SEZNAM SLOVENSKIH IMEN V SLOVENIJI ŽIVEČIH NOČNIH METULJEV ENAJSTIH DRUŽIN: LEPIDOPTERA: BRAHMAEIDAE, CIMELIIDAE, DREPANIDAE, ENDROMIDAE, EUTELIIDAE, LASIOCAMPIDAE, LIMACODIDAE, NOLIDAE, NOTODONTIDAE, SATURNIIDAE IN SPHINGIDAE Matjaž JEŽ 1 in Jernej LAVBIČ 2 1 Velika Mislinja 15, 2382 Mislinja; e-mail: matjaz.jez@gmail.com 2 Ljubljanska cesta 18, 3000 Celje: e-mali: jernej.lavbic@gmail.com Izvleček – Predstavljen je seznam nočnikov iz družin Brahmaeidae, Cimeliidae, Drepanidae, Endromidae, Euteliidae, Lasiocampidae, Limacodidae, Nolidae, Notodontidae, Saturniidae in Sphingidae Slovenije z znanstvenimi in slovenskimi binarnimi imeni, ki obsega 76 rodov in 131 vrst. Izhodišče tega seznama je Hafnerjev seznam metuljev Kranjske iz leta 1910, ki je dopolnjen s Carneluttijevim seznamom iz leta 1992. Seznama sta favnistično dopolnjena ter taksonomsko posodobljena tudi z drugimi javno dostopnimi in lastnimi podatki. Osnovni namen članka je predstaviti slo- venska binarna imena nočnih metuljev teh enajstih družin in kratko zgodovino njiho- vega nastajanja v Sloveniji. Določena so bila po načelu Linnéjeve binarne nomenkla- ture ob upoštevanju etimologije latinskih imen in lastnosti metuljev. KLJUČNE BESEDE: Lepidoptera, Nocturna, Slovenija, etimologija, slovenska imena. Abstract – A CHECKLIST OF SLOVENIAN NAMES OF ELEVEN FAMILIES OF MOTHS LIVING IN SLOVENIA: LEPIDOPTERA: BRAHMAEIDAE, CIMELII- DAE, DREPANIDAE, ENDROMIDAE, EUTELIIDAE, LASIOCAMPIDAE, LIMA- CODIDAE, NOLIDAE, NOTODONTIDAE, SATURNIIDAE AND SPHINGIDAE A checklist of eleven small moths families of Slovenia with scientific and Slovenian binary names is presented, comprising 76 genera and 131 species. The list is based on Hafner’s 1910 list of butterflies of Carniola, supplemented by Carnelutti’s 1992 list. The two lists were updated faunistically and taxonomically using other publicly available and our own data. The main purpose of this paper is to present the Slovenian vernacular names of eleven small moths families and the method used to derive them. A brief history of the development of Slovenian names is also presented. Slovenian names were determined according to the principle of 139 ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA, DECEMBER 2024 Vol. 32, øt. 2: 139–160 Linné’s binary nomenclature, taking into account the etymology of the scientific names and a nature of moths. KEY WORDS: Lepidoptera, Nocturna, Slovenia, etymology, Slovenian vernacular names UVOD Ta prispevek je nadaljevanje prispevkov o slovenskih imenih sovk (Noctuidae) (Jež in Lavbič, 2023a), erebid (Erebidae) (Jež in Lavbič, 2023b) in pedicev (Geometridae) (Jež in Lavbič, 2024). Zato nekaterih poglavij iz uvoda ne ponavljava. Seznam znanstvenih imen v Sloveniji živečih nočnikov enajstih malih družin je pri- pravil drugo imenovani avtor na osnovi javno dostopnih favnističnih in taksonom- skih podatkov. Prvo imenovani avtor je pripravil etimologijo znanstvenih imen in slovenska binarna imena. Za lažje razumevanje posebnosti teh družin sva dodala še kratki pregled njihovih značilnosti. Skupina enajstih mali družin je neformalna skupina nočnikov, ki je nastala z zdru- žitvijo malih družin, ki so ostale po obravnavi velikih družin; sovk, erebid in pedi- cev. Med njimi ni večje taksonomske sorodnosti, saj sodijo v pet različnih naddružin. Prva so Bombycoidea ali prelci v širšem pomenu besede, ki so še najbližje Linnéjevim Bombyces in obsegajo družine Endromidae, Saturniidae, Brahmaeidae in Sphingidae. Tukaj so tudi prelci v ožjem pomenu besede, družina Bombycoidae z rodom Bombyx in vrsto B. mori ali sviloprejko. Ker sta družina in rod izključno azij- ska, so »prelci« v ožjem pomenu besede izgubili domovinsko pravico v evropski favni. Naslednje nadddružine so še Noctuoidea z