti. ON: Ker vas nameravajo ponovno narediti za tarčo spleta okoliščin, bo najbolje, da se za nekaj časa izogibate družbe. Pojdite malo v naravo in kaj hitro si boste našli celo kopico somišljenikov. Vsekakor pa se boste prav prijetno zabavali. OBRAČUN DDV-ja otrošnica, ki nas je prosila za nasvet, je pri podjetju naročila posodo, ki pa jo je plačala na obroke. Naročila jo je v letu 2001, tako da je zadnji obrok odplačala v mesecu marcu 2002. Ker se je 1. 1. 2002 zvišala stopnja DDV-ja za 1 %, je bil tudi končni račun višji glede na sklenjeno pogodbo. Ker je menila, da ji je podjetje neupravičeno zaračunalo višjo stopnjo DDV-ja tudi za 2001, nas je prosila za nasvet. Svetovali smo ji, da od podjetja zahteva vrnitev preveč plačanega kupnine ter izstavitev novega računa. Ker odgovora od podjetja ni prejela, smo ji svetovali, da za mnenje zaprosi pristojni davčni urad. Na podlagi njihovega mnenja bo potem lahko uveljavila vračilo kupnine. Od davčnega urada je prejela odgovor, v katerem je navedeno, da davčni zavezanec, ki pred 1. januarjem 2002 prejeme delno plačilo za promet blaga oziroma storitev, ki bo v celoti opravljen po tem datumu, ob dobavi blaga in storitev oziroma izdaji računa obračuna DDV po stopnjah, ki so veljale pred 1.1.2002, za zneske prejete po tem datumu pa po novi, zvišani stopnji DDV-ja. V kolikor ji podjetje preveč plačanega zneska ne bo vrnilo, lahko poda prijavo pristojni davčni inšpekciji. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9- do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9- do 12. ure. V četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: torek - telefonsko in osebno svetovanje od 9. do 15. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer. Tel.: (02) 584 90 63, faks: (02) 581 1610. Andrej Čimer, vodja pisarne ■ Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdravljenje glivične okužbe nohtov tedensko neprekinjeno, dokler se noht ne obnovi. Kadar gre za površinske okužbe in je noht le v manjši meri prizadet, je zdravljenje lahko uspešno z lokalnimi antimikotiki, ki jih dobite v lekarni tudi brez recepta. Na voljo so preparati v obliki krem, posipov in razpršil (npr. Lamisil, Mycospor, Cane-sten, Canifug). Pogosto pa lokalno zdravljenje ni dovolj učinkovito, zato vam zdravnik lahko predpiše še sistemsko zdravljenje s tabletami ali kapsulami (Lamisil, Spora-nox, Diflucan, Diflazon), ki delujejo od znotraj navzven in prodirajo skozi kožo ter se kopičijo v okuženem nohtu. Novejše zdravljenje s Spora-nox kapsulami imenujemo pulz-na terapija, ker se jemljejo en teden na mesec, nato sledi tritedenski premor. Nohti na rokah se zdravijo z dva do tremi pulzi, nohti na nogah pa s tremi do štirimi pulzi. Zdravilo se nalaga v nohtih in ostane tam več mesecev, tako da se nohti zdravijo tudi tedaj, ko kapsul ne jemljete več. Diflucan ali Diflazon kapsule v ustreznem odmerku pa se jemljejo enkrat tedensko od tri do dvanajst mesecev. Čas zdravljenja je odvisen od tega, kako hitro rastejo zdravi nohti, ki bodo nadomestili obolele. Običajno potrebujejo nohti na rokah od tri do šest mesecev, da se obnovijo, na nogah pa od šest do dvanajst mesecev. Hitrost rasti je od' posameznika do posameznika zelo različna, odvisna pa je tudi bd starosti. Da bo zdravljenje uspešnejše upoštevajte naslednje nasvete: - nogavice in brisače menjajte vsak dan in jih redno prekuhavajte, - razkužujte obutev z anti-mikotičnimi posipi in razpršili, - za manikuro okuženih nohtov uporabljajte pilice za enkratno uporabo, - še posebej pazite na higieno stopal in suhost med prsti nog, - natančno upoštevajte navodila zdravnika ali farmacevta in zdravljenja ne prekinete predčasno, ker se le tako izognete ponovnemu izbruhu okužbe. Metka Sever, mag. farm. ■ Hujšajmo z luno! iete, s katerimi naj bi shujšali, so takšne in drugačne, bolj ali manj zdrave in neprijetne za telo. Med priljubljene diete sodi tudi hujšanje po luninih menah. Od dneva in ure, ko se začne lunina mena, do iste ure naslednjega dne ne smemo nič pojesti. Torej, 24 ur lahko pijemo le vodo ali čaj brez dodatkov. Če se, želite znebiti kilograma ali dveh, lahko poskusite. Hujšali boste lahko: 10. julija ob 12.26 (mlaj), 17. julija ob 6.47 (prvi krajec) in 24. julija ob 11.07 (ščip). Z našega štedilnika Kavna terina Kumarice s piščančjim nadevom *** Zavitkova culica z rakovim nadevom *** Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Kumarice s piščančjim nadevom 600 g solatnih kumaric, 80 g kuhanega riža, 160 g piščančjega fileja, 40 g čebule, 80 g mladega korenja, 3 el olja, 20 g belih drobtin, sol, poper Priprava: Kumarice olupimo in jih pravokotno na dolžino prerežemo. Sredico odstranimo z ostrim nožem, tako da dobimo tulec. Samo odprtino nadevamo s pripravljenim nadevom, zunanjost posolimo ter zavijemo v prozorno folijo. Krajce zavežemo in kuhamo v vodni kopeli 20 minut. Vzamemo iz vode, ohladimo, narežemo in serviramo z listi zelene solate in poljubno izbrane majonezne omake. Priprava nadeva: Olje v ponvi segrejemo, na njem malo prepražimo na kocke narezano čebulo in korenje. Dodamo na drobne kocke narezan piščanji file, solimo in popramo. Vse skupaj malo prepražimo, damo z grelne plošče, ohladimo ter primešamo riž in drobtine. Zavitkova culica z rakovim nadevom Sestavine: 250 g vlečenega testa, 60 g šalotke, 150 g bučk, 5 cl olja, 240 g kuhane ribane kaše, 20 cl goveje osnove, 40 g ribanega parmezana, 160 g rakovih repkov, 20 g česna, sol, poper, 1 jajce Sestavine za omako: 120 g krompirja, 35 cl goveje osnove, 100 g oliv brez koščic, 10 cl sladke smetane, 20 g sardelnih obroškov, 10 g česna, sol, poper Priprava: Šalotko in bučke narežemo na drob- Stres se pozna tudi na nohtih vročih poletnih^ večji del telesa od 0 mo. Skoraj deset »e cev v letu so stopala in n na nogah varno skrit* J' ali manj ugobnih čevlj ■ Marsikdo zaradi tega, k£t pač ne vidi, svoje noge Kaj pa, ko naj bi svoje n°ge snili v lahkotne poletne san $ trakci? Če jih nismo neg°va ’ bo to na nogah prav gotov° J nalo, pa vendar nikoli ni P 1 no. Negi nog, stopal in noj nogah naj bi posvečali prav pozornosti kot rokam in na njih. Čeprav ponavadi P ke veliko intenzivneje neg kot noge, so roke veliko bo stavljene škodljivimsoncn j kom in drugim škodljiv vom iz okolja. Rokam pra^ škodijo detergenti, s mivamo posodo, in raz la. Najpogostejša težava z n rokah je razcepljenost. Vzrok za to je Ponian’ydi Ral-taminov skupine B, Pa cija, joda, vitaminov namreč krepijo nohte. bila na našem jedilniku hrana, bogata z mini, na primer ribe, mlcC „( ki in zelena zelenjava. tr pozna le na naši koži, an,P na nohtih. Nohti so brez razcepljeni. Posledice stre^ vadi niso vidne takraI’kaS0e|t obremenjeni, ampak k lahko tudi pol leta pozneje slabi tudi dieta z malo ma stanje pa še poslabša stre ne kocke. Olje v kozici segrejemo ter na nj prepražimo šalotko in bučke. Dodamo ses Ijan česen, da zadiši. Zalijemo z govejo osn in prevremo. Pridamo rakove repke in n kašo ter prevremo, da se zgosti. Nato P0^ mo še parmezan. Vlečeno testo razpr°str.ljfj n? delovno površino, ga razrežemo na enake dele, v sredino damo pripravljen n 0 a robove stisnemo v culice ter zvežemo z Tako pripravljeno culico premažemo žvrkljanim jajcem in jo položimo v pon11 pekač ter pečemo v pečici 20 minut pf* stopinjah. Pečeni culici odstranimo n< omako serviramo. Priprava omake: Krompir olupimo jj žemo na drobne kocke. Kuhamo gaJ 1-osnovi, kateri pridamo sardelne obroč sekljan česen. Ko je krompir kuhan vse prepasiramo. Ponovno pristavim0-smetano in sesekljamo olive, prevrem0 nimo. Kavna terina Sestavine: 25 cl sladke smetane, kolade, 10 cl močne turške kave, $ tine, 50 g sladkorja kristal, 1 vaI11 dkor Sestavine za omako: 6 cl ruma, 5° $ 5 cl turške kave, 10 g cappuccin0 g sladkorja, 60 g bele čokolade Priprava: V kavi zavremo sladk°r’ čokolado, vanilin sladkor in v močene lističe želatine. Vse skupaj f? mešamo. Odstavimo z grelne pl°^£ kopeli počasi ohlajamo. Prej kot se 0 trdno snov primešamo stepeno sla aSo J no in gladko razmešamo. Pripravlje0^j0^yt>^ terino vlijemo v model, katerega0 prozorno folijo. Damo za tri ure °a . se strdi. Nato zvrnemo na del°vn° odstranimo folijo, narežemo in z 0111 ramo. ’ Priprava omake: Rozine v hladni mo. Damo v kozico ter zalijem0 z { kavo. Pridamo sladkor, cappucdn0 0^. kolado. Na tihem ognju počasi k° čokolada stopi in se sestavine ladimo in k namenjeni sladici VBffllK 4. julij 2002 DOBRO JE VEDETI ■„ 23 1 Kotiček 2a male živali a hišo pride ljubek majhen psiček. Cvileč in na kuie "^^h nožicah razis-'^ojo novo okolico. Nanj kdaj S”? sa 2 1 P°i°mi in nam takoj P°§led nameni prostodušni novj^^.0 minib prvi dnevi v ZaOb 'n še nepoznanem domu žJJICno’ je specialistka za ZaVas ° Ps*b°i°gijo Denise Seidl "ekaj praktiČ' J_a.v° Postane moj P ,Cek bleščeče čist? v kotičeJ^P0 navadi trudijo, da ^JOČi« m vpij0 in bivai°’ Pu‘ je2a. ' Načina obnašanja, ki Pasemorai° Hjaj0 1 ■Ze pasji mladiči raz-Prostor °nienost do določenih 'Potrebi2a 0Pravljanje svoje hjlm' k C S*tore’ 'nladič ne-‘kanova'2- e določeno mesto v k treb n,U(da bi se tam »olajšal«, Pon0J rae'Unati s tem, da bo to ° St°rd tl|di prihodnjič. Zat0 natančno Me naokr°8in v°h-Po d’ ° P°menita’ da »se mu- I * J *te S svojim psom čim-K>80St0 Ven, da lahko tam |rtrebP°trebo' Na vsak način je p in««Storiti po vsakem obro-I ^Pancu. ^api^°r.ate mladiča za nekaj ' ^Osv k' sarne8a, omejite nje- 8*bania na majh-!P>ta Za C,e °k°h njegovega pro-^a,če Span*e' Pohvalite mla-^PtavJ SVoi° Potrebo opravil Pestit. Tako se bo hi-^ce J ’ kJe sme in kje ne. Sa-JMčJ 2al°tite pri deja-'^ravn^0^^^ ■ te ■ nameni> tako da po-?(%jli Clte *ne«. S tem boste '^kaj č>vo namero in ime-j Sa’da psička hitro od- I !-u, im/, dlpli i&hfi ^naše n J"0 z °gledom V1' »a l'? ° pri 11 mi/teri naidemo izdelke ter ^^VC- >n z?010 °g'edali skupi-Za rast in obnavljanje te-vi| J^ga iZv e tudi beljakovine \e 'n m;, rtlenjena živila vi-Sž\itatHin-era*e' Predvsem PoJ 'Z skuPine B ter ji5tJesostrJ?r.U^ te ^nja n,a’ Jetika...) L. Pkatiiiritnesno icd pre- Predlaga 2 do 5 I rJ peljete ven. Svojega psa pa ne kaznujte, če ob prihodu domov v stanovanju odkrijete nesrečo. Ne more namreč več vzpostaviti povezave in zato ne razume, zakaj ste nanj jezni. Igranje, igranje... kaj se skriva za tem? Psi kažejo na podlagi svojega izrazitega socialnega vedenja v svoji mladosti močno igralno aktivnost. Igranje je potrebno za izpopolnjevanje telesnih sposobnosti, izboljšanje splošnih sposobnosti zaznavanja, razvijanje socialnih načinov izražanja, nadziranje lastne agresije in učenje zaviranja grizenja. Ko pride mladič, star približno osem do deset tednov, v vašo družino, potrebuje pomoč, zato da se lahko znajde v svoji novi okolici. Psi potrebujejo igro, zato da lahko razvijejo socialne vezi z ljudmi in drugimi živalmi. Do 13. tedna življenja se pokaže, kdo je najožji socialni partner mladega psa ter kako intenzivna in razumevajoča bo vez človek-pes. Bolj ko ste s psom povezani, boljši so rezultati njegovega učenja in inteligenčni dosežki. V tej fazi so za njegov razvoj pomem-Tik nred zd Marsikateri ženski dopustniške dneve zagreni pogled v ogledalo - nezadovoljstvo z lastnim izgledom, pri čemer glavno vlogo igrajo odvečni kilogrami in seveda nadležni celulit, ki ni nujno vedno povezan s preveliko telesno težo. Običajno se s spomladjo začne »množični spopad« s celulitom, a če ste se za »boj« proti celulitu odločile šele zdaj (tik pred odhodom na dopust), se da še marsikaj narediti, čudežev pa v kratkem času nikar ne pričakujte. Celulita se namreč ni mogoče kar čez noč znebiti - niti z najbolj strogo dieto, s še tako vneto telovadbo in vestnim obdelovanjem pomarančne kože z raznimi kremami, želeji in drugim. A nikar ne vrzite puške v koruzo - lahko ga vsaj nekoliko omilite; nekaj pa bo »skrila« tudi zagorela polt. Celulit je nadloga, ki menda ogroža skoraj štiri petine žensk. Odvečne maščobe v našem telesu nase vežejo vodo, tako da se le-ta nabira v podkožnem tkivu. Nabiranje vode, maščob in drugih odpadnih snovi, ki se z metaboliz- hrano do ^zdravja enot živil iz te skupine dnevno. Enota je pol manjšega zrezka (okrog 4 dag), pol hrenovke, 4 velike žlice kuhanega fižola, soje, čiče-rike, leče ali 1 jajce. Ena velika žlica lešnikov, mandljev, sončničnih pečk ali 5 polo-vičk orehovih jedrc so tudi enota živila iz skupine meso in zamenjave. Tudi ena žlica sojine moke nadomesti enoto mesa. Svetujeva uživanje pustega mesa (vidno maščobo vedno odstranimo). Predvsem pa naj ribe zavzamejo na vaši mizi pomembno mesto. Pozabljenim stročnicam pa vrnimo mesto na naši mizi. Bodite zmerni pri uporabi rumenjakov, ker vsebujejo zelo veliko Povezava med otrokom in mačko je trdna. Cene (SIT) na tržnicah bna tudi srečanja z drugimi ljudmi, njegovimi vrstniki in drugimi živalskimi vrstami. Da bo vaš mladič resnično postal sposoben, prilagoditi se tudi okolju, so pomembni različni optični vtisi, na primer plapolajoče zastave ali zavese in različne vrste hrupa, kot na primer prometni hrup ali ropot sesalca ter nove situacije. Miadičje igralne skupine so dobra priložnost, da mladič, ki se je bil do tedaj stalno navajen ukvarjati z brati iz legla, naveže stik z drugimi mladiči in se na igriv način preizkusi v nenavadnih stvareh. Če morate svojega mladiča kratek čas pustiti samega, poskrbite, da ima dovolj predmetov za igranje in žvečenje, zato da se mu ne bodo porodile kakšne »nore ideje«. Društvo za odgovoren odnos do malih živali ■ mom ne odstranijo iz telesa, pa povzroča nastajanje pomarančaste kože, ki jo poznamo kot celulit. Tega v začetni fazi lahko odpravimo oziroma omilimo z masažo in različnimi oblogami - iz gline, morskega blata ali morskih alg in različnih drugih zelišč. Če pa se je celulit že preveč »razbohotil«, je najbolj pametno poiskati pomoč kozmetičarke ali kakšnega drugega strokovnjaka. Zadnja leta se vse bolj zavedamo, da so morske alge in druga morska hrana dragocen vir nujno potrebnih snovi in mineralov. Vsebujejo namreč do 30 odstotkov beljakovin, veliko kalija, natrija, magnezija, fosforja, cinka, železa in joda. Vsebujejo tudi ogromno vitaminov. Obloge iz morskih alg so se pri odstranjevanju celulita že izkazale kot učinkovite, saj so rezultati holesterola. Pri pripravi jajčnih jedi vzemite le 1 rumenjak na osebo. Porcije lahko zvečate tako, da dodate namesto celega jajca 2 beljaka. Predvsem se izogibajte cvrtja,-kajti ocvrte jedi vsebujejo veliko maščob. Puranovi zvitki z zelenjavo 4 zrezki iz puranovih prsi (po 10-15 dag), očiščeni ohrovtovi listi, 12 dag korenja, 2 žlici olja, sol, poper, bazilika Zrezke narahlo potolčemo, solimo in popramo. Ohrovtove liste in tanke rezine korenčka prej za hip (1 minuto) prevremo. Na zrezke damo ohrovtove