družinami Euteliidae, Nolidae in Notodontidae, Drepanidea z družinama Drepanidae in Cimeliidae, Lasiocampidea z družino Lasiocampidae in Zygaenoidea z družino Limacodidae. Po morfoloških znakih najbolj izstopajo vešci (Sphingidae). Zato je že Linné v svojem temeljnem delu Systema naturae leta 1758 metulje razdelil na tri velike sku- pine; Papiliones (dnevniki), Sphinx (vešci) in Phalaenae (molji). Do danes se je obdržalo Linnéjevo rodovno ime Sphinx (Linnaeus, 1758), družino Sphingidae pa je uvedel Pierre-André Latreille (1762–1833) leta 1802. Ostala rodovna imena v tej družini so prispevali drugi avtorji; prvo, Macroglossum, že Joannes Antonius Scopoli (1723–1788) leta 1777, kar osem pa jih je dodal Jacob Hübner (1761–1826) leta 1819. V skupini Phalaena, ki jo je Linné delil na sedem oddelkov, je za današnji prispevek pomemben oddelek Bombyces, ki označuje prelce v širšem pomenu bese- de. Originalno Linnéjevo ime je danes ohranjeno na ravni naddružine Bombycoidea s številnimi evropskimi družinami, rodovi in vrstami. Tradicionalna delitev metuljev te skupine na »vešce in prelce« se je še dolgo obdržala v strokovni literaturi. Tako v enem od klasičnih metuljarskih del, Die Schmetterlinge Mitteleuropas (Forster in Wohlfarth, 1960), obsega tretji del »Spinner und Schwärmer«, s podnaslovom Bombyces und Sphinges, prelci in vešci. Pod tema imenoma je predstavljenih 22 družin, od katerih jih osem danes uvrščamo med metuljčke (Microlepidoptera), dve, Lymantriidae in Arctiidae, pa med Erebidae. Preostale družine so ob manjši reorganizaciji in dopolnitvah združene v današnji skupini enajstih malih družin, ki so zelo heterogena skupina in jih obravnavamo sku- paj zgolj iz praktičnih razlogov. Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 140 O RAZVOJU SLOVENSKIH ZNANSTVENIH IMEN NOČNIKOV ENAJSTIH MALIH DRUŽIN Pionirsko delo Frana Erjavca (1834 – 1887) Ključna dela Erjavca, v katerih je uporabil slovenska imena nočnih metuljev, so Živalstvo, prirodopis za nižje gimnazije in realke (Pokorny/Erjavec, 1864), Naše škodljive živali v podobi in besedi (Erjavec, 1880) in Prirodopis živalstva s podo- bami (Pokorny/Erjavec, 1881). V prvi izdaji »Živalstva« omenja 10 vrst iz te skupine, kar je razmeroma veliko glede na njeno skromno številčnost v primerjavi s sovkami ali pedici. To je povezano z dejstvom, da so ti metulji razmeroma veliki in kljub pretežno nočnemu življenju dovolj opazni in prepoznavni. Na prvem mestu so »somračniki« katerih ime upora- blja v pomenu družine. Navede pet vrst vešcev za katera navede zanimiva slovenska imena. Tako uporabi večernjak kot sopomenko za rod Sphynx in jezičar za rod Macroglossum. Sledijo prejci, obročar ali prsteničar in ponočni pavlinček. Omenja tudi svilnega prejca ali sviloprejko, pri čemer se ponovno pokaže Erjavčevo prizade- vanje za uvajanje enobesednih rodovnih imen. To je namreč ena od značilnosti slo- venskega jezika, da skuša vsako stvar ali pojem izraziti z eno samo besedo. Leta 1880 omenja Erjavec v delu »Naše škodljive živali« samo pet vrst, saj med njimi ni veliko škodljivcev, leta 1881 pa se število poveča na 14, ker je Alois Pokorny (1826– 1886) učbeniku dodal nekaj vrst. Zanimiv primer je Sphinx ligustri, ki ga 1864 ime- nuje po prevladujoči hranilni rastlini kalinji večernjak, leta 1881 pa zapiše enobesed- no ime kosteničar po eni od hranilnih rastlin te polifage vrste. Tabela 1: Primerjalni prikaz latinskih in slovenskih imen nočnikov enajstih malih družin iz treh Erjavčevih del. Imena so napisana v izvirni obliki. Znanstveno ime Pokorny/Erjavec 1864 Erjavec 1880 Pokorny/Erjavec 1881 Sphinx Atrops smertoglavec smrtoglavec Smerinthus ocellatus večerni pavlinček večerni pavlinček Smerinthus tiliae lipov veščec Sphinx euphorbiae mlečkov večernjak mlečkar, mlečkov veščec Sphinx ligustri kalinji večernjak kosteničar Sphinx pinastri veščec borov borov veščec Macroglossa stellatarum jezičar velerilec Bombyx mori svilni prejec, sviloprejka svilni prelec Gastropacha neustria obročar ali prstenica prsteničar prsteničar Gastropacha pini borovi prejec prelec borov borov prelec Cnethocampa pinivora sprevodnica borova Gastropacha processionea Cnethocampa processionea. prehodni prejec sprevodnica hrastova sprevodni prelec Saturnia pyri ponočni pavlinček veliki nočni pavlinček Saturnia carpini mali nočni pavlinček Bombyx cinthia ajlantov prelec Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih noœnih metuljev enajstih druæin 141 Schwentnerjevi »Metulji v podobah« Naslednje delo, ki je pomembno za razvoj slovenskih imen nočnikov, je Schwentnerjeva knjižica metulji v podobah. Izšla je leta 1907 (Anonimno 1907) kot prirejeni ponatis nemškega originala iz leta 1900 (Anonimno 1900) s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni 129 vrst metuljev, med katerimi je 17 pripadnikov enajstih malih družin. Tabela 2: Primerjalni prikaz latinskih in slovenskih imen nočnikov enajstih malih družin iz knjižice Metulji v podobah. Imena so napisana v izvirni obliki. Metulji Slovenije, Jurij Kurillo Pomemben prispevek k razvoju slovenskih imen metuljev je dal tudi dr. Jurij Kurillo v delu Metulji Slovenije (1992), ki je praktični priročnik za prepoznavanje in opazovanje naših metuljev. Izdala ga je Državna založba Slovenije leta 1992. V njej je predstavljenih v sliki in besedi 21 vrst nočnikov iz enajstih malih družin. Slovenska imena Latinska imena srednji pujsek Sphinx Elpenor smrtoglavec Acherontia Atrops mlečkar Deilephila Euphorbiae večerni pavlinček Smerinthus Ocellatus topolov veščec Smerinthus Populi svetlinov veščec Pterogon Oenotherae velerilec Macroglossa Stellatarum čmrljevec Macroglossa Bombiliformis lunik ali lipov prelec Phalera Bucephala hrastolistni prelec Gastropacha Quercifolia borov prelec Gastropacha Pini mali nočni pavlinček Saturnia Carpini prsteničar Gastropacha Neustria hrastov prelec Lasiocampa Quercus topolov prelec Poecilocampa Populi travni prelec Cosmotriche Potatoria rujavi pavlinček ali beli T Aglia Tau Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 142 Tabela 3: Seznam slovenskih in latinskih imen nočnikov enajstih malih družin iz knjige Metulji Slovenije. Imena so napisana v izvirni obliki. Kumulativna vsota vseh treh seznamov je 34 vrst, pet vrst pa je skupnih vsem trem seznamom: smrtoglavec, večerni pavlinček, velerilec in borov prelec. Podatkovne zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Pomembni vir slovenskih imen metuljev sta tudi Imenik slovenskih imen nevre- tenčarjev (Trilar in sodelavci, 2023) in Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev Slovenska imena Latinska imena topolov veščec Laothoe populi lipov veščec Mimas tiliae borov veščec Hyloicus pinastri mali vinski veščec ali pujsek Deilephila porcellus velerilec Macroglossum stellatarum slakov veščec Herse convolvuli večerni pavlinček Smerinthus ocellata smrtoglavec Acherontia atrops veliki nočni pavlinček Saturnia pyri mali nočni pavlinček Eudia pavonia beli T ali rjavi pavlinček Aglia tau japonski prelec ali jamamaj Antheraea yamamai bukov prelec Stauropus fagi trepetlikova hrbtorožka Phoesia tremula kamelja hrbtorožka Ptilodon capucina javorjeva hrbtorožka Ptilodontella cuculina lunik ali mali lipov prelec Phalera bucephala rdečerepka Dasychira pudibunda slivova kokljica Odonestis pruni borov prelec Dendrolimus pini robidov prelec Macrothylacia rubi Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih noœnih metuljev enajstih druæin 143 (Trilar in Knapič, 2023), ki jih ureja Prirodoslovni muzej Slovenije. V prvi zbirki je zbrana velika večina