liste in rezine korenja, trdno zvijemo in spnemo z zobotrebci. Zvitke opečemo na vročem olju, prilijemo malo vode, dodamo baziliko in dušimo do mehkega. Puranove zvitke ponudimo kot glavni obrok. Primerne priloge so peteršiljev krompir ali različna kuhana zelenjava. Po osebi približno: 250 kalorij, 10 g maščob, vlaknine +. vidni že po relativno kratkem času. Celulita je manj, koža na prizadetih mestih po ponovno dobiva napet, svež videz. Morske alge namreč spodbujajo metabolizem in pomagajo »razbijati« celulitne vozličke v tkivu. Odpadne snovi, ki so glavni sestavni deli celulita, se zato sprostijo, obloge iz alg pa jih vežejo nase. Maščobne celice, ki so še ostale (razbita maščoba) sc tako laže pretvorijo v energijo. Zato so v boju proti celulitu, obloge iz morskih alg še posebej uspešne v kombinaciji z različnimi telesnimi aktivnostmi. Morske alge blagodejno vplivajo tudi na sam videz kože. Zato obloge iz alg niso uporabne le za »preganjanje« celulita, pomagajo tudi tistim, ki opažajo, da je z leti postala koža (zlasti na stegnih in na trebuhu) manj prožna ali pa, da je morda zaradi (prehitrega in prepogostega) hujšanja postala »ohlapna«. Skoraj vse, kar takšni koži manjka, ji lahko dajo morske alge, saj so bogate z minerali, vitamini, jodom, železom in drugimi hranilnimi snovmi. Obloga iz morskih alg kožo tudi »nahrani«, po njej se napne, postane gladka in voljna. Koliko in zakol plačujemo za uporabo elektroenergetskih omrežij? Agencija za energijo RS, ki je začela delovati v minulem letu, mora v skladu z energetskim zakonom vzpostaviti pogoje za sprostitev trga z električno energijo ter določiti regulativna pravila in cene za uporabo elektroenergetskih omrežij. Le te zdaj znašajo približno tretjino cene električne energije. Agencija si želi sodelovanje In konstruktivni dialog z reguliranimi podjetji oziroma distributerji električne energije, saj se zaveda, da je stabilna politika cen tako v interesu distributerjev kot tudi odjemalcev električne energije. Prav pred kratkim so začele veljati spremembe in dopolnitve Pravilnika o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijev za upravičenost stroškov, ki jih je s soglasjem vlade predlagala agencija. Najpomembnejša sprememba prinaša delitev upravičenih odjemalcev električne energije na visoki napetosti v dve odjemni skupini, in sicer na tiste s porabo od 2500 do 6000 obratovalnih ur na leto Sadje in Murska Gornja zelenjava_________Sobota_______Radgona_______Ljutomer Maribor Jabolka.......... 250-280...........330 .... 200 350 Hruške............... 500...........500........450..............550 Pomaranče............ 300...........350 .......300..........299 Limone.............. 280"............... 300 ..280.............. 295- Banane......... 150-250.............220........260..........249 Kivi................. 550............650 ......500..........590 Solata kristalka.... 200 ........ 190 ......... 180.........250 Solata puterica.........-...............- 180 190 Stročji fižol....... 500 ............-...........450........650 Stari krompir...........-... . . 59 Mladi krompir...... 70-90............70 ........ 60..........95 Zeleno zelje.......... 100..........75 .......... 80.........99 Bučke................. 250.........200 ..........200........230 Kumare......... 200-250 ......... 190 .....100-160..........230 Korenček.............. 300..........250..........190........270 Paradižnik............ 280.............275 260-290........260 Paprika........ 500-590......600-800 ......450-490..... 530-990 Stara čebula......... 180 ........ 190............180.......180 Mlada čebula.......... 300..........250 220 280 Suhe slive..............-......... 850 ......800.. 900-1.390 Višnje............ 300 . . - . Mango..................-.......... 800 ..........-.........690 Peteršilj............. 400.........450............550.......990 Cvetača............... 300 250............350.......390 Stari česen.......... 400...........450 490.........450 Mladi česen.......... 500...........450..........600........460 Zelena............... 350...........250..........400........450 Por.................. 350.............-..........400........690 Nektarine............ 450...........450..........390........490 Breskve.............. 300...........350 300.........390 Domači med......... 1.000.........1.100 ... 830-1.030.... 1.100 Ohrovt................ -........... 250 220.........290 Marelice....... 450-550..............550 490.........450 Rdeče grozdje....... 900.............950.........880........990 Belo grozdje......... 900...........1.000 880...... 1.190 Avokado................-.......... 800 .........-.........790 Lubenice............ 160 ......... 180 ...120-160..........190 Sveže jagode............-.......... -.............-........990 Ananas.'.............. 500..........450 390........590 Grenivke.............. 350..........350..........260........350 Suhe fige................-............-..........800........990 Suhe marelice............-............-..........800........850 Šampinjoni...............-......... 900 700........850 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Bolečine v hrbtu Kar 40 odstotkov ljudi občuti bolečine v hrbtu. Kako se jim izogniti? Med sedenjem si hrbet podložimo z blazino, tako bomo tudi med sedenjem pravilno zravnali hrbet. Če delamo sede, moramo večkrat vstati ter se pretegniti in sprehoditi. S tem bomo preprečili, da bi se mišice »zakrčile«, hkrati pa se bomo izognili bolečinam v hrbtu. Vsak dan bi morali krepiti trebušne mišice. Tudi močne in okrepljene trebušne mišice pomagajo podpirati hrbtenico. Izberimo primerno ležišče. Kakšna je blazina, na kateri spite? Morala bi podpirati vrat, hkrati pa omogočati glavi in ramenom, da ostanejo v naravnem položaju. in drugo, v kateri so odjemalci z letno porabo nad 6000 obratovalnih ur. V slednji skupini so večinoma odjemalci s tako rekoč neprekinjenim in po količini zelo enakomernim odjemom, ki porabijo skoraj četrtino v Sloveniji potrebne električne energije. Delitev upravičenih odjemalcev, ki si lahko sami izbirajo dobavitelja električne energije, v dve novi odjemni skupini z različnima cenikoma naj bi odjemalce usmerja la k optimalni izkoriščenosti elektroenergetskih naprav in storitev. Prilagajanje odjema potrebam in izkoriščenosti elektroenergetskega sistema se pri odjemalcih iz teh skupin namreč izvaja na različen način. Novi cenik uvaja spodbudo za odjemalce v skupini z večjim odjemom. Pravilnik doslej ni določal obračunavanja uporabe prenosnega omrežja pri trgovanju z električno energijo čez državno mejo. Z dopolnitvami pravilnika so določili tudi cene za čezmejno trgovanje v letu 2002. Pravilnik uvaja enaka pravila, kot veljajo za države Evropske unije, pa tudi cene za uporabo prenosnega omrežja so podobne kot v teh državah. Milan Jeršei zdravje in dobro počutje 24 PISMA/OGLASI 4. julij 2002 1111 Spoštovani urednik’ Ravnatelj proti hišniško-čistilni službi V Vestniku z dne 27. junija 2002 seje v zvezi s člankom »Hišnikproti ravnatelju« novinarja g. Graja oglasil g. Silvo Šarkanj, predsednik pomurske regijske koordinacije Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS). Žal članka g. Graja, v katerem piše o problematiki hišniško-čistilne službe na Srednji poklicni in tehnični šoli Murska Sobota (SPTŠ), pred izidom nisem imel možnosti prebrati. Dejstvo, da so nekateri člani Sveta šole SPTŠ člani SDS, še ne pomeni, da sem želel namero ravnatelja g. Sukiča o preusmeritvi čistilno-hišniške službe v drugo organizacijo spolitizirati. Seznanjam Vas, g. Šarkanj, da sem po poklicu mizar, in ne »kurjač«, kakor me imenujete v svojem prispevku. Poklicno šolo sem končal z odliko in takrat dobil dovolj znanja, da se danes lahko sam postavim zase. Profesorji na takratni vajeniški šoli so me naučili toliko, da lahko »vodim kolo« s svojega zelnika, torej sam - za ohranitev svojega delovnega mesta in devet delovnih mest sodelavk. Delo hišnika, ki ga na največji pomurski šoli uspešno opravljam več kot 25 let (zadnje tri leta sem prejemal 10-odstotno uspešnost), je poleg hišniškega dela vsebovalo tudi številne mnogo zahtevnejše vsebine, kot jih običajno razumemo pod »hišniška dela«. Poleg hi-šniških del sem ob vselitvi v novo šolo, s pomočjo dijakov, opremil celotno šolo in od takrat v celoti skrbel za investicijsko-vzdrževalna dela. S svojimi predlogi in idejami sem želel šolo narediti lepšo in prijaznejšo. Oglejte si drugo nadstropje naše šole, tam so moje ideje zaživele. V kakšni obleki naj bi opravljal delo pri morebitnem novem delodajalcu, ne vem, vsekakor pa sem vedno primemo urejen, ker je SPTŠ vzgoj-no-izobraževalna ustanova, za katero se pričakuje, da tudi z zunanjim izgledom zaposleni dajemo zgled učencem. Nisem na »bolniški« g. Šarkanj. Ne vem, zakaj se poslužujete netočnih izjav, kaj želite s tem doseči? Tudi naš ravnatelj se poslužuje takšnih izjav, ko trdi, da zaradi nenehnih medsebojnih konfliktov vzdrževalne in čistilne službe obeh šol, ki sta jih z ravnateljico gimnazije, komaj »krotila«, te službe odda čistilnemu servisu. Mi, delavci, pa o teh konfliktih ne vemo nič, saj nas. nikoli ni nihče »krotil« (osebno mislim, da se krotijo živali). V sedmih letih in polje ravnatelj imel samo dva enourna sestanka s čistilno-hišniško službo SPTŠ, gimnazijska čistilno-hišniška sluz ba in gimnazijska ravnateljica nikoli niso bili TOK 20. junij 2002 Srednja poklicna In tehniška šola M. Sobota Hišnik proti ravnatelju V zgodbo »vpletena« tudi gimnazijska ravnateljica nztekajoče se šolsko leto Je spet prineslo novo »afero« na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, ki je (bo ) Zal odvrnila pozornost širše javnosti od njihovih uspehov in prizadevanj na področju poklicnega usposa-nlianta mladih. prisotni; ne vem, kje in kako bi nas potem lahko »krotila«. Podobnih izjav je veliko, cilj pa je verjetno skupen - zavajanje kolektiva in javnosti ter prikrivanje resnice, zakaj si g. ravnatelj na vso moč želi odstraniti hišnika, tudi s tujo pomočjo. O vprašljivem vodenju postopka o preusmeritvi čistilno-hišniške službe v drugo organizacijo priča tudi odgovor Sveta šole v zvezi s tem. Sklepi Sveta šole so pogosto že v izhodišču pravno nejasni, kar omogoča dvoumno razlago in manipulacijo. Kot primer navajam sklep št. 50 s 13. seje z dne 28. 3-2002: »Pritožba g. Štefana Horvata na postopek v zvezi s predajo hišniško-čistilne službe zunanjemu izvajalcu je neutemeljena in se zavrne, ker postopek še poteka. « V obrazložitvi, natančno 7 vrstic niže, pa piše: »Glede predaje čistilno-hišniške službe zunanjemu izvajalcu po zagotovilih g. ravnatelja postopek še ne poteka«. Vpravnem pouku mi Svet šole daje možnost pritožbe na Delovno sodišče v Murski Soboti. Resnica o tem, kdo proti komu, hišnik proti ravnatelju ali ravnatelj proti hišniško-čisti-Ini službi, je čisto drugačna in v nasprotju z navedbami g. Šarkanja, je na izredno trdnih te- meljih. Štefan Horvat Izjava zajavnost Ker je bil v Vestniku dne 20. 06. 2002 v članku »Hišnikproti ravnatelju«prikazan zavod Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota v izredno slabi luči, kot šola afer in kriminala, je Svet zavoda na svoji 15. seji dne 28. 06. 2002 sprejel izjavo za javnost. Svet zavoda je po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja kot organ upravljanja odgovoren tudi za nadzor nad delom ravnatelja kot poslovodnega organa zavoda, kar mu omogoča in ga zavezuje, da ugotavlja in preprečuje kriminal. Poleg tega pa-je-Svet zavoda tudi pritožbeni or gan v delovno pravnih zadevah, kar mu omo- (IZ)BRANO V primeru tehničnega osebja gre namrečžapredlog, da se izvede javni razpis za oddajo del vzdrževalne in čistilne službe čistil-nf-mti servisu kar nnment da kič. »Vsako delo na tej šoli dobi podjetje Bliskmontaža od takrat, odkar je ravnatelj šole g. Ludvik Sukič. To pa verjetno zato, ker sta ravnatelj in direktor podjetja Blisk montaža zelo dobra prijatelja in strankarska kolega. Saj je hit direktor nornčna nrifansšr- goča ugotavljanje tudi vseh t.i. afer v organizacijskem vodenju zavoda. Ravnatelj je Svet zavoda na 10. seji dne 29. 11. 2001 obvestil o nameri, da bi čistilno-hi-šniško službo predal pogodbeno zunanjemu izvajalcu, kar naj bi nameravala tudi ravnateljica sosednje Gimnazije. Navedel je tudi razlog, ki naj bi bil predvsem lokacija dveh šol v eni zgradbi in s tem povezana razdelitev obveznosti, še posebej v zadnjem času, ko se koriščenje prostorov med šolama spreminja skoraj letno. Oba ravnatelja sta ugotovila, da bo organizacijsko lažje izvajati storitev enemu delodajalcu, kar je svetovala tudi svetovalka na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, kije plačnik teh storitev. Omenjeno je bilo tudi, da ima podobno pogodbeno organizirane zadeve že več zavodov v Sloveniji. Svet zavoda SPTŠ je ugotovil, da je postopek predaje posameznih služb zunanjim izvajalcem v izključni pristojnosti ravnatelja. Na isti seji je s sklepom zavezal ravnatelja, da pelje postopek skupaj z Gimnazijo in da se pri razpisu obvezno navede pogoj o prevzemu vseh zaposlenih delavcev SPTŠ s tega področja. Poleg tega je bil ravnatelj opozorjen na dosledno upoštevanje zakonodaje v postopku razpisa, kar bi potem izključilo upravičenost pritožb, ki bi bile naslovljene na Svet zavoda. Tudi zaradi teh opozoril sta se ravnatelja odločila, da vodenje postopka prehoda čistilno-hišniške službe zunanjemu izvajalcu predata zunanjemu, za to registriranemu podjetju. Med tem časom so bile na Svet zavoda naslovljene pritožbe oz. prošnje, ločeno s strani hišnika g. Horvata in skupine čistilk. Zadeve je Svet zavoda obravnaval na 13. seji dne 28. 03. 2002 in jih zavrnil kot neutemeljene, ker so se nanašale na postopek predaje čistilno-hišniške službe zunanjemu izvajalcu, ki pa po zagotovilih ravnatelja takrat še ni potekal. Sicer bi Svet zavoda lahko ugotavljal le kršitve pri izvedbi postopka, ki pa v pritožbah niso bile navedene. Na podlagi navedb v omenjenih pritožbah, ki niso bile predmet pritožb, je Svet zavoda zahteval od ravnatelja pojasnila in jih je na sami seji ■ tudi dobil. Vse navedbe so bile praktično obtož evanje ravnatelja kot poslovodnega organa. Nekaj teh obtožb je bilo v članku tudi objavljeno. Vse to zelo malo izgleda kot pisanje nekoga, ki bi želel spremeniti odločitev ravnatelja-Bolj je to namen nekoga, ki bi želel razmerij šoli in samo poslovanje zavoda, za katerega je odgovoren ravnatelj, prikazati kot neprimerno- Vzporedno z navedenimi zadevami je bilo« februarja 2002 izvajan postopek razpisa za mv natelja (reelekcija), ki ga je Svet zavoda zabij učil z imenovanjem na 14. seji dne 05 2002. Izmed treh prijavljenih kandidatov je bH imenovan g. Sukič, ki je dobil v kolektivu 7^ stotno podporo, na Svetu zavoda pa 75 0 takrat je bilo posredovano na Ministrstvo^ šolstvo, znanost in šport več anonimnih in podpisanih obtožb, verjetno z namenom doseči da k imenovanju ravnatelja ne bo izdano so glasje. MŠZŠ je verjetno tudi zaradi tega zait žalo izdajo soglasja in poslalo na šolo večin špektorjev. Po dokončnih poročilih inšpektorji je bilo ugotovljeno, da so pri poslovanju zavoM manjše pomanjkljivosti pri uporabi določeni pravilnikov, kršitev iz obtožb (kriminal!)P niso zasledili. V celotnem postopku predaje čistilno-hiš"^ službe zunanjemu izvajalcu sodeluje tudi org" nizacija reprezentativnega sindikata zavo SVIZ, kot to nalaga zakonodaja in kolektiv'1. pogodba. Ta isti sindikat z istimi člani je vpre‘ teklosti brez nasprotovanja pristal na podob" pogodbeno predajo šolske kuhinje zunanje"1 izvajalcu. Tudi člani Sveta zavoda se bomo konca zavzemali, da pravice delavcev ome"! nih služb ne bodo kratene, vendar vse v okv svojih pristojnosti. V prihodnje bo verjet"0 kakšna vzporedna služba predana zunanje"1 izvajalcu in bo na šoli ostalo le tisto, za km! bila ustanovljena, to je izvajanju pouka. i Bolj pereča zadeva kot predaja določenes J be drugemu delodajalcu pa je ugotavljanje P : sežnih delavcev med učitelji, kije na nast , prisotno že nekaj let. Tudi letos bodo zaradi p majhnega števila vpisa v določenih program n ostali brez dela najmanj štirje delavci. Teh s žal ne more pogodbeno prenesti drugemu d JI dajalcu. V zadevah okrog čistilno-hišniške slm°j se skoraj zanemarja postopek ugotavlja j 1 presežnih delavcev med učitelji. , sl Svet zavoda SPTŠ v vsaki zadevi v skla V pristojnostmi zelo odgovorno sodeluje. Tako , ■ v navideznem sporu hišnik ravnatelj, ki Pa' 1 drugačno ozadje kot samo boj za lastne pr"1t Dobro za zavod je, da je kolektiv v veliki ve g homogen in da se zaposleni zelo trudim0 A bolje opraviti svoje profesionalne usposobiti dijake za bodoče poklice. Dose^ ’ ših dijakov v med šolanjem in tudi pozneje t daljevanju ali pri poklicu dokazujejo, da "d 3 | uspeva. Kdorkoli bo v prihodnje novi de*0 J I lec čistilkam in hišniku in kdorkoli bo ra° j | šole, to ne bo smelo biti drugače. Svet zavoda SPTŠ Murska I REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48,1000 Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR Sektor za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena Telefon: (01) 47 87 126 D Telefaks: (01) 47 87 125 Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4.odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo reaktorja RK-9, posodobitev fenolnega programa, za gradnjo nadomestnih objektov prečrpališča nevarnih snovi, odstranitev obstoječih prečrpališč in gradnjo zbirnega rezervoarja za odpadne vode, investitorja Nafta Lendava, d. o. o., Rudarska c. 1, Lendava < OBJAVLJA III. 1. Dne 18. 06. 2002 je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 350-03-103/01-TŠ/JV izdalo enotno dovoljenje za gradnjo reaktorja RK-9, posodobitev fenolnega programa, za gradnjo nadomestnih objektov prečrpališča nevarnih snovi, odstranitev obstoječih prečrpališč in gradnjo zbirnega rezervoarja za odpadne vode, vse na zemljiščih pare, št. 2222/1 in 2250, obe k. o. Lendava. 2. V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je bilo dne 10. 06. 2002 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-41/2002. 3. Med javno predstavitvijo, obravnavo in zaslišanjem investitorja je bilo podanih več pripomb, ki jih je upravni organ obravnaval in glede njih ugotovil spodaj navedeno. IV. Glede zahteve po določitvi načina in dinamike posodobitve obstoječe čistilne naprave in sanacije kanalizacijskega sistema ter izvedbe tega celo pred pričetkom ali sočasno s predmetno gradnjo, upravni organ ugotavlja, da posodobitev ČN in sanacija kanalizacijskega sistem nista predmet izdaje tega dovoljenja. Glede na izjavo investitorja upravni organ ugotavlja, da investitor namerava pristopiti k posodobitvi ČN in da nai bi na iztoku iz ČN naprave pa so se že bistveno zmanjšale z odklopitvijo tovarne Lek. Glede sanacije kanalizacijskega sistema pa je investitor izjavil, da se posodablja kanalizacijski sistem za sektor Petrokemija, za preostale dele pa se izvajajo meritve tesnosti in sanacijska dela. Glede zahteve za uvedbo roka za uvedbo monitoringa površinskih voda in podtalnice upravni organ ugotavlja, da je upravni organ investitorja v točki III.B.2. izreka tega dovoljenja zavezal k izvajanju sezonskih meritev pretokov in meritve kakovosti potoka Kopica - 4-krat letno in k izvajanju meritev nivojev in kakovosti podtalnice ter k izdelavi letnega poročilo o meritvah monitoringa podzemnih voda v skladu s Pravilnikom o monito-ringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Ur. List RS, št. 5/00) ter so za investitorja obvezujoči. Glede vprašanja, ki se nanaša na mesto odlaganja kontaminirane zemlje, ki jo bodo posneli med predmetno gradnjo do globine 1 m, upravni organ ugotavlja, da je investitorja v točki 1.18. zavezal k ločenemu skladiščenju komunalnih in posebnih odpadkov, začasnemu skladiščenju kontanlmirane zemlje na odlagališču mulja na ČN in oddajanju posebnih odpadkov pooblaščenemu podjetju ter ga v točki IIIB 1 zavezal, da mora investitor izvajati odlaganje in odvažanje odpadkov ter odpadnega materiala v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. list RS št. 84/98, 45/00, 20/01), Pravilnikom o odlaganju odpadkov (Ur. list RS, št. 5/ 00), Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Ur. list RS, št. 85/98) in da mora investitor pri ravnanju s posebnimi odpadki upoštevati (zbiranje, skladiščenje, odvažanje) Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. list RS, št. 84/98) ter Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Ur. list RS, št. 58/98) in so za investitorja obvezujoči. Glede zahteve po izvedbi analize obstoječega stanja izmerjenih emisij posameznih polutantov na izvoru za potencialne onesnaževalce (Nafto Lendava, Lek in Ilirijo) in njihov vpliv na kraje Trimlini, Petišovci, Lendava in Lakoš, upravni organ ugotavlja, daje predmet izdaje tega dovoljenja postavitev reaktorja RK-9, posodobitev fenolnega programa, za gradnjo nadomestnih objektov prečrpališča nevarnih snovi, Odstranitev obstoječih prečrpališč in gradnjo zbirnega rezervoarja za odpadne vode, ki ga je upravni organ uvedel na zahtevo investitorja Nafte Lendava. Nadalje upravni organ ugotavlja, daje investitor k vlogi priložil Poročilo o vplivih na okolje, ki obravnava le območje Nafte Lendava, oziroma da je bila narejena presoja vplivov na okolje za gradnjo reaktorja RK9, posodobitev fenolnega programa, gradnjo nadomestnih objektov za prečrpališča nevarnih snovi in odstranitev obstoječih prečrpališč ter gradnjo zbirnega rezervoarja za odpadne vode v Nafti Lendava, ki so predmet izdaje tega V. VI. VII. tovarni Lek in Ilirijo. Upravni organ nadalje ugotavlja, da iz P°9laV| in ocena obstoječega stanja v Poročilu o vplivih na okolje izhaja opravljen opis in analiza obstoječega stanja okolja za obme Lendava. Po izjavi investitorja pa je Slovenska naftna družba naročila izdelavo posnetka nultega stanja emisij v okolici Naft® ki je v zaključni fazi. ia02'^ Zahteva po izvajanju stalnih meritev emisij do normalizacije s ma dokler parametri emisij ne bodo dosegli dovoljenih vredno organ ugotavlja, daje MOP investitorja zavezal k izvajanju monitoringov v točkah lil B 2 in III B 3 tako v času gradnje, obratovanja in v času obratovanja. Nadalje upravni organ ug° j Poročila o vplivih na okolje izhaja, da je nameravani poseg, tega enotnega dovoljenja, ob upoštevanju vseh predvidenih1 fgX’ okoljevarstvenih ukrepih ter monitoringov, sprejemljiv z vidika tev in sprememb okolja, ker ne bo presežena dopustna sto j® menjevanja okolja oziroma je celo nujno potreben, kers® jap^ okolja celo izboljšalo, V postopku izdaje predmetnega dovc bila pridobljena tudi vsa pozitivna soglasja in mnenja pristojni 3; organizacij. _ Glede zahteve, da morajo biti v projektu podani oz. izračuna prikazani posamezni ukrepi za zmanjšanje posameznih eu1®1' vp(O ranja, požarne obremenitve, itd., upravni organ ugotavlja,da .^,"7 lu o vplivih na okolje podani tako opis in ocena obstoječe0a |ja, predvidenega stanja, opis in ocena pričakovanih vplivov na j« litveni ukrepi in monitoringi in vrednotenje vplivov posega I*. sprejemljivost obremenitev in sprememb okolje za zrak, 9®^ sfera, hrup, odpadki, elektromagnetno sevanje ter ovredn® $ nega tveganja okoljske nesreče - varnostna ana'liza projekta za gradbeno dovoljenje pa je tudi Načrt požara I 2027-P, ki gaje julija 2001 izdelala Nafta Lendava, d. o 1, Lendava. p(T1ijan)«3 Glede zahteve, da je občanom potrebno omogočiti spr®1 varstvenega stanja z ažurnim obveščanjem preko displ®jeV ki se nahajajo zunaj industrijske cone, še preko sredstev ščanja, upravni organ ugotavlja, da to ni predmet izdaje te Nadalje upravni organ ugotavlja, glede na izjavo investitorji i^j občane seznanjati z vsemi rezultati opravljenih meritev jjtr I preko sredstev javnega obveščanja in da te podatke lahko investitorju (služba za stike z javnostjo, dnevi odprtih vra • j, I mag. Sanja TRAUNŠEK, j Petek, 5. 7. TV SLOVENIJA 1 7.20 Kultura 7.30 Odmevi 8.00 Prisluhnimo tišini 8.25 Peta hiša na levi, družinska humoristična nan., 5. epizoda 8.55 Potujoči škrat: Neumno je biti nekaj, kar nisi, poučno-razvedrilna oddaja 9.20 Na liniji: Zaklonišče prepeva, oddaja za mlade 9.55 Dober tek vam želi Rosita iz Mehike 10.10 Oddaja za otroke 10.40 Dosežki: portret fotografa 11 .05 List in cvet: Jelena de Belder 11.35 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 12 .00 Sylvia, nemška nan., 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tedenski izbor 13.15 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Lahinja 13.45 Vsakdanjik in praznik 15.00 Velika imena malega ekrana: Frane Milčinski Ježek 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 National geographic, dok. serija 18.00 Marko, mavrična ribica, risana nan. 18.10 Iz popotne torbe: zvok 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Danes 19 .05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme 20 .00 Vikarka iz Dibleyja, angleška nan. 20.40 Prevara, angleška nad. 21.30 Normal, Ohio, ameriška nan., 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.55 Polnočni klub 0.10 Sedem dni, ameriška nan. 0.55 National geographic, dok. serija 1.50 Dr. Sommerfeld, nemška nad. 2.40 Lukova Jovana, srbski film 4.20 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.45 Pobeg, nemški film TV SLOVENIJA 2 7.30 Videostrani - vremenska panorama 8 .00 Tenis - Wimbledon, posnetek 9 .30 Tv prodaja 10.00 Videostrani - vremenska panorama 12.40 Tv prodaja 13.10 Bojne enote ss, nemška dok. serija 13.55 Wimbledon: tenis 16.45 Dr. Sommerfeld, nemška nad. 17.40 Popoln moški, francoski film, pon. 19,15 Videospotnice 19.45 Pariz: atletika - zlata liga, prenos 23.00 Praksa, ameriška nan. 23,40 Pa naj jedo pogačo, angleška nan. 0.10 Festival Ljubljana - funk latin jazz in-film Town 1.30 Tenis - Wimbledon, posnetek O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES inform. odd. POP TV 9 .10 Newyorška policija - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Tri sestre - 11.50 Esmeralda - 12.40 TV prodaja - 13.10 Bolnišnica upanja -14.10 Odpadnik - 15.00 TV prodaja - 15.30 Newyorška policija - 16.25 Emeralda - 17.10 Tri sestre -18.15 Močno me objemi - 19.15 24 ur - 20.00 Mladi Indiana Jones: Zgodbe nedolžnosti - 21.45 Privid zločina - 22.40 Odpadnik - 23.30 Prijatelji - 0.00 24 ur, pon. KANALA 10.50 Lov za zakladom - 11.40 TV prodaja -12.10 Zmikavta - 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje - 13.50 TV prodaja - 14.20 Obala ljubezni - 15.10 Mladi in nemirni - 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Sheena, kraljica džungle - 1 7.45 Da, draga? - 18.15 Roseanne - 18.45 Korak za korakom - 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Horor: - Izganjalka vampirjev - 20.55 Angel - 21.50 Hudičeva zalega - 23.35 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje - 0.20 Rdeče petke IDEATV - KANAL 10 8 .00 Dobro jutro Pomurje - pozdrav Prekmurcem in Prlekom, vreme, Živa, Idea TV - 9.00 Pomurski informativni kažipot -15.00 Živa - Idea TV, pon. -Aktualno, informativna oddaja Dogodek dneva -15.15 Oglasi, 15.20 Kulturno razvedrilo, navigator, film, kultura, prosti čas, 15.25 Intervju: Janko Irgolič -15.35 Anketa -15.45 Veterinar svetuje v 16.00 Kanal A - Živa - Idea TV, regionalni program - Aktualno, informativna oddaja, Dogodek dneva -20.15 Oglasi - 20.20 Pomurski informativni kažipot - Aktualno, pon. informativne oddaje - Dogodek dneva - 21.15 Oglasi - 21.20 Pred koncem tedna: Žetev zlatega klasja, reportažni posnetek z lanskoletne tradicionalne prireditve na Stari gori - 21.35 Videoidea, kontaktna glasbena oddaja - 21.55 Napoved športnih dogodkov ■ 22.00 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV prodaja. 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 10.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, pon. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.30 Videostrani. 15.15 TV prodaja. 15.45 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 17.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, pon. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, pon. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon. 20.15 Usodni trikotnik, gostja Irena Polanec. 21.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, pon. 22.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Lassie -9.25 Grimove pravljice - 9.50 Gasilec Samo - 10. Poročila -10.05 Smogovci - 10.35 Ali ste vedeli - 11.00 Preživetje -12.00 Poročila - 12.20 El Manantial - 13.10 Halo Zagreb - 13.00 Evropski TV film komedije - 15.30 Risanka - 15.45 Poletje, poletje - 16.00 Poročila -16.05 National Geographic - 17.00 Hrvaške planine - 17.30 hrvaška danes - 18.00 Frane Pero - 18.30 Hrvaški glasbeni program - 19.00 Kriz - 19.123 Risanka - 19.30 Dnevnik- 20.05 Bingo - 20.50 Antro-logija dramskega programa - 21.55 Zvočni dvoboj - 23.00 Meridian - 23.30 Filmski maraton TV HRVAŠKA 2 15.30 Lassie- 15.55 Grimove pravljice - 16.20 Gasilec Samo - 16.35 TV koledar - 16.55 Hugo -17.23 El Manhatial - 18.15 Madiganovi - 18.45 Nan. -19.30 Glasbeni album - 20.05 Strenbergovsovi -21.00 Poročila - 21.15 100 Centre Street - 22.00 Hit depo - 23.30 Seks v mestu - 23.55 Sopravnovi -00.40 Nikita TV HRVAŠKA 3 14.00 Tenis, prenos iz Wimbledona - 19.50 Atletika, I prenos Zlate lige iz Pariza (do 23.10) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj ■ 9.05 Za otroke -10.00 Dogodovščine poredneža, avstralska nad. ■ 10.30 Pešžaba, madž. nad. -11.05 nekoga moraš ljubiti, nem. nad. -12.00 Poročila-12.55 Grad brez imena, madž. nad. ■ 14.00 Oddaje regionalnih postaj -14.50 Madžarski tambu-raški orkester -15.05 Oddaja za upokojence 15.35 Več kot doktor, it. nad. -16.25 Odlični ježek, lutkovna igra -16.55 Stena, mag. o informatiki -17.20 Po sledeh nekdanjih Madžarov-18.00 Poročila -18.05 Po sledeh svetovnih religij -18.35 Okno -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Fantom v mestu Lublo, film ■ 21.45.Predstavitev Gelleja Urija - 22.45 Aktualno, poročila - 22.50 Thema - 23.05 Trenutki za kulturo - 23.10 Odrvenelo srce, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja ■ 9.00 Mojster slonov, film -10.35 Menica, bančni mag. ■ J 1.05 »Kdor enkrat prime za plug ...