slovenskih imen metuljev objavljenih v literaturi, pri čemer je naveden tudi literaturni vir za vsako slovensko ime. V obeh zbirkah je predstavljenih tudi veliko nočnikov enajstih malih družin. Navedena so tudi slovenska imena, ki pa le izjemoma ustrezajo merilom binarnega imenovanja. Omenjeni zbirki sta najpopol- nejši seznam slovenskih imen metuljev. METODA DELA Za določitev slovenskih binarnih imen nočnikov enajstih malih družin je bila upo- rabljena metoda postopnosti oziroma treh korakov. Najprej je bila pridobljena etimološka razlaga veljavnih znanstvenih imen vseh obravnavanih družin, rodov in vrst. Pri tem je bila uporabljena etimologija po Spulerju (1908 in 1910) in Emmetu (1991). Za imena, za katera omenjena avtorja ne navajata etimologije, je bil pomen določen iz pomena latinskih imen s pomočjo grško-slovenskega (Dokler, 1999) in latinsko-slovenskega slovarja (Wiesthaler, 1993-2007). Tako so bila najprej določena slovenska imena družin, ki so vedno samostalnik v množini. Sledila je določitev rodovnih imen, ki so vedno samostalnik v ednini. V naslednjem koraku so bila na enak način določena slovenska imena vrst, ki so vedno pridevnik v ednini. Opisana metoda postopnosti določanja binarnih imen, tako da najprej določimo imena višjih taksonomskih skupin (družin, rodov), in šele potem imena vseh vrst določenega rodu, je tudi edina možna metoda določanja binarnih imen. Pri določanju imen družin, rodov in vrst so bile upoštevane tudi last- nosti metuljev kot so videz (barva, vzorec, oblika), hranilna rastlina, življenjsko oko- lje, dnevni ali letni čas pojavljanja in podobno. V nekaterih primerih se ime nanaša tudi na lastnosti gosenic. REZULTATI Rezultat dela je okvirni seznam v Sloveniji živečih nočnikov enajstih malih dru- žin z znanstvenimi in slovenskimi binarnimi imeni. Vsa slovenska imena so binarna in temeljijo na Linnéjevi definiciji binarnega imenovanja. Seznam obsega 76 rodov in 131 vrst. Ker domnevava, da obstajajo dodatni, še neobjavljeni podatki o nočnikih iz te skupine, ocenjujeva, da bi lahko bilo njihovo dejansko število višje. Seznam je urejen v obliki tabele, ki je prikazana v prilogi 1. ZAHVALA Zahvaljujeva se Barbari Zakšek in Društvu za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije za pobudo za pripravo slovenskih binarnih imen pedicev ter vsem drugim, ki so kakor koli prispevali k nastanku tega članka. Zahvaljujeva se tudi dr. Tomiju Trilarju za posredovane podatke iz podatkovnih zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 144 VIRI Anonimno, 1900: Schmetterlings-Atlas in Taschenformat: 129 Abbildungen in Farbendruck mit Angabe der deutschen und lateinischen Namen, Mück’s prak- tische Taschenbücher 3, Wien 1900: G. Szelinski & Comp. 32. str. Anonimno, 1907: Književne novosti. Metulji v podobah. Ljubljanski zvon, 27 (6): 379. Carnelutti J., 1971: IV. Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana), 19: 169-180. Carnelutti J., 1978: V. Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana), 26 (2): 175-182. Carnelutti J., 1989: VI. Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana), 37: 1-9. Carnelutti J., 1992a: Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji. Varstvo narave (Ljubljana), 17 (17): 61-104. Carnelutti J., 1992b: Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji (Popravki/Errata). Varstvo narave (Ljubljana), 18 (18): 189-190. Carnelutti J., Bartol V., Sušec-Michieli Š., 1965: III. Prispevek k favni lepidopte- rov Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana), 13: 69-76. Carnelutti J., Michieli Š., 1955: Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana), 4: 43-55. Carnelutti J., Michieli Š., 1960: II. Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana), 7: 113-124. Dokler A., 1999: Grško slovenski slovar. Cankarjeva založba Ljubljana, 848 str. Emmet A. M., 1991: The scientific names of the British Lepidoptera – their history and meaning. Harley Books, Colchester, England, 288 str. Erjavec F., 1880: Naše škodljive živali v podobi in besedi. Družba sv. Mohorja v Celovcu 1880, 336 str. Gomboc S., 2008: Nočni metulji Ljubljanskega barja. Pavšič J., (ur.), Ljubljansko barje: neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo: 67-74. Habeler H., 2010: Drei für Slowenien neue Schmetterlings-Arten aus den Gattungen Caloptilia, Catoptria und Earias (Lepidoptera: Gracillariidae, Pyralidae, Crambinae und Noctuidae). Acta entomologica slovenica (Ljubljana), 18 (1): 66-70. Hafner J., 1910a: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Carniola (Ljubljana), 1 (1): 52-71. Hafner J., 1910b: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Carniola (Ljubljana), 1 (2): 136-155. Hafner J., 1910c: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Carniola (Ljubljana), 1 (3/4): 243-262. Hafner J., 1911a: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Carniola (Ljubljana), 3 (1): 43-75. Hafner J., 1911b: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Carniola (Ljubljana), 2 (4): 290-309. Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih noœnih metuljev enajstih druæin 145 Hoffmann F., Klos R., 1917: Die Schmetterlinge Steiermarks IV. Mitteilungen des naturwissenschaftlichen Vereins für Steiermar, 53: 47-209. Jež M., Lavbič J., 2023a: Seznam slovenskih imen v Sloveniji živečih sovk (Lepidoptera, Noctuidea). Acta entomologica slovenica (Ljubljana), 31 (1): 27 – 75. Jež M., Lavbič J., 2023b: Seznam slovenskih imen v Sloveniji živečih erebid (Lepidoptera, Erebidae). Acta entomologica slovenica (Ljubljana), 31 (2): 163 – 184. Jež M., Lavbič J., 2024: Seznam slovenskih imen v Sloveniji živečih pedicev (Lepidoptera, Geometridae). Acta entomologica slovenica (Ljubljana), 32 (1): v tisku. Karsholt O., Razowski J., 1996: The Lepidoptera of Europe. A distributional Checklist. Apoolo Books, Stenstrup 1996, 380 str. Kurillo J., 1992: Metulji Slovenije. Državna založba Slovenije 1992, zbirka Narava Slovenije, 220 str. Lasan M., 1997: Nekaj novih vrst v favni metuljev (Lepidoptera) Slovenije. Acta entomologica slovenica (Ljubljana), 5 (1): 51-58. Lasan M., 2000: Nove vrste v favni metuljev (Lepidoptera) Slovenije. Acta entomo- logica slovenica (Ljubljana), 8 (2): 137-146. Lesar T., Jež M., 2006: Drugi prispevek k poznavanju razširjenosti metuljev (Lepidoptera) subpanonskega dela slovenske Štajerske. Acta entomologica slo- venica (Ljubljana), 14 (2): 183-204. Pokorny A., 1864: Živalstvo. Prirodopis za nižje gimnazije in realke. Spisal A. Pokorny, poslovenil F. Erjavec. Celovec 1864, str. 92 – 97. Pokorny A., 1881: Prirodopis živalstva s podobami. Za spodnje razrede srednjih šol. Izdelal dr. Alojzij Pokorny, poslovenil Erjavec F. Matica slovenska v Ljubljani, str. 191 – 199. Rennwald E., Rodeland J., 2021: Lepiforums-Europaliste. 1.2. Version 8.3.: 20. 3. 2021. Spuler A., 1908: Die Schmetterlinge Europas. I. Band, Stuttgart 1908, 385 str.. Spuler A., 1910: Die Schmetterlinge Europas. II. Band, Stuttgart 1910, 523 str.. Stauder H., 1929: Die Schmetterlingsfauna der illyro-adriatischen Festland- und Inselzone (Faunula Illyro-Adriatica). 