«■ 11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce ■ 12.25 Zakaj? -12.55 Portret Anike Szokody -14.00 Potepanje po Oceaniji -14.30 Tako se je začelo, ženske za kamero -15.35 Poglavja iz zgodovine madžarskega filma-16.25 Znanstvena zakladnica-17.00 Koledar ■18.00 Poročila ■ 18.30 Risanka -19.00 Koledar -19.55 Mladeniči, filmska satira -21.45 Poročila, šport ■ 22.10 Do onemoglosti v Los Angelesu TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.65 Alarm za Kobro 11 -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 13.45 Formula 1, prenos treninga - 15.50 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji - 19.00 Will & Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grof Monte Christo, drugi del TV-filma - 22.00 Zadnji Mohikanec, film - 23.50 Črni grom, film TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Policijska inšpekcija 1 - 10.20 Mia, ljubezen mojega življenja, tretji del - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba - 14.50 Dekliške prijateljice - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.15 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev Sobota, 6. 7. TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Plesna šola Kazina 8.45 Sprehodi v naravo 9.00 Nesrečniki, risanka 10.00 Športni kviz 11.25 Tekmovanje pihalnih orkestrov 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Duhovni utrip 13.55 Polnočni klub 15.10 Tigrov zaliv, angleški film (čb) 17.00 Obzornik 17.10 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov 17.50 Na vrtu 18.20 National geographic, dok. serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 TV Genij 21,10 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.35 Poročila 22.45 Kultura 22.55 Šport 23.15 Percy in Thunder, ameriški film 0.40 Iz muzeja 1.15 Na vrtu, pon. oddaje TV Maribor TV SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 8.60 Tv prodaja 9.20 Tedenski izbor 9.20 Frasier, ameriška nan. 9.40 Jean Christophe,francoska nad. 10.35 Med prijatelji, nemška nan., 11.20 Sibeliusov koncert v Lahtiju 12.45 Jonatan, kratki igrani film 13.00 Horace in tina,avstralska nad. 13.25 Štafeta mladosti 14.20 Tv prodaja 14.55 Wimbledon: tenis - Grand Siam, prenos 17.45 V trenutku, ameriški film, pon. 19.15 Videospotnice 20.00 Dalajlama v Sloveniji 20.55 Pri petdesetih moški poljubljajo drugače, film 22.25 Jean christophe, nad. 23.20 Praksa, ameriška nan. 0.05 Koncerti sobotnih noči: Bajaga in instruktori, Tabu 1.55 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 TV prodaja - 8.30 Dragon Bali - 9.00 Mali helikopter - 9.10 Robinson Crusoe, risanka - 10.10 Providence - 11.00 Lepo je biti milijonar, pon. sezone - 12.10 Mladi Indiana Jones: Zgodbe nedolžnosti - 14.00 Formula 1, trening - 15.05 Bette -15.35 Družinsko pravo - 16.30 Zahodno krilo -17.25 Miss Slovenije, regionalni izbor - 17.30 Fant sreča dekle - 19.15 24 ur - 20.00 Vikend med zvezdami: - Zmeda na poštnem vlaku - 22.00 Frankenstein - 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.10 TV prodaja - 10.40 Obala ljubezni - 11.30 Obala ljubezni - 12.20 Obala ljubezni - 13.10 Obala ljubezni - 14.00 Obala ljubezni - 14.55 Tri želje - 16.35 Slavne zvezde - 17.30 Matlock - 18.20 Simpatije - 19.10 Felicity - 20.00 Nogometna arena - 21.00 Korak prednosti - 22.55 Helikopterska enota - 23.50 Zmikavta IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot -10.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa aktualno, informativna oddaja -10.15 Oglasi -10.20 Pred koncem tedna: Žetev zlatega klasja, reportažni posnetek z lanskoletne tradicionalne prireditve na Stari gori -10.35 Videoidea, glasbena oddaja -10.55 Napoved športnih dogodkov -11.00 Pregled dogodkov tedna -12.15 - Ž glavo na zabavo, posnetek koncerta z uvodne prireditve TV AS 09:00 TV prodaja. 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon. 09.45 Usodni trikotnik, gost Irena Polanec. 10.45 Miš maš, otroška oddaja iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 15.15 TV prodaja. 15.45 ' Videostrani. 17.00 Usodni trikotnik, gost Irena Polanec. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Iz produkcije ZLTV. 19.00 Povej! Iz produkcije ZLTV. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon. 20.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.45 TV koledar -7.55 Poročila - 8.00 Program za otroke in mladino - 9.30 Kronika - 10.00 Poročila -10.05 govorilnica - 10.55Risanka - 12.00 Poročila -12.10 TV koledar - 12.55 Prizma - 13.50 Korenine hrvaške manjšine v Evropi - 14.25 Oprah show -15.20 Hruške in Jabolka -15.35 Ameriški film -17.35 Zlata dekleta - 18.15 Hrvaški glasbeni program - 18.45 Pisan svet - 19.15 Popaj - 193.0 Dnevnik - 20.45 Dolgo, toplo poletje - 21.50 Richie Rlch, film - 23.35 Serija- 0.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.55 TV koledar - 12.05 Hišni ljubljenčki - 12.55 Felicity -13.35 Zdravo, mali - 16.35 Cosbyjev show -16.00 Neukročena Afrika -16.30 Sosedje iz pekla -17.05 Veter v hrbet - 17.55 Zlata krila - 18.00 Zvezdne steze - 19.17 Najava večernega programa u/iia 2002 /.20 Dr. Sommerfeld 2.10 Pozabljeni grehi, ameriški film, pon. 4.00 Šport TV SLOVENIJA 1 7.40 Teletekst TV Slovenija do 01.15 8.00 Videostrani - vremenska panorama 0.00 Tv prodaja 0.30 Videostrani - vremenska panorama 4.50 Tv prodaja 5.20 Mednarodno zborovsko tekmovanje ženski pevski zbor 5.45 Tv prodaja . 6.00 Homo turisticus, pon. 6.20 Nenadoma Susan, ameriška nan. 16.45 Dr. Sommerfeld, nemška nad. 17.40 Poletna nevihta, ameriški film 19.15 Videospotnice 20.00 Šport 23.00 Praksa, ameriška nan. 23.45 Porok, argentinska nad. 0.30 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Newyorška policija - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Tri sestre -11.50 Esmeralda - 12.40 TV prodaja - 13.15 Preverjeno, pon. - 14.05 Odpadnik - 15.00 TV prodaja -15.30 Newyorška policija - 16.25 Esmeralda - 17.20 Tri sestre - 18.15 Močno me objemi - 19.15 24 ur - 20.00 TV kriminalka: - Popolna varuška - 21.45 Nikita - 22.40 Odpadnik - 23.30 Prijatelji - 0.00 24 ur, pon. KANALA 10.50 Sheena, kraljica džungle - 11.40 TV prodaja - 12.10 Felicity - 13.00 Ricki Lake, pon. - 13.50 TV prodaja - 14.20 Obala ljubezni - 15.10 Mladi in nemimi - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Sheena, kraljica džungle - 17.45 Da, draga? - 18.15 Roseanne - 18.45 Korak za korakom - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Zmikavta - 20.50 Ekstra magazin - 20.55 Krivi za ljubezen - 21.45 Pa me ustreli - 22.15 Noro zaljubljena - 22.45 Dosjeji X - 23.35 Šov Jerryja Springerja, pon. - 0.20 Rdeče petke IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro Pomurje - pozdrav Prekmurcem in Prlekom, vreme, živa - idea TV, pon, - 9.00 Pomurski inf. kažipot -15.00 ŽIVA-lDEA TV, pon. -15.15 Oglasi -15.20 - Momitor RTS - oddaja o znanih Maribor: Jože Jagodnik - 15.50 - PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ NA TIŠINI, posnetek s slavnostne seje občinskega sveta -16.00 KANAL A ■ 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - AKTUALNO, inf. oddaja - Dogodek dneva - 20.15 Oglasi ■ 20.20 - Pomurski inf. kažipot - 21.00 - AKTUALNO, pon. - Dogodek dneva -21.15 Oglasi -21.20 - Hodil po zemlji sem naši, turistična oddaja - 21.40 - Prenovljena Ajda v Moravskih Toplicah, reportaža - 22.00 Pomurski inf. kažipot TV AS 09.00 TV prodaja. 09.30 Gnes, pon. 09.45 Viva Turistica, pon. 10.15 Aktualno v občini, pon. 10.45 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaj Rudija Klariča. 11.15 Nogometni studio Naj N 12.15 Videostrani. 15.15 TV prodaja. 15.45 Videostrani. 16.30 Nogometni studio Naj N 17.30 Viva Turistica, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Aktualno v občini, pon. 19.30 Turizem in prosti čas 20.00 Gnes, pon. 20.15 Zaigrajmo po domače, glasbena oddaja. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 CMC - 40 let, iz produkcije ZLTV. 22.30 Gnes,pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Fantek spoznava svet -9.25 Grimmove pravljice - 9.50 Lisjak Leon, risanka - 10.35 Ste vedeli - 11.00 Jaguar - 12.00 Poročila - 12.20 Izvor - 13.10 Halo. Zagreb - 14.00 Evropski TV film - 15.35 Risani film - 16.00 Poročila - 16.05 National Geographic - 17.00 Pustolovščina v Hrvaški - 17.230 Hrvaška danes - 18.00 Okrog sveta - 19.00 Kviz - 19.12 Vem, a ne vem - 19.30 Dnevnik 20.05 Skrivnostni srednji vek - 22,15 Kulturno leto - 23.00 Meridijan 16 - 23.25 Čas je za jazz, -1.30 Evropski TV film TV HRVAŠKA 2 9.30 TV vodič - 15.30 Deček spoznava svet - 15.55 Grimmove pravljice - 16.20 Ovce, risani film -16.30 Najava programa - 16.50 Hugo - 18.15 Humoristična serija - 19.30 Glasbeni izbor - 20,05 Čarovnija, serija - 21.00 Poročila - 21.15 Prijatelji -21.45 Dosjeji X - 22.30 Poletna noč TV HRVAŠKA 3 20.05 Moja vojna v Gestapu, mini serija (do 23.05) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj ■ 9.05 Za otroke -10.00 Dogodovščina poredneža, nad. -10.25 Pešžaba, nad. ■ 11.05 Nekoga moraš ljubiti, nad. -12.00 Poročila, vreme -13.00 In Zemlja se vseeno vrti, nad. ■ 13.45 Benetke, gospodar Jadrana -14.00 Hrvatska kronika -14.30 Ecranul nostru -15.00 Madžarska 2002 -15.30 Več kot doktor, nad -16.20 Za zgubljene ovčice? -17.20 Podkovanje, dok. -18.00 Poročila -18.05 Dempsey in Makepeace -19.00 Kovček-19.30 Dnevnik -20.05 Kratki filmi iz velikega sveta - 21.45 Portreti Karolya Laszla - 22.45 Aktualno, poročila - 23.10 Thema - 23.30 Očarljivost, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja - 8.55 Gimnazija zapeljivcev - 9.40 Hčeri Mcleoda, film -11.15 Smeri neba -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 Živa cerkev -12.55 Ob Donavi ■ 13.25 Kar je res, je res -13.40 Anziks iz Kisvarde -14.20 Linum -14.35 Portreti iz madž. zgodovine -15.05 Potepanje po Oceaniji -15.45 Ekspedicija -16.30 Pod praporjem Neptuna, nad.-17.00 Srčne težave -18.00 P.oročila -18.30 Risanka • 18.45 Gimnazija osvajalcev -19.30 Menica, bančni mag. ■ 20.00 Slast goljufije - 21.45 Poročila- 22.10 Kje se skriva marksizem - 22.50 Agent s preutmi, film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.20 Herkul - 16.05 Nebeška družina - 16.50 Čudovite čarovnice - 17.35 Nogomet: Sturm - Rapid - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grof Monte Christo, četrti del TV-filma - 21.55 Nogomet - 22.55 Tajno ime Volkodlak, srhljivka -0.20 Maščevanje po načrtu TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.55 Bogati in lepi - 10.20 Jesenski lovec, film - 12.00 Poročila - 12.05 Ura vprašanj - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba - 14.50 Dekliške prijateljice -15,35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Duhovnikovo srce, prvi del romance - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama -23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki Četrtek, 11.7. TV SLOVENIJA 1 6.55 Teletekst TV Slovenija 7.20 Tedenski izbor 7.20 Kultura 7,30 Odmevi 8.00 Na vrtu 8.25 Peta hiša na levi, družinska hum. nan. 8.50 Pod klobukom 9.40 Zgodbe iz školjke 10.10 Oddaja za otroke 11.10 Alpe - Donava - Jadran 11.40 Festival sodobne ljudske glasbe 11.55 Ljubezen ne pozna barve 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Tedenski izbor 13.30 Iz hleva v palačo - lipicanci 14.15 Mavrica 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv ‘ / 15.30 Poročila, šport, vreme / 16.40 Vaš tolar / 17.00 Dosežki: Metuljčnice, pon. 17.20 List in cvet: hortenzije 17.55 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 18.30 Dober tek 18.40 Risanka 19.00 Danes 19,05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 David Copperfield, angleška nad. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.50 Domišljavost in domnevnost 23.45 Brane Rončel izza odra 1.20 List in cvet: hortenzije, pon. 1.50 Tednik, pon. 2.45 Nenadoma Susan 3.10 Dr. Sommerfeld 4.00 Moloh, rusko-nemški film 6.00 Šport TV SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst TV Slovenija 8 .00 Videostrani - vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 1 0.30 Videostrani - vremenska panorama 13.50 Tv prodaja 14.20 Videostrani - vremenska panorama 15.15 Tv prodaja 15.30 Zgodovinski laboratorij, 16.20 Nenadoma Susan, ameriška nan. 16.45 Dr. Sommerfeld, nemška nad. 17.45 Hvala in lahko noč, ameriški film . 19.15 Videospotnice 20.00 Popularna resna-glasba 21.30 Poseben pogled 22.45 Praksa, ameriška nan. 23.25 Novinka 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Newyorška policija - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Tri sestre - 11.50 Esmeralda - 12.40 TV prodaja - 13.10 Nikita - 14.10 Odpadnik - 15.00 TV prodaja - 15.30 Newyorška policija - 16.25 Esmeralda - 17.20 Tri sestre - 18.15 Močno me objemi - 19.15 24 ur - 20.00 Danielle Steel: Spomini - 21.40 Bolnišnica upanja - 22.30 Odpadnik - 23.20 Prijatelji - 23.50 24 ur, pon. KANALA 10.50 Sheena, kraljica džungle - 11.40 TV prodaja - 12.10 Jack in Jill - 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje - 13.50 TV prodaja - 14.20 Obala ljubezni - 15.10 Mladi in nemirni - 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Sheena, kraljica džungle - 17.45 Da, draga? - 18.15 Roseanne -18.45 Korak za korakom - 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Columbo: Čakajoča - 21.25 Pa me ustreli - 21.55 Varnost prve dame - 22.25 Dosjeji X - 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. - O.00 Rdeče petke IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro Pomurje - Pozdrav Prekmurcem in Prlekom VREME ŽIVA-IDEA TV, pon. - 9.00 Pomurski informativni kažipot -15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. - AKTUALNO, inf. oddaja Dogodek dneva -15.15 Oglasi -15.20 - Hodil po zemlji sem naši, turistična oddaja - 15.40 - Prenovljena Ajda v Moravskih Toplicah, -16.00 KANAL A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program ■ AKTUALNO, inf. oddaja - Dogodek dneva - 20.15 - Oglasi - 20.20 - Pomurski inf. kažipot - 21.00 - Aktualno, pon. i21.15 OGLASI -21.20 Kulturno razvedrilno - navigator - 21.25 -Intervju - 21.35 - Anketa - 21.40 - Marko banda, posnetek koncerta - 22.00 - Pomurski inf. kažipot TV AS 09.00 TV prodaja. 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon. 09.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 10.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon. 11.15 Videostrani. 15.15 TV prodaja. 15.45 Videostrani. 17.00 CMC - 40 let, iz produkcije ZLTV. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Gla- i sbena skrinja, glasbena oddaja., pon. 19.30 Iz / produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Beli pianino, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes, informativna oddaja, pon. 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Fantek spoznava svet - 9.25 Grimmove pravljice - 9.50 Pozabljene igračke, risani film - 10.35 Ste vedeli - 11.00 Bitja iz Amazonke - 12.00 Poročila - 12.20 Izvor - 13.10 Halo, Zagreb - 14.00 Evropski TV film - 15.35 Risani film - 16.00 Poročila - 16.05 National Geographic - 17.00 Pustolovščina v Hrvaški - 17.230 Hrvaška danes - 18.00 Okrog sveta - 19.00 Kviz - 19.12 Vem, a ne vem - 19.30 Dnevnik - 20,00 Najava večernega programa - 20.05 Barve turizma - 22.55 Leffrdntee, francoski film - 23.00 Meridijan 16 -23.25 Čas je za jazz, - 1.30 Evropski TV film TV HRVAŠKA 2 9.30 TV vodič - 15.30 Deček spoznava svet - 15.55 Grimmove pravljice - 16.20 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.30 Najava programa - 16.50 Hugo - 18.15 Humoristična serija - 19.30 Glasbeni izbor - 20.05 Sodnica Amy 2, serija - 21.00 Poročila - 21,15 Prijatelji - 22.45 Nikita - 22.30 Poletna noč TV HRVAŠKA 3 20.05 Rock klub - 21.05 Blur - samo za eno noč (do 22.05) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Za otroke -10.00 Dogodovščine po redneža-10.30 Pešžaba, madž. nad.-11.05 Nekoga moraš ljubiti, nemš. nad. -12.00 Poročila, vreme • 12.55 In Zemlja se vseeno vrti, madž. nad. -14.00 Skupaj -14.50 Komando Merlin -15.00 Alpe-Donava-Jadran -16.20 Današnje izpovedi ■ 16.50 Nisem naredila nič velikega • 18.00 Poročila -18.05 Demsey in Makepeace-19.00 Olepšanje -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Mesto v črnem, madž. nad. - 21.10 Od jutra do večera, tel. film - 22.30 Aktualno, poročila ■ 22.55 Thema ■ 23.15 Minute za kulturo - 22:50 + 1 TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja - 8.45 Gimnazija osvajalcev - 9.30 Pilot, am. film ■ 11.00 Talent -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 V božjih rokah, verski mag. -12.55 Tragedija človeka, madž. film -14.15 Afrika, moje življenje, dok. -15.15 Potovanje na sveta mesta 16.10 Bog naj blagoslovi pošteno obrt! -16.25 Pod praporjem Neptuna, nemš. nad. ■ 17.00 Koledar-18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Koledar - 20.00 Upor Joba, madž. film ■ 21.45 Poročila, šport ■ 22.10 Zakaj? - 22.40 Operne pravljice iz K(> lozsvarja - 23.35 Skupna slika, pon. TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.10 Grof Monte Christo, četrti del TV-filma - 12.10 Risanke - 15.45 Herkul -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 18.50 Novo v kinu - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.50 Blues iz Kaisermiihlena - 22.45 Novo v kinu -23.00 Poletni kabaret - 0.00 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pripravljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Policijska inšpekcija 1 - 10.20 Bella ciao, komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Ura vprašanj - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pripravljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba -14.50 Dekliške prijateljice -15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Mauricius -21.05 Usodni dan - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva r e 19.30 Glasbeni album - 20.05 Sofijske zgodbe -.35 Serija - 00.05 Do konca sveta, film V HRVAŠKA 3 3.10 Vaterpolo: Hrvaška ■ Madžarska, prenos - 1.15 Serija - 22.45 Šport danes - 23.00 Serija V MADŽARSKA 1 .42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce -.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke ■ 8.00 Zlati dim 9.20 Kje in kaj?- 9.50 Pokal Pepsi 10.00 Otroci apetana Grant, rus. nad. -10.40 Zanzibar -11.10 lamorastnik, kan. nad. -12.00 Poročila-12.10 iafari v Hallywoodu, am. nad. ■ 13.00 Izginule kuL ure, vrednote za ohranitev, fran. dok. -13.50 Popot-lica ■ 14.05 Sposojena Zemlja -14.35 Pogovarjaj-no se o prihodnosti -14.50 Naše stoletje -15.20 )elta -15.50 Zdravilne rastline-16.20 Skrivnosti rakulisja • 17.00 Zemlja ljubezni, fran. nad. -18.30 _uxor Loto Show -19.30 Dnevnik, šport,vreme ■ 20.05 Novi muhasti letni časi - 21.00 Zločin v /ojaškem oporišču, am. film - 22.40 Igralec, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan ■ 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9.00 Reka Manu ■ 9.30 Kar je res, je res - 9.55 Avla -10.25 Heureka! -11.00 Nadležneži, It. nad. -11.50 Poročila -12.10 Madž. narodna glasba -12.40 V božjih rokah -13.10 Obnova vere -13.30 Zaljubljeni zemljepis-14.05 Po sledeh Kristusa -14.40 Ekspedicija, venezuelska nad. -15.25 Krf -15.55 Donava, modri trak Evrope -16.25 Ob Donavi -17.00 Začaranost, it. nad. -18.00 Poročila -18.30 Risanka -19.05 Zakladi svetovne dediščine -19.20 Halo, halo -19.45 Bilo je nekoč - 20.00 Branilec in morilec, film - 21.45 Poročila, šport ■ 22.05 Privrženci glasbe, film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.50 Disneyev festival -13.00 Čisto mimo, čisto v življenju - 13.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 15.29 03 Austria Top 40 -16.05 Ally McBeal - 16.50 V živo na ulici - 17.15 Nogomet: Sturm - GAK, prenos superfinala iz Gradca - 10.30 Čas v sliki - 20.15 Stavite, da?..., prenos iz Euro Disneya v Parizu - 22.40 Joshua Tree, akcijski film - 0.15 Rocky IV, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Gangsterjeva lutka, kriminalka -11.05 Buona sera, gospodična Campbell, komedija -13.00 Čas v sliki - 13.10 Za dolžino nosa, komedija - 14.45 Ko igra glasba na jezeru Worther, komedija - 16.25 Alpe - Donava ■ Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik -18.20 Bingo -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Bella Ciao, komedija - 21.40 Čas v sliki - 21.50 Noč primadon, glasba -23.15 Slamnatp lutka, komedija I V Nedelja, 7. 7. TV SLOVENIJA 1 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Živ žav: Telebajski, Trnovo robidovje, lutkovna nan., 9.55 Nedeljska maša, prenos s Kureščka 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Imago Sloveniae: The Burning Bush 13.45 Vikarka iz Dibleyja, 14.25 Viharni časi, nemška nad. 15.55 0 živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Za naše goste iz tujine 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.25 Vreme 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme 20.00 Mavrica 21.45 Etika za novo tisočletje, 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Zgodbe iz Avstralije 23.50 Še tisti kanček duše, bosanski film 1 .00 Za naše goste iz tujine, 1.30 Zgodovinski laboratorij, 2.20 Pa naj jedo pogačo, 2.50 Pajek, danska nad., 3.50 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.15 Tenis TV SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.20 Tv prodaja 10.50 Tedenski izbor 10.50 Rad imam Lucy, 11.15 Komisar Rex, 12.00 Mednarodno zborovsko tekmovanje 12.30 Tv prodaja 13.00 Dalajlama v Sloveniji, pon. 14.00 Tibet - streha sveta, dokumentarni film 14.55 Wimbledon: tenis 18.45 Ep v letenju z zmaji, reportaža 19.15 Videospotnice 20.00 Zgodovinski laboratorij, 20.50 Frasier, ameriška nan., 23/24 21.15 Homo turisticus 21.35 Pajek, danska nad., 3/6 22.35 Kolesarstvo: velika nagrada Krke 23.05 In memoriam 0.35 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 TV prodaja - 8.30 Dragon Bali - 9.00 Mali helikopter - 9.10 Robinson Crusoe, pon - 10.10 Providence - 11.00 Lepo je biti milijonar, pon. sezone - 12.30 Zahodno krilo -13.30 Formula 1: Silverstone, prenos - 16.00 Smola pa taka -16.30 Zahodno krilo -17.30 Policijska zgodba: Preutrujena - 19.15 24 ur - 20.00 Vikend med zvezdami: - Driblerja pod košem - 22.00 Slovenski teden golfa, reportaža - 22.15 Poročil sem se z morilko - 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.00 TV prodaja - 10.30 - 13.50 Mladi in nemirni - 14.40 Ljubezen v senci - 16.35 Slavne zvezde - 17.30 Adijo, pamet - 18.20 Dvakrat v življenju - 19.10 Jack in JIH - 20.00 Plava laguna - 22.00 Spet zaljubljena - 22.50 Spoznajte Applegatove - 0.25 Nogometna arena, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski infomrativni kažipot -10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program športni ponedeljek z Mirjano -10.20 - NISSAN PRIMERA, predstavitev novega avtomobila -10.35 - Kasaške dirke v Gornji Radgoni, reportaža -11.15 - Praznovanja občine Radenci, reportaža -11.35 - Jadranski otok Molat, počitniška reportaža -11.55 - Intervju: Janko Irgolič -12.10 Anketa -12.15 - Veterinar svetuje -12.30 - Pregled dogodkov tedna TV AS 09.00 TV prodaja. 09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmet, oddaja. 11.30 Romski razgledi - Romano Dikhijpe, oddaja o Romih. 12.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 12.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 13.15 Moj dom, pon. oddaje. 13.45 Viva Turisti-ca, turistična oddaja. 14.15 Razvojna razkritja Pomurja, pon. 15.0Q Izdelki domače in umetnostne obrti že 2. na soboških dnevih. 15.15 TV prodaja. 15.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.40 Dr. Argus - 8.05 Zajčke zgodbe - 8.35 Poštar Pat - 9.30 Briljantina - 10.00 Poročila - 10.05 Ameriški film - 12.00 Poročila - 12.20 Sadovi zemlje -13.20 Mir in dobro -13.50 Duhovni klic -14.10 Jack in JIH, serija - 15.00 Inventura, glasbena oddaja - 15.30 Svet zabave - 16.10 Oprah Show - 17.15 Črno-belo v barvi - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 rojeni med divjimi živalmi 19.20 Nocoj- 19.30 Dnevnik - 20.05 Zelda. ameriški film - 22.00 Tišina prosim - 23.10 Filmi Krste Papiča - 01.05 Črno-belo v barvah TV HRVAŠKA 2 10.40 TV koledar - 10.50 Portret cerkev in mest -11.05 Margečan, maša, prenos - 12.10 Dr. Argus, risana serija - 12.55 Jym in Jam - 13.05 Poštar Pat - 13.10 Brodfest 2002 - 15.35 Cosbyjev show - 16.00 Neukrotljiva Afrika - 16.30 Sosedje iz pekla - 17.05 Veter v hrbet - 17.55 Zlata krila - 18.40 Zvezdne steze - 19.27 Najava večernega programa - 191.30 Inventura - 20.05 Prenos iz Dakova -21.30 Portreti umetnikov - 22.20 Čas je za jazz TV HRVAŠKA 3 13.45 Formula 1 - 16.00 Tenis, prenos finala iz VVimbledona -19.00 Plavanje, reportaža z mednarodnega turnirja iz Splita - 20.00 SP v samostrelu, reportaža iz Ivaničgrada - 20.20 Čarovnija, serija (pon. dveh epizod) - 21.50 Šport danes - 22.05 Čarovnija, serija (pon. treh epizod) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce -6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.40 Za otroke - 8.05 Muzej pravljic - 9.40 Glavni trg -11.00 Katoliška maša -12.00 Poročila, vreme -12.05 Narodna glasba 12.30 Ekspedicija Tyatya -13.00 Kapetan veličanstva,ang. nad. -13.50 Tako se obnašamo v prometu • 14.20 Ali ste že videli Budimpešto? -14.55 Cerkva iz obdobja Arpadovičev -15.10 Radostna novica -15.35 Zdravilne rastline -16.05 Opereta.hu -16.55 Zemlja ljubezni, nad. -18.30 Poročila, šport -19.00 Tednik -19.55 Top show - 20.50 Srečanje z zvezdniki 21.20 Čar plesa- 22.10 Razvaline cesarstva, serija 22.35 Me-diamix - 23.10 Super ženska, komedija TV DUNA 5 . 55 KOledar - 7.05 Zmaj iz papirja, za male in velike - 9.00 Dvorci iz papirja, palače iz porcelana - 9.35 Živa cerkev -10.05 Operne pravljice iz Koložvarja -10.55 Poirot -11.50 Poročila -12.10 Madž. narodna glasba -13.00 Ljubezen na leseni klopi, film -14.25 Izginili so-iščemo jih! -14.45 Nekdanji dnevniki -15.05 Zamenjava skoka -15.35 Pemigius Geyling -16.15 Wotruba, avstr, dok. ■ 16.50 Bog daji, am. burleska-18.00 Tednik -19.05 Risanka -19.20 Halo, halo -19.50 Jenkiji, film - 22.15 Dunašport - 22.30 Teater Millenaris TV AVSTRIJA 1 6.09 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.05 Otroški program - 12.10 Šport - 12.40 Triatlon: Iron Man, posnetek iz Celovca -13.00 Formula 1 - 16.05 Gospod Bean - 16.30 James Bond - Diamantna vročica -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nori profesor, komedija - 21.50 Kolumbo - 23.20 Kraj dejanja -0.50 Dirka s smrtjo, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pozdrav Dunaju z Gregoryjem Pečkom, koncert - 10.35 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Glasba in trač - 15.35 Jesenski lovec, film -17.05 V deželi panonske pomladi - 17.55 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Najbolj prisrčno Hansi Hinter-seer - 21.45 Poročila - 21.55 Prizadet - 23.15 70 let Joeja Zavvinula, portret - 23.45 Zawinul in svetovna glasba, koncert - 0.30 Polnočni kavboj, film ( v Ponedeljek, 8. 7. TV SLOVENIJA 1 7.05 Teletekst TV Slovenija 7.30 Tedenski izbor 7.30 Utrip 1.45 Zrcalo tedna 8.05 Mpe-Donava-Jadran, 8 .35 Peta hiša na levi, 9 .05 Iz popotne torbe: zvok 9.20 Marko 9.35 Oddaja za otroke 10 .00 Svet divjih živali, 10.30 National Geographic, 11.25 Na vrtu 11.50 Kuhinja do nazga, 12.20 Zgodbe iz Avstralije 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 O živalih in ljudeh, oddaja 13.50 Tedenski izbor 13.50 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.45 Polnočni klub 15.55 Dober dan, koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Severna triglavska stena ii, 17.50 Telebajski, pon. 18.15 Radovedni taček: Roža 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka • 19.t)0 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme 20.00 Julija, avstrijska nan. 20.55 Ljubezen ne pozna barve 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.50 Ecce homo, dok. serija 23.40 Nega v domovih, angleška dok. oddaja 0.30 Nenadoma Susan, 0.55 Dr. Sommerfeld, 1.40 Lov na pravico, ameriški film 3.10 Homo turisticus, pon. 3.30 Studio city, pon. 4.25 Končnica, pon. 5.30 Šport TV SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10.30 Videostrani - vremenska panorama 14.05 Tv prodaja 14.35 Koncerti sobotnih noči: 16.20 Nenadoma Susan, ameriška nan. 16.45 Dr. Sommerfeld, nemška nad. 17.40 Martinova skPRI sAVUDrij| .*A°Ml 'AMPBEU. ST°NA JENSKI Mijr WE JEUNo OTOK (FRANC.) GORSKI REŠEVALNI ČOLN EGIPČANSKI BOG, STVARNIK SVETA PLANINA JOSIP BROZ OČE KRAJ NA KRASU RAZKOŠNO POSLOPJE SUROVINA ZA IZDELAVO ’ | BARVIL S NAPITEK IZ ! ZDRAVILNIH ZELIŠČ GLASBENIK S KITARO ^Ke^nagradne ^ANKE 20. 6. 2002: ^SNAVARRO, restavracija, ma-. ^.PREMAZ, IK, IZPAD, IVA, ANTON, VAD Nl’ TRIOKSID, ASIMOV, UVERTURA, ^A, EKOSEZA, KANSAS, PLAVE, ^0, DAVEK, LOT, PIANINO, SVINJINA, Kaze RA’ KAN’ NETENJE, ON, ANAN-emir, DEA-ANT, TT, JARINEC, WaSKAT’ SIVA-INK- ELASTIKA, beta, WT’ ABRAM, osa, kanal, oča, net, Njač ANKA’TRK’ kinestezija, oklop- 1 bA> AP, KAAPSTAD, KLON, TATAR MORSKA ŽIVAL Z LOVKAMI FOND ŽENSKO IME (VIJA+ILO) ZNANSTVENI PRIROČNIK ZADNJE PREDIVO BROM GRŠKA ČRKA ČRTA ___(LAT)___ NEKDANJI NOG.VRATAR DASAJEV JUŽNI SADEŽ SLEPILO AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA HRV. SMUČ. TRENER (VEDRAN) MESTO PRI ŠIBENIKU ITALIJANSKI PEVEC DUŠA POČKAJ ZAPRT SVET MED GORAMI RAVNINA ANTHONY EDEN OPERNA PEVKA (CVETKA) LOKEV GLAVNI ŠTEVNIK DVOKOLESNA CIZA HRVAŠKA POKRAJINA RADIJ LEPLJIVA ZAŽIGALNA ZMES HITER KONJSKI TEK NAPAD, NASKOK SLOVENSKI PESNIK (IVO) Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Štefan Dobranič, Benica 23, 9220 Lendava 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: >t> CM CM CM 3 Jernej Grof, Sebeborci 83 a, 9221 Martjanci . - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Slavica Bertalanič, Št. Kovača 17, 9000 M. Sobota Mojca Ruš, Polje c. VIII/2, 1260 Ljubljana Elizabeta Žigert, Lomanoše 22, 9250 G. Radgona Katarina Farkaš, Kapelska c. 72, 9252 Radenci Anica Granfol, St. Rozmana 2, 9000 M. Sobota E tv OJ S E .n CD a} o -n C cc 05 k- S c CQ VOLTAMPER ANTIČNA DEŽELA OB ČRNEM MORJU OPUS INTERVAL MED TERCO IN KVINTO ZADNJI DEL GOLENI REKA V FRANCOSKI NORMANDIJI ANTON AŽBE Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka. 21. junija 2002. Ime in priimek: Naslov: *AO1O MURSKI VAL IN 105,7 MtlZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 K %'■0500 Vedrov dobro 1.30 novice (BBC)-1(.J ^vestna - 13.00 Poročila - 13.15 1. osebae ' 1S.3o °roCila - 14 05 Obvestila - 14.15 Evropa na Mur. b°9odki in odmevi - 17.00 Osrednja p -igooPe-<*?lu'17 20 0bvestila -1730 testi- %i^e9a srca -19.00 Poročila -19.10 Najlep sN0P Nj:.POzdravi - 20 00 Bo ia’ b0 ne al’ noski odmevi -^oL05'00 Vedro v d0br0 ’Utr° ’ 07^nn^hor pesmi tedna in čas " 8 30 Zamurienci - 09.00 Izb P _ 1() 30 Sli.. Srečanie na Murskem valu - 10.25 Obv. Q0 Mi. ?a kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obves kami in ' c^^valce - 13 30 NailepŠexxt*e4 00 Na narodni arrni u, Vrr,es javljanja s športnih igrišč) Fordja- -.19-00 Poročila -19-15 Oddaja tedna- 20^ .pekova nedeljska ordinacija - 24.0 ... 10.05 05 00 Vedro v dobro iutr° ' 1°^° 00 Poročila 9' 10.15 Mali oolasi - 11 00 Poročila - 12-00 BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje -18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Kr-panke - 20.00 Kak je inda fajn bilou ali Domača plošča ali Brez okvirjev- 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 UNICHEM - 11.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi -11.30 Kratki stik - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 3 x country -14.00 Poročila - 14.15 Sedem veličastnih, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila - 19.15 Domača glasbena scena - 20.00 Juke-box - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.10 Trn v peti -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 NST-SNMV, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč - 20.00 Geza se zeza - 24.00 SNOP Brat Džouži Za borbo prouti sujši je v Pomurji gratala nova bioenergetska situacija. Ta je po mišlenji dobroobveščeni krogofv okviru mejni znanosti. Či ščemo, ka se prekine pesja vročina ali pa cilou sujša, trbej samo napraviti Soboške dneve. Tou seje potrdilo tildi letos, pa že v nekaj preminouči lejtaj. Či se pa sujša ponovno pojavi po ton toga, pa trbej napraviti Radgonsko senje, pa je stvar rešena. Te si pa naj odškodnino kmeton po sujši ovipregnjejši nekanpotisnejo. Betekof sousidpravi, ka te stvari rihtajo bioenergetičari. Uni s pomočjo nihanja nihalčkof uravnavajo energetske silnice tak, ka za dežjon sigdar posija sunce. Majo pa Soboški dnevi tildi vpliv na bioritem v centri Sobote živeči litjdi. Belekova sestrana je doma v stano-vanjskon bloki kre ulice Števana Kovača, pa se nočna muzika k njoj s parka tak čuje, ka tildi pri zaprejton okni nemre spati. Zavolo toga, ka kesno v nouč ta muzika ne igra, liki rugače tak, ka človeki žifce na kunec potegne, pa gda rugatanje ob edni vnoči henja, te itak žifci ešče dugo delajo v ritmi sambe ali mambe. Tak ka so te čas pri nji doma spali vidnje, vnoči pa gledali televizijo, pa posliijšali rugatanco s parka. Na srečo zdaj tej soboški dnevi trpijo menje dni kak prejšnja lejta, pa tak ešče bioritem tej prebivalcof nede telko vd lučeni z normale, ka bi trbelo iskati pomoč pri psihiatri. Bela pravi, ka so negda na veselicaj muziko meli brez ojačevalcof, pa so Udje bole uživali ob njoj, kak zdaj, gda mnogi gluji gračujejo zavolo nje. 28 OGLASI 4. julij 2002 motorna vozila KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963,031 258 642,041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt ml 2690 ODLIČEN A 6,1,8 T, kavno-kovin-ske barve, 1998, koristma dodatna oprema, prvi lastnik, prodam. Tel.: 041 563 138. ml3427 MOTORNO KOLO MZ, 150 ccm, prodam. Tel.: 041 636 622. VLEČNO KLJUKO za AX kupim. Tel.: 041 636 622.ml3445 AUDI A4 1.6, kupljen v Sloveniji, brez klime, letnik 1997, prodam. Tel: 563 17 52. ml3453 živali PONI KOBILO, brejo, zelo mirno, prodam. Tel.: 041 520 847. ml3398 NESNICE, mlade hisex rjave, graha-ste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci tel.: 528 11 90, Franc Mo-vrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilni Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m13400 PLEMENSKE MERJASCE in svinje prodam. Trg Slavka Osterca 21, Veržej, tel.: 031870 802. m 13416 NESNICE, MLADE JARKICE, RJAVE TER SEVE, cepljene, hisex, stare 13 tednov, prodajo za 550 SIT. Dostava na dom. Tel:: 792 35 71. ml3443 BELE PIŠČANCE po 280 SIT/kg, prodamo. Melita Srša, Veščica 36 pri Ljutomeru, tel.: 589 10 46. ml3444 posesti V PRITLIČJU STANOVANJSKEGA BLOKA TRATE G. Radgona prodamo stanovanje v velikosti 64 m2. Tel:: 041 674 826. ml3293 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti oddam v najem. Tel.: 566 14 68. ml3385 PARCELO ali starejšo hišo za obnovo, maximalno 15 km iz M. Sobote, kupim. Tel.: 031 388 394. ml3386 NOVO HIŠO. 10 km iz M. Sobote. 4. gradbena faza, 200 m2,z 1 ha zemljišča, za 35.000 eurov, prodamo. Tel.: 041 804 776. ml3409 STANOVANJE, garsonjera, 31 m2, v M. Soboti, prodamo. Tel.: 02 527 11 81,041 746 027. ml3417 DVOSOBNO STANOVANJE v bližini M. Sobote damo v najem. Tel.: 041 383 160, 548 15 88. ml3422 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti dam v najem. Tel.: 031'404 460. ml3426 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti oddam v najem. Tel.: 041 258 094, popoldan. ml3442 V M. Soboti prodam hišo z delavnico in vrtom. Telefon 041 793 221. ml3448 ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote kupim. Tel.: 031 728 226 ali 031 249 305. ml3460 kmetijska mehanizacija PREŠO, HIDRAVLIČNO, 230 1, staro 3 leta, z elektromotorjem, kpsilni-co za traktor Stayer 18, komplet in plug, tribrazdni, 12 colov, malo rabljen, prodam. Tel.: 041 520 847. ml3399 OBRAČALNI PLUG, tribrazdni, prodam. Tel.: 041 726 405. ml3405 KOMBAJN EPPLE 211, obnovljen motor, prodam. Tel.: 572 13 14. ml3406 KOMBAJN ZMAJ 780, pripravljen za žetev, ugodno prodamo. Tel.: 041 351 902. ml3420 TRAKTOR URSUS 335 s koso, ob- novljen, prodam. Tel.: 546 15 23, Murski Petrovci 15. ml3428 8-TONSKO PREKUCNO PRIKOLICO prodam. Tel.: 546 14 07. ml3429 BALIRKO ZA ŠTIRI OGLATE BALE, John dere, tip 336, zelo dobro ohranjeno, in kosilnico SIP, 215 roto, ugodno prodam. Tel.: 041 293 074. ml3441 TRAKTOR SAME. 130 KS, 4x4, registriran vse leto, prodam. Tel.: 031 416 412. ml3446 kmetijski pridelki BELO MEŠANO VINO, kvalitetno, ugodno prodamo. Bogojina 104 b. ml3418 VINO prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 575 18 77 in 041 773 370. ml 3423 razno POHIŠTVO za spalnico za 20.000 sit prodajo. Tel.: 041 790 836. ml3412 HITRO DOSTAVIMO LES ZA OSTREŠJE, BRUNE, OPAŽ. Tel.: 041 459 090, 041 451 677, Trgovinske storitve Marko Pahernik, Dravinjska c. 62, Poljčane. ml3378 Preklicujem veljavnost spričevala zaključnega razreda OŠ Mala Nedelja. 1965/66 - 8. razreda - na ime Alojzija Horvat, Sv. Tomaž. ml3387 Preklicujem veljavnost HK št. 08122-4 od HKS PANONKE M. Sobota, na ime Štefan Hajdinjak, Bodonci 75. ml3395 KORUZO V ZRNJU po 25 SIT in cevni radiator, 200 x 60, prodam. Tel.: 031 880 874. ml3407 POLISTEREN, 457, prozoren, beli in OKITEN, prozoren, prodam. Tel.: 041 717 049. ml3419 ENOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, v centru M. Sobote, oddam. Zaželeno polletno predplačilo. Tel.: 01 537 39 92 ali GSM: 040 846 852. ml}425 srečanja 28-letno dekle išče prijatelja brez obveznosti in zaposlitve za spremstvo in družbo v Ljubljani. Nudim ti lepo nagrado. Ostalo po dogovoru. Tel.: 041 448 964.ml3394 POKLIČITE, morda boste ravno na ta način srečali pravega partnerja ali novega prijatelja. Ženitvena posredovalnica Vita, Tomšičeva 2, GSM 031 438 496. ml3439 storitve ROLETE, žaluzije, tende, lamelne zavese, plise zavese montiramo. Senčila Vladimir Žalik, s. p., Žižki 31 k, tel.:. 041 340 572,02 571 14 10. ml3174 delo NUDIMO INFORMACIJE o delu na domu. Material dostavimo. INFO-COMMERCE, Šercerjeva 20 Velenje, Danica Malešev, tel.: 041 747 121. ml3434 MONTERJA CENTRALNE KURJAVE sprejmem v redno delovno razmerje. Inštalacije Krušeč Tomaž, s. p. Štula 3, Ljubljana, tel.: 01 512 0342, fax: 01 512 03 43, GSM: 041 622 464. . ml3452 IŠČEMO ZUNANJE SODELAVCE ZA PRIDOBIVANJE UPORABNIKOV ZEMELJSKEGA PLINA NA OBMOČJU OBČIN Murska Sobota, Lendava in Radenci. Stimulativno PLAČILO PO USPEŠNOSTI. Zaželeno je poznavanje zemeljskega plina. Vaš INTERES ZA SODELOVANJE POSREDUJTE NA Mestni Plinovodi, d.o.o., Kolodvorska 2, Koper ml3456 ZAPOSLIMO KOMERCIALNEGA TEHNIKA (ali podoben poklic) z dve leti delovnih izkušenj za delo v prodaji. Avtoservis Lajter, Dobrovnik 6 c, tel.: 579 90 30. ml3457 AVSTRIJSKA REKLAMNA AGENCIJA AGENTUR SCHANDA Ges.m.b.H., Anton Freunschlag Gasse 27, A-1230 Wien išče hosteso za delo na sejmu v Gornji Radgoni in možnost nadaljnjega dela tudi po njem. Kandidatke morajo obvladati aktivno nemški jezik, razpolagati z dostopom do interneta in imeti končane študijske obveznosti. (Zaposlitev ni ovira). Kontaktna oseba: Manfred Thienel, tel.: 04431 699 113 Pred dvajsetimi leti, v cvetu mladosti, pustila si nas v osami, a še vedno, živiš z nami. V SPOMIN Anici Simon iz Gradišča Še vedno tvoji: mož Joži, sinova Vilko in Marjan, hčerka Nada ter štirje tebi nepoznani vnuki Andrej, Grega, Jure in Martina Že peto leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Te dni mineva peto leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Avgust Grah iz Ropoče 49 Hvala vsem, ki se ga spomnite, prižgete svečko ali mu na grob položite cvet. Vsi njegovi V SPOMIN 5. julija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga žena in mama Frančiška Strajnšak iz Stročje vasi 15 a Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate. Njeni; mož Franc in sin Janko z družino Sporočamo, da je umrla naša nekdanja sodelavka Genovefa Roškar upravnica pošte 9245 Spodnji Ivanjci v pokoju Od dolgoletne in vestne sodelavke smo se poslovili v ponedeljek, dne 1. 7. 2002 na pokopališču na Negovi. Delavci Pošte Slovenije, d.o.o., Poslovna enota Murska Sobota Sporočamo, da je umrl naš nekdanji sodelavec Alojz Šamprl pismonoša pošte 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici v pokoju Slovo od vestnega sodelavca je bilo v ponedeljek, dne 1. 7. 2002 na pokopališču Sveti Jurij ob Ščavnici. Delavci Pošte Slovenije, d.o.o., Poslovna enota Murska Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi'opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel,: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI ob VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, y V BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. /■ PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. V rv * t 1 in n r n irt _ | Čas beži, ostajajo spomini, spomin nate. V SPOMIN 7. julija bo minilo leto žalosti od, takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in sorodnik Franc Kisilak iz Nuskove 71 Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Že leto dni v grobu spiš. a še vedno v mislih z nami živiš Rože zdaj ti grob krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 8. julija bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat ter sorodnik Ernest Sever iz Otovec 74 Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče prinašate cvetje. Vsi njegovi Minilo je leto žalosti od takrat, || ko te je poklical k sebi On, ki si mu ti zvesto služil in ga neskončno ljubil. V SPOMIN Matija Hajdinjak duhovnik iz Žižkov Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate in se ijgtavljAte ° njegovem grobu. Sestra Marija z družino Podoba tvoja nam iz spomina ne izgine, kakor glasba, ki je večna in ne mine... V SPOMIN t k” Minevajo tri leta žalosti od takf ’ nas je zapustil naš najctrazj1 Franc Rojk° s Cankove 49 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem® mu prižgete svečo ali podarite cvetje. Posebna so Gasilskemu društvu Cankova, njegovim prijatelje111’ tako ganljivo počastili spomin nanj, s cvetjem insvC . i Z & Žalujoči tvoji najdražji Spočij si trudne ° za vse še enkrat hva ZAHVALA V 91. letu nas je tragično draga mama, babica in Pf‘ Marija Čahuk iz Dankovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem ^1’° sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih treni’ strani, darovali cvetje in sveče ter izrekli pisna sožalja. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi, posebno P' »I 4. julij 2002 29 Le srce in duša ve, kako hudo boli, ko tebe, draga mama, več med nami ni. V SPOMIN Leto dni je minilo od takrat, ko je nehalo biti srce naše drage Gizele Recek iz Žižkov Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, cvetom ali prižgano svečo. Vsi tvoji S svojim pridnim delom osrečiti si nas znal, pred usodo neizprosno, sam, nemočen si ostal. Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok, ostali so še sledovi tvojih pridnih rok. V SPOMIN U^a minevajo štiri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in zet Janez Mencigar s Cankove 29 e Vala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite rože ali se ga vsaj za trenutek spomnite z lepo mislijo in molitvijo. Tvoji najdražji 24. junija 2002 nas je v 85. letu za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ZAHVALA Marija Fiala roj. Majer z Razkrižja s 01ečl izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, tad^0111 ln vsem> ki ste drago pokojnico pospremili na ter. P°ti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ustna in pisna sožalja, g duhovniku za pogrebni Pevcem, govorniku za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Je čas, ki da in vzame, je čas, ki nikdar ne mine. Je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani samo lepe spomine. ZAHVALA ^hn-r Spremlia sPomin na 26. junij 2002, ko je v 84. 1 o srce drage mame, sestre, babice in prababice Pavle Horvat iz Večeslavec 135 ”as tako nezaželeni in boleči izgubi se v 11111 ž* Ptij~ Zahvaljujemo vsem dobrim sosedom,soro ^tenvi-ein in znancem, ki ste jo v tako velikem s *k nienemu zadnjemu počitku, nam izre , Po^iiza bolnišnico, za svete maše, cvetje m zahvala je namenjena g.duhovniku pevcem za odpete žalostinke in pogrebi Hv-ji Banfi. a tudi osebju z internega oddelka v Rakičan Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči t'si njeni najdražji! stara mama, pa hvala za v b^n, ki si nam jo vedno dajala tvoji vnuki in pravnukinja. Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo. V SPOMIN V bolečini spremljamo spomin na 3. julij pred tremi leti, ko si nas mnogo prerano za vedno zapustil naš dragi Jožef Haužar iz Ropoče Hvala vsem za trenutek, ko postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da te ni, še vedno verjeti noče. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 3- julij, ko mineva deset let od takrat, ko nas je zapustil naš ljubeči sin, brat, mož in očka Ernest Kranjec iz Sotine Hvala za vsako lepo misel na njega, podarjen cvet in prižgano svečko. Zelo te pogrešamo! Vsi tvoji najdražji Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 70. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in sorodnik Janez Rajnar iz Plečnikove 29 v Krogu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala vsem za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici g. Mariji, upokojencem, g. Obalu in pogrebništvu Banfi. Zahvala osebju bolnišnice v Rakičanu, posebno gospe dr. Vidovičevi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala! ZAHVALA Zelo radi bi še živeli z našo drago in nadvse ljubljeno mamo, staro mamo, prababico in taščo Emo Hašaj iz Gradišča 28 toda smrt je bila močnejša od njenega življenja, katero se je 28. 6. 2002 v 83. letu tiho in mirno izteklo. Ob tej za nas boleči in nenadomestljivi izgubi se v tihi žalosti iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam v teh težkih časih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem svojcev, govornici Jožici za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Tvoji najdražji Zbogom, draga prababica! Jasmina, Ines in Matjaž Gorje, ko zve srce, da sleherni nov dan ‘ je upanje zaman. Naj zemlja zve, kako to žge, je ni stvari, ki bolečino stre. ZAHVALA Kljub neizmerni volji in želji, da bi ostal z nami, nas je v 44. letu po težki bolezni zapustil ljubi mož, dragi očka, sin in zet Stefan Gabor j iz Prešernove ul. 38 v Rakičanu Ob tej nenadomestljivi izgubi se v tihi žalosti iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Prisrčna zahvala družinama Kreslin, g. Dragu Šipliču, Katici Rajnar in družini Jerebic za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred in tolažilne besede, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Zahvaljujemo se sodelavcem firme Medicop, vsem prijateljem, ki so ga obiskovali v času težke bolezni, vrstnikom, kolektivu otroškega oddelka in nekdanjemu strežnemu osebju bolnišnice v Rakičanu, Sandijevim sošolcem z razrednikom, Doriskinim sošolkam in sošolcem z razredničarko. Hvala osebnemu zdravniku dr. Rupertu Muhru, dr. Mukoviču ter osebju bolečinske ambulante za lajšanje bolečin, dr. Vladimirju Mrkšiču , patronažni službi ter onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Vsem imenovanim in neimenovanim - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli neizmerno radi Dragi očka - pogrešala te bova! Tvoja Doris in Sandi ZAHVALA V 51. letu nas je zapustil dragi sin, mož, oče, brat, sorodnik in prijatelj Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. popinj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, še posebej družinam Bokan, Mekiš, Hozjan, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani ter nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Naša zahvala je namenjena tudi g. duhovniku Viliju Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, ŠD Šulinci, govornikoma za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Hozjan. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Ohranite ga v lepem in trajnem spominu! Vsi njegovi Šulinci, julij 2002 Ljubil si naravo, prekmursko ravnico... Nisi odšel, le nekje daleč si... Pogrešamo te... Kogar imaš rad, nikoli ne umre... ZAHVALA V 52. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, sin in brat Alojz Verban iz Tropovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Zdravilišča Moravske Toplice, OŠ Tišina in Zavoda za zdravstveno varstvo, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in godbenikom za odpete žalostinke ter govornikoma za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi delavcem pljučnega oddelka murskosoboške bolnišnice za pomoč v zadnjih urah življenja. Vsi njegovi 30 OGLASI 4Julij 2002 flJBII MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV Simon RAJH, s. p., Bohinci 55 Montažo mavčnih plošč po sistemu KNAUF. Adaptacija mansard, spuščeni stropovi, predelne stene... Montaža oken VELUX. _____________________Telefon: 041 891 607 WDEW8j1e 090 42 A > - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! PIMA, s. p 186$ BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne rispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Zgodilo se je... KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlč, s. p„ Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJE: PLAČILNE KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA MS, Staneta Rozmana 16 Tel.: 02/ 524 16 30 LJ, Slovenska 27 Tel.: 01/ 425 20 75 POGLEJ IN POPOTUJ 8.990 enodnevni Izlet na VISarje. plača eden - 1 te dva. cena za dve osebi TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO! HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (021548 14 26, GSM: 041 m 426, 041 733 948 39.900 7.7 . VHa Gradac, letalo, 70. NZ, polet letala • z Brnika NEUM Ih biseri juga 50.900 6.7.-20.7., Sončkov klub, bus, 3‘ Stella, 7D. POL, 2 otrok do 12 let brezpl ) 5 izletov i Med 26. junijem in 1. julijem se je na območju Pomurja zgodilo 48 prometnih nesreč. V vseh je nastala materialna škoda, 18 ljudi se je lažje poškodovalo, en hudo, . ena oseba pa je izgubila življenje v nesreči pri Spodnjih Ivanjcih. Prometna nesreča s jtudo telesno poškodbo se je pripetila v soboto, 29. junija, ob 20.35 v Pe-tišovcih, kjer je motorist zaradi neupoštevanja prometnega znaka trčil z voznikom osebnega avta. Motorist se je hudo poškodoval, njegov sopotnik pa lažje. V petek, 28. junija, ob 13.15 se je 28-letna H. K. z območja Lenarta peljala z osebnim avtom Renault R-21 po regionalni cesti iz smeri Senarska proti Brengo-vi. V ostrem, sicer preglednem vilne varnostne razdalje med vozečimi vozili. Avtomobilist, ki je peljal z rakičanske smeri, je zavijal na levo k domu starejših, zato je osebni avto, ki je peljal za njim, zmanjšal hitrost, nakar se je ga je »dotaknil« avtobus. V kratki varnostni razdalji je moral biti tudi tovorni avto, ki se je hotel izogniti trčenju (ali pa je nameraval prehitevati?), tako da je zavil v levo. Posledica: kljub temu je z »gobcem« trčil v zadnji del avtobusa, povrh pa oplazil nasproti vozeči osebni avto, ki je potem zapeljal v obcestni jarek. Voznika so odpeljali v bolnico. V soboto, 29. junija, ob 9 30 se je 34-letni A. G. z območja Pesnice peljal z motornim kolesom po glavni cesti I. reda iz lenarške Poroke www.p-inf.si Fcajetje la inlarmiradje. t d.. UL a. Novaka 5 3. Murska Ssbota VEDEŽEVALKA ZORA Pokličite najboljšo vedeževalko Odklanja vpliv črne magije in prekletstva Tel. 528 14 43, GSM: 031 828 675 Vedeževanje Zora, s. p., Pušča 91, 9000 M. Sobota 51.900 | iz.. 19.. 26.7., apartmaji Soli Alex. 70 N I polet i Brnika , ME kKS 56.900 TRIDOM, d. o. o. Robert Slana 031 290 226 TRIDOM RAZNA VRATA RUSKA VRATA DRSNA VRATA KRILNA VRATA TORNI POGON Z DALJINCEM HODNA VRATA VR N 13.7.. 2/3* hotel letalo. 70. NZ. polet letala i Brnika KORČULA »II SLANO 79.900 7.. 14.7., hotel M. Polo ali Osmine, letalo/ladja, 7D,all indusive, (z letalom: 86.600) CRES, Sončkov klub I II I ■' ovinku, je na mokri cesti zapeljala preko nasprotnega prometnega pasu in čelno trčila v golf, ki ga je vozila 20-letna V. R. z območja Lenarta. Obe voznici sta se poškodovali. Na videz huda, k sreči pa očitno lažja prometna nesreča se je zgodila v petek popoldne na cesti pri Rakičanu. Po naših podatkih je nezgoda posledica nepra- , ercator SLOVENIJA 99.900 6.7., 2* dep. Kimen, 7D, POL, cena za 2 odrasla | -1 otroka 2-12 let i www.sonchek.com | ^SONČEK M. SOBOTA, Slovenska 52,02/521 41 92 ~ TUI potovalni center I Plese 1. Murska Sobota i Gost v živo ■ Mirko Cigler: Slovenija, NATO in ZDA Natofon 22; u Ključ do kakovostnega pridelka sobota, 6. julij ob 10. uri ŠPORTNO NAVIJAŠKO POČITNIŠKA LUMPIJADA Obilo glasbe, petja in plesa za otroke, I ob spremljavi ansambla I Dvanajsto nasprotje. I !ii Mcrcator>> cija Piitra Rada Vukotič s.p., prostovoljski/ od prodaje slik na OŠ III - 5.000 Sl ’ NLB divizija Pomurje, namesto cvetja &'kij Ane Pelcar iz Kuzme - 10.000 SlT; En’’lI1La Kuštanovec, namesto cvetja za pok-ca iz Stročje vasi - 15.000 SIT; družina r ra Nova vas, namesto cvetja za pok- j ca - 10.000 SIT; družina Zrinski, cvetja za pok. Branka Modlica - cvetja za poK. Branka Modlica - poK fl^ Franca Hauka, Krog, namesto cvetja M Sereca iz Černelavec - 10.000 SIT; Vereša, Krog, namesto cvetja za pok* ? - 10.000 SIT; družina Vučak, Murska sto cvetja za pok. Marijo Wolf iz KrasC fjsr/ V.E.P.T. Rakičan, d. o. o., prostovoli1’1' jjcGj 1 s onn cit- =- ....t-^iče^ stali'^A^,®AR’ določen čas 1 ‘osi> MožNOST NADALJ-H- dni RUGI P0KLIC ključa-q '0-07.02; P.T.S. POLISER-I - O JAMNA 11 A, VIDEM OB Ernest: 5 HANik ZA P0pravII-0 KOLES h izn ’ ^ločen čas 3 mes.; 10 I. do 21 eni; vozniški izpit katego-AVTnur °2’ dANEZ MAKOTER, iutqmerHanika’ rajh nade S PKo AMlKE Z FUGIRA’ ^»rije; g. Cas 3 mes.; vozniški izpit K^možn08*31' pofl°ii: zaposli se v0FiLiPi^elavec; d0 21 • °6-02; C' S. P., VOGRIČEVCI 3/C, ^°STAmANJE izdel-^Mel^ določen čas 6 B- u ^Košenj; vozniški izpit j6J^AR’NATAKAR; določen :nemškiiozik- govorno; ^1» ^°kliC: kdhaC d0 26' C' MELE 27a, Radenci pod LIPO, KLAV- SOBOTA; določen čas 3 nih izkušenj; ostali pogoji: 3W?s'itve za nedoločen čas; do D. 0. 0., M. SOBOTA, M- SOBOTA AtaK. K. določen čas 12 mes., Zr\p^u^en>'. ostali pogoji: MOZ- ZA NEDOLOČEN V^i;?6 02'' dom starejših ,, Sedmer, c. i. slovenske-Ljutomer ^itk^o čas 12 mes.; 2l.de-SkiNla; J' 'eziki: nemški jezik - go-vO* 0prAVLJEN HIGIEN- 13.07.02; ALOJZ K0- P'CER|JA potač, TRG VHtkiv NJA RADGONA m L'P0' KLAV’ 5%n?°'rA' do'o£en 6as 3 MNihv*' 'zkuSenj; jeziki: nemški >?SVa'' Pogoji: MOŽNOST Nedoločen čas; do 0 0., M. SOBOTA, »i««™ ,ten tas 6 mes.; ostali bSe Lahko kanoioa-W^ML«kKt 'CN0 Š0L0; d° \^fi'CNADA,S.P,GOSTIL- RADENCI Wh';kzik^ 6 mes'; 11 de’ov' i J; nemški jezik • govor- Poklic: kuhar, trgo-1 ' Poskusna doba 06. 02; Kuzmič, d. o. o., podjetje za trgovino in gostinstvo, črnci 67, Apače NATAKARICA; deločen čas 12 mes.; ostali pogoji: DRUGI POKLIC: POMOŽNA NATAKARICA; do 28.06.02; PRIJOL JASNA-BABILON, RADOMERJE 14, LJUTOMER NATAKARICA; določen čas 6 mes.; do 25. 06. 02; FILIPIČ MARKO, S. P., Posredovanje s prevozi Filipič Marko - DNEVNI BAR, PREŠERNOVA Ul. 25, LJUTOMER KMETIJSKI TEHNIK KMETIJSKO VINOGRADNIŠKA OPRAVILA; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: drugi poklic: kmetijec,pomožni delavec z izkušnjami; možnost nadaljne zaposlitve; do 25.06.02; GEOS, D. 0. 0.. PREŽIHOVA 10, GORNJA RADGONA STROJNI TEHNIK MONTER OGREVALNIH NAPRAV; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: drugi poklic: monter ogrevalnih naprav; do 25. 06. 02; KOVAČ, D. 0. 0., OGREVALNI SISTEMI M. TOPLICE, DOLGA ULICA 103, M. TOPLICE PROMETNI TEHNIK VOZNIK INŠTRUKTOR B-KATEGORUE; določen čas 3 mes.; 1 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: višja ali srednja šola z opravljeno licenco inštruktorja; čas zaposlitve - do vrnitve delavca iz bolniškega dopusta, do 13. 07. 02; MODRI DIRKAČ, 0.0. 0., MARKIŠAVCI 30, MURSKA SOBOT EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Delo z bazam, podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorij . , ostali pogoji: drugi poklic: trgovski posl druga ustrezna smer; poskusno delo 3 mesece, lasten prevoz; do,O-OA • ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D., KOPER PE M. SOBOTA, ARRI^ NOVAKA 13, M. SOBOTA; št. del. mest. 2 INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJ. ELEKTRON. VZDRŽEVANJE NAPRAV; določen čas 6 mes.; 31. delovnih izkušenj; jeziki, sloven ski jezik - govorno in pisno, zna gramskih orodij: Delo s zahtevno; vozniški izpit katego j ■ ■ tali pogoji; poskusno delo 3 25.06.02; MIR. MESNA INDUSTR DGONA, D. D.. LACKOVA 22. G. Radgona GLASBENIK SPECIALIST ZAT0LKAlA , ikj. UČITELJ TOLKAL; nedoločen čas. j slovenski jezik ■ govorno in pi■ pogoji: zahteva se Vll stopnia s mkHzo razbe; do 20.06.02; GLASBENA ŠOLA, Ul. STANETA ROZMANA 1, M. SOBOTA GLASBENIK SPECIALIST ZA KI™10 ik|. UČITELJ KITARE; nedoločen čas. j k. slovenski jezik - govorno in p' ' pogoji: ZAHTEVA SE VII.STOPNJA ST ROK. IZOBRAZBE; do SBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZ NA1.M. SOBOTA; št. del. mest. DIPLOMIRANI INŽENIR STR0Jk,Š™PVC prodajni inženir ZA prodaj pv OKEN IN VRAT NA PREDSTAI„nts MARIBORU ALI V LENDAVI; d0 r 6 mes.; vozniški izpit kategor^ > pogoji: drugi poklic: dipl .'na 9 |itve za štva ali lesarstva; možnost z^ nedoločen Čas; do 21.0 _ ■ TA IP, D. 0. 0., ljutomerska cesia. GORNJA RADGONA; št. del. mes . UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA ZA KONSTRUKCIJE PROJEKTANT STATIK; nedoločen čas, I. delovnih izkušenj; jezik.: slovenski l^^ - govorno in pisno; znanje pr 9 orodij: Urejevalnik besedil - zah e . z bazami podatkov-zahtevno.^ izpit kategorije: B; ostali pog J ■ kino • kin Delimo vstopnice za kino RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V klubu PAC je do 15. avgusta na ogled priložnostna razstava Iz prekmurskega opusa Jožeta Kološe - Kološa. Razstavo posreduje Pokrajinski muzej Murska Sobota. - V Galeriji si lahko ogledate razstavo kiparja Silvija Arsa Popoviča iz Ljubljane. - V muzeju je na ogled stalna muzejska razstava in razstava Na prelomih tisočletij. - V kavarni Jelša je na ogled razstava Foto kluba Murska Sobota z naslovom Zeleno. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je do 4. avgusta na ogled razstava Orožje od 15. do 18. stoletja. E Murska Sobota Četrtek, 4. julija: ob 20.00 ameriška srhljivka Iz pekla Petek, 5. julija: ob 19.00 ameriški akcijski film Dirka, ob 21.00 Iz pekla Sobota, 6. julija: ob 19.00 in 21.00 Dirka Nedelja, 7. julija: ob 19-00 in 21.00 Dirka Gornja Radgona Petek, 5-julija: ob 21.00 ameriška romantična drama Angelske oči Nedelja, 7. julija: ob 18. 00 in 20.00 Angelske oči kino • k i n IŠČEM SOSTANOVALKO starost med 20 do 30 let v centru M. Sobote (dvosobno stanovanje). Najemnina 100 EUR + STROŠKI. Tel.: 528 11 99 (Maria). Javijo naj se dekleta z znanjem nemščine ali angleščine. gramov; do 21. 06. 02; ATRIJ, D. 0. 0., GRADBENI INŽENIRING, ODRANCI, GAJSKA ULICA 39, ČRENŠOVCI PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedo-. ločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 21.06.02; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I LENDAVA, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 3 PROFESOR ANGLEŠČINE UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; do 21.06.02; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 25.06.02; DOŠ I LENDAVA, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA - LENDVA PROFESOR MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE; določen čas 5 mes.; do 25.06.02; OSNOVNA ŠOLA ODRANCI, PREŠERNOVA 1, ČRENŠOVCI PROFESOR GLASBENE VZGOJE UČITELJ GLASBENE VZGOJE Z DOPOLNJEVANJEM OBVEZE NA DOŠ DOBROVNIK IN DOŠ PROSENJAKOVCI; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 21.06.02; DOŠ Genterovci • GONTE-RHAZI KETNYELVI ALTALANOS ISKOLA. Genterovci 8 B, Dobrovnik - Dobronak AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA GODALA UČITELJ VIOLINE; nedoločen čas; do BORZ Z N A N Ji je informacij- sko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Išče se znanje angleškega jezika za SŠ. - Išče se znanje matematike za SŠ. - Ponuja se znanje lončarjenja. Informacije: BORZA ZNANJA M. ŠOBO-TA, pri Ljudski univerzi M. Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. 25.06.02; GLASBENA ŠOLA LENDAVA -ZENEISKOLA LENDVA, PARTIZANSKA 64. LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 2 AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA PIHALA IN TROBILA UČITELJ FLAVTE; nedoločen čas; UR/ TEDEN: 20; do 25.06.02; GLASBENA ŠOLA LENDAVA - ZENEISKOLA LENDVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA AKADEMSKI GLASBENIK ZA KLAVIR IPD. UČITELJ KLAVIRJA; nedoločen čas; UR/ TEDEN: 20; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 20.06.02; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3 Na podlagi 22. in 121. člena Statuta Občine Križevci (Ur. I. RS, štev. 27/99 in 17/01) in druge alinee prvega odstavka 10. člena Odloka o priznanjih občine (Ur. I. RS; štev. 30/96) ter sklepa komisije za odlikovanja in priznanja z dne 27. 06. 2002 objavlja Občina Križevci RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRIŽEVCI ZA LETO 200.2 I. Otlčina Križevci podeljuje prizpanja zaslužnim občanom, podjetjem in drugim organizacijam ter skupnostim, zavodom in društvom za njihove dosežke v gospodarstvu, kulturi, znanosti, ekologiji, športu, vzgoji in izobraževanju, na kulturnem področju ter drugih področjih. II. Priznanja Občine Križevci, ki se v letu 2002 lahko podelijo, so: - priznanje Občine Križevci.s plaketo in listino, - pisna priznanja Občinskega sveta Občine Križevci. III. Pobudo in predloge za podelitev priznanja Občine Križevci lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, društva, delovna telesa občinskega sveta, komisija za priznanja in odlikovanja ter politične stranke. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje in podatke o predlagatelju pobude. Predlog mora biti utemeljen z razpravo iz okolja, iz katerega izhaja. IV. Pisni predlogi se posredujejo v zaprti kuverti na naslov: Občina Križevci, komisija za priznanja in odlikovanja, Križevci 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru, z oznako »Ne odpiraj: razpis - občinska priznanja«, in sicer do 18. julija 2002. Nepopolnih in prepozno vloženih predlogov komisija ne bo upo- števala. Predsednik komisije: Feliks Mavrič, I. r. Zadnji tango v Parizu in La Boum 2 sta bila dva izmed najpogosteje imenovanih filmov, katerih zgodba se dogaja v Parizu, našo nagrado pa prejme Jasmina Horvat, Mlinska 8, Bakovci, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kdo igra glavno vlogo v filmu Iz pekla? Odgovor:............................... Odgovore pošljite do 9. julija na naš naslov: Vestnik, Kupon št. 27 Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. FOREVER NOT YOURS - A-ha 2. LET ME DOWN EASY - Chris Isaak 3. A NEW DAY HAS COME - Celine Dion 4. YOU - S Club 7 5. SEI SOLO TU - Nek & Laura Pausini 6. BOOM - Anastacia 7. NEVER TEAR US APART - Joe Cocker PREDLOGI: POOR MISGUIDED FOOL - Starsailor SLOW BURN - David Bowie LITTLE BY LITTLE - Supertramp LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NA KRILIH LJUBEZNI - Elevators 2. DELILAH - Victory 3. V MOJI SMERI - Mef & NOB 4. NE DAM - Make Up 2POVEJ - Polona 5. SLIŠIM TRAVO RAST - Andrej Šifrer 6. MOJE SONCE - Bepop 7. VSE ALI NIČ - Anja Rupel PREDLOGI: KO BIL SN ŠE MALI PIZDUN - MI2 NAJ ŽIVI - Polona HOTEL MODRO NEBO - Kingston LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KAJ MI MAR - Beneški fantje 2. ZA TVOJ PRAZNIK - Špik 3. ZVON ŽELJA - Ans. Toneta Rusa 4. SPOMIN NA PEVCA ŠE ŽIVI - Modrijani 5. KRESNICE PLEŠEJO - Tornado 6. ZAKAJ BI NA PRAZNIK ČAKALA - Sredenšek sekstet 7. POLETNO HREPENENJE - Slovenskogoriški kvintet PREDLOGI: SONCE, POLJUB MI DAJ - Navihanke LEPI PRAVLJIČNI SVET - Nanos ŽALOSTNA DEKLICA - Hišni ansambel Jožovc LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE. DOMAČA PLOŠČA 1. VRAČA SE POMLAD - Big Band Murska Sobota 2. BABA MALO ME NJAJ (ROCK VERZIJA) - D’Kwaschen Retashy 3. EMMANUELA - Comfort 4. Z ROSO SI OPLAKNEM LICA - Hobby Brass Band 5. RDEČE VRTNICE - Palme 6. V VETRU MORJA - Jože .Kovač Uri 7. KURA IN KOKOT - Drago Jošar PREDLOGI: DVE ZVEZDI - Blanka Keršič NAMESTO KOGA ROŽA CVETI - Dorina & Darjan ŽIVLJENJE JE KARNEVAL - Halicanum Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 11. Julija 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 27 - glasujem za skladbo NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«... Ime in priimek ter naslov: J POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov In organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse Informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: 32 ZADNJA STRAN 4. julij 2002 «su Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 3. julija 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 225,7217 226,4009 227,0801 Hrvaška HRK 191 1 30,8844 30,9773 31,0702 Madž. HUF 348 100 92,5500 92,8300 93,1100 Švica CHF 756 1 153,8452 154,3081 154,7710 V. Brit. GBP 826 1 351,0446 352,1009 353,1572 ZDA USD 840 1 229,7188 230,4100 231,1012 ra ra Ljutomer Na tradicionalnem, desetem srečanju harmonikarskih orkestrov in skupin so se predstavili: harmonikarski orkester GŠ Gornja Radgona, komorna skupina harmonik in harmonikarski orkester GŠ Ormož in harmonikarski orkester GŠ Slavka Osterca Ljutomer. Učenci in mentorji so pokazali celoletni trud v izvajanju izvirnih in dokaj zahtevnih skladb. (Tamara K.) NLB d.d., Trg republike 2, Ljubljana Sprememba poslovnega časa Cenjene stranke obveščamo, da 8. julija spreminjamo poslovni čas poslovalnic Nove Ljubljanske banke, Divizije Pomurje. Nov poslovni čas: • Poslovalnica Murska Sobota, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure • Poslovalnica Grad, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do16. ure • Poslovalnica Beltinci, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15.do 17. ure • Poslovalnica Rogašovci, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Lendavska, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Gornji Petrovci, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure » Poslovalnica Moravske Toplice, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Kuzma, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Štefana Kovača, od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure • Poslovalnica Mestna hranilnica, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Gornja Radgona, za fizične osebe od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure, za pravne osebe od 8. do 15. ure • Poslovalnica Radenci, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Apače, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Sveti Jurij, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Lendava, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Turnišče, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure • Poslovalnica Črešnovci, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17 ure t • Poslovalnica Dobrovnik, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Ljutomer, za fizične osebe od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure, za pravne osebe jad 8. do 15. ure • Poslovalnica Križevci, od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure Preproste bančne storitve lahko opravite tudi preko spletne poslovalnice Klik NLB, elektronske banke Proklik NLB in Proklik plus NLB, telefonske banke Teledom, telefonskega odzivnika, bankomatov, spletnih strani ter SMS sporočil. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NI V dvoje je lepše Oba sta se rodila v Mariboru, poročila pa 25. maja 2002, točno opoldne, v poročni grajski dvora- ni pri Gradu na Goričkem. »Spoznala sva se pred tremi leti, saj sva delala v istem podjetju. Po dveh letih so naju poslovne poti ponovno privedle skupaj in najino poznanstvo se je obudilo. Po mesecu dni sva postala par, po šestih pa sva se odločila za skupno pot,« je povedala Jana, rojena 1971. leta, univerzitetna diplomirana ekonomistka, zaposlena v ministrstvu za gospodarstvo. Njen izbranec pa je Silvo Beton, rojen 1966. leta, elektrotehnik elektronik, zaposlen kot izvedbeni oblikovalec v firmi Kraft&Werk. »Ko sva prvič skupaj obiskala grad, sva vedela, da si oba želiva tam začeti najino skupno pot. Grad s prečudovito okolico, ki izžareva harmonijo in mir, je simbol tega, kar si želiva na skupni poti.« Jana, katere dekliški priimek je bil Ritonja, je po horoskopu dvojčica. V prostem času rada gre na izlete v naravo, se druži z ljudmi in kolesari. Pa ne sama, saj je kolesarski navdušenec tudi Silvo, rojen v nebesnem znamenju ribe, ki je povrh še ljubitelj jadranja. Nevesti je bila poročna priča sestra Darja, ženinov priča pa je bil prijatelj Rudi Uran. Poročno kosilo za mladoporočenca in člane njunih družin je bilo v can-kovskem gostišču Ajda; za številne prijatelje pa bosta v septembru pripravila velik piknik. Za- OKNA-VRATA-SENČILA Izredne časti in posebnega3/1 lema so bile deležne delavke.^1 so prišle na delo iz lendavske^ obrata v matično Muro Soboti. Neka direktorica, bi bila tudi sopotnica visokega industrijskega menedžerja v L13 davi, jih je najprej obkladal31 »smrdečimi« in še neprinaernl oblečenimi v ničvredne ske cunje«. Ob tej »hohštapl^ Mura v svoji novi podobi ni v presenečenje. konca Beton si v samem središču Maribora pravkar opremljata skupen dom, našla pa bosta tudi čas za poročno potovanje na Mali Lošinj. »Dan, ko sva se poročila, je bil nekaj časa sončen, potem oblačen, padlo pa je tudi nekaj kapljic dežja. Po ljudskem izročilu je nestanovitno vreme znamenje obilja. Pa tudi štorklje so naju spremljale vso pot skozi Prekmurje,« je sklenila srečno poročena mlada gospa. - Š. S., foto: M. V. B. . „iespe”*’ jene Sapač - Brzi vedal*’ Tak° denje volilnega pgficka-^ govemu strankarske tu Ludviku Novak s iščejo, verjetno pa nadaljevanje ^®. Li|.je 531» ponovno trudile T Sl ni pa so uspe" > Banfija, da bo s b ja. Ino podobo Jožka ca Slovensko okno prihodnosti Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 61 01, Fax: 02/656 16 11 P E Murska Sobota, Markišavska 10 Štrk na križu ■MUtidi m Bolehnečici - občinsko gasilsko prvenstvo Na nedeljskem občinskem gasilskem prvenstvu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je bilo v Bolehnečicah, je sodelovalo petnajst desetin. Pri pionirjih je slavila ekipa Svetega Jurija ob Ščavnici pred ekipo Bolehnečic. Pri mladincih je zmagala ekipa PGD Selišči - Kupetinci, drugi so bili Slaptinčani, tretji pa tekmovali od Svetega Jurija ob Ščavnici. Divizija Pomurje Ime in priimek: NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ulica: Kraj: Pošta: Podpis: VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Pri članih je zmagala desetina PGD Sveti Jurij ob Ščavnici, drugi so bili gasilci s Stare Gore, tretji pa tekmovalci PGD Slaptinci. Od članic je nastopila le desetina PGD Sveti Jurij ob Ščavnici. - F. KI. mn reprezentanc^ tivno vključil ' ■ nad<^ rekel je obžato^^ in Poudarl‘',dekSplozii°''j ko preprečil eksP pfVI p zentanci, saj Je k0-niete°' spoznati ške vplive na m . p0SW se.BHjena^ ki z baHr^^n^ ^^^tr^ Evr°P no uspeŠnr dževosiaH10' začel balirati hla treningu izrednih razd1 učinkovitega ukrepanja je P' nekdanji reprezentančni da sedanji županski pretende° direktor soboške bolnišnice nuli teden je baje i2^. strojavanje in testiral učin delovanje osebja. Če morda mislite, da je tale (nenavaden) posnetek zrežiran (nastavljen), potem se motite. Kar nekajkrat sem med vožnjo po glavni cesti Odranci-Beltinci opazil na obcestnem križu štrka; ustavil sem in ga hotel fotografirati, a je potem brž vzletel. Prejšnji petek zjutraj pa se mi je le nasmehnila sreča. Nastala je samo tale fotografija, kajti še preden sem »škljocnil« v drugo, je štrk zamahnil s perutmi in že ga ni bilo. Postavlja se mi vprašanje, zakaj si je štrk izbiral za krajši pristanek blagoslovljen križ? Ne morem verjeti, da zato, ker bi hotel biti višji od križanega. Foto: Š. Sobočan K milit 5. julij, petek, CIRIL, METOD 6. julij, sobota, BOGOMILA 7. julij, nedelja, MANICA 8. Julij, ponedeljek, ŠPELA 9. julij, torek, VERONIKA 10. julij, sreda, AMALIJA 6. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri In 18 minut, zašlo pa ob 20. uri in 55 minut. Dan bo tako dolg 15 urin 37 minut, kar je za pet minut —-j -j—rinoui in iuliia nh 7P uri in 27 minut bo S posebno obliko poleti' mestra postdiplomskega3 noj bi opravili tudi n°90^ soboške Mure, ki so sekf ' rakičanskem gradu In"^ okolici. Mnogi so ^Pe čemu služi ta terapija, Id j H, da je to edina pot P° je lahko odteklo nekaj P^ ske g a denarja mestn6' tudi za igre. Kruha daje0 no gospodarstvo. Velik Proble^eHKih se sedaj P^^^^fkij®^ delovne sile,k bitoJ ?)s n®-VpriS^ da jih ie naDaKl5|8^ bihoteh’ Z titi verjetno v zo. Sonja Beseničar in zes bosta še kar n° ^j1 tala na svojih zvestih skrbnikov^ račun še dolgom^ lažje dihala, da v ta aparat d tudi Ubija obrnil ploščo in P°s zagovornik. |