4. Abschnitt. Geometridae, Nolidae, Syntomidae, Arctiidae, Zygaenidae, Psychtdae, Sesiidae, Cossidae. Ent. Anzeiger, Wien 9 : 397-403. Trilar T., Knapič T., 2024: Imenik slovenskih imen nevretenčarjev. Prirodoslovni muzej Slovenije http://www1.pms-lj.si/imenik/imenik.php/. Dostop 20.1.2024. Trilar T., Štangelj M., Sivec I., 2024: Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev. Prirodoslovni muzej Slovenije. http://www1.pms-lj.si/animalia/. Dostop 20.1.2024. Wiesthaler F., 1993–2007: Latinsko slovenski slovar, del 1–6, Ljubljana: Kres. https://fauna-eu.org. Dostop 15.12.2023 https://lepiforum.org. Dostop 15.12.2023 https://en.wikipedia.org. Dostop 15.12.2023 Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 146 Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih noœnih metuljev enajstih druæin 147 PRILOGA 1: Stolpec A – koda vrst po Karsholt & Razowski 1996; stolpec B – znanstveno ime družina/rod/vrsta in imena avtorjev latinskih imen po Rennwald & Dodeland 2021; stolpec C – viri; stolpec D – etimologija; stolpec E – slovensko ime. Okrajšave v stolpcu D pomenijo: S - Spuler (1908 in 1910), E - Emmet (1991), D - Dokler (1999) in W - Wiesthaler (1993-2007). KR-Št. Znanstveno ime Vir Etimologija Slovensko ime   BRAHMAEIDAE Swinhoe, 1892   Brahma neznani metuljarski pomen. 2 S lemonios tisti, ki se pojavljajo na vlažnih travnikih, travničarji; glede na značilno življenjsko okolje. TRAVNIČARJI   Lemonia Hübner, [1820]   S Lemonia ime rimskega plemena. Tudi lemonios, tisti, ki se pojavlja na vlažnih travnikih. 2 travničar glede na značilno življenjsko okolje. travničar 6805 L. dumi (Linnaeus, 1761) Hafner, 1910a S dumus neznani metuljarski pomen. 2 škržoličin glede na škržolico, Hieratium sp., značilno hranilno rastlino gosenic. škržoličin travničar 6806 L. taraxaci ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a S Taraxacum bot. rod regrat; glede na značilno hranilno rastlino gosenic. regratov travničar   CIMELIIDAE Chretien, 1916   Axia neznani metuljarski pomen. 2 mlečkarji glede na razne mlečke, Euphorbia sp., značilne hranilne rastline gosenic večine vrst te družine. MLEČKARJI   Axia Hübner, [1821]   Axia neznani metuljarski pomen. 2 mlečkar glede na mleček, Euphorbia sp., značilno hranilno rastlino gosenic tega rodu. mlečkar 6872 A. margarita (Hübner, [1813]) Hafner, 1911b S margarita perla, biser; glede na bisernasti lesk svetlečih lis na krilih. biserni mlečkar   DREPANIDAE Boisduval, 1828   S drepanon srp, lunin krajec; glede na srpasto ukrivljene konice sprednjih kril nekaterih rodov te družine. SRPARJI   Achlya Billberg, 1820   E achlya pridevniška izpeljanka iz akhlus megla, mrak; se nanaša na čas letanja v pogojih slabe vidljivosti. Sopomenka z Noctua. meglenček 7498 A. flavicornis (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910c S flavus rumen, cornus rog; glede na rumenkaste tipalnice. rumenkasti meglenček   Asphalia Hübner, [1821]   S asfales trdno, zanesljivo? 2 rdečkar glede na rdečerjavo obarvan ovratnik in tudi take barvne lise na krilih. rdečkar 7496 A. ruficollis ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910c S rufus rdeč, collum vrat, grlo; se nanaša na rdečerjavo obarvan vrat; hrastov glede na značilno hranilno rastlino gosenic. hrastov rdečkar   Cilix Leach, [1815]   S xylix vol z ukrivljenimi rogovi? E Cilix sin Agenora, kralja Fenicije. 2 srebrnikar glede na srebrne lise na sprednjih krilih. srebrnikar 7512 C. glaucata (Scopoli, 1763) Hafner, 1910a E glaucus modrosiv, glede na barvo lis na krilih; -ata končnica za Geometridae, kamor je bila vrsta prvotno umeščena. 2 lesketavi glede na svetlikajoč vzorec na krilih. lesketavi srebrnikar Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 148   Cymatophorina Spuler, 1908   E iz Cymatophora - kuma val; phoreo nositi; tisti, ki nosi valove, je valovit; glede na valovite črte na krilih. valovitež 7492 C. diluta ([Denis & Schiffermüller], 1775) Carnelutti & Michieli, 1955 E dilutus opran, spran; glede na bledo, sprano barvo kril. 2 jesenski glede na letni čas pojavljanja metuljev te vrste. jesenski valovitež   Drepana Schrank, 1802   S drepanon srp, lunin krajec; glede na srpasto oblikovane konice sprednjih kril. srpar 7507 D. curvatula (Borkhausen, 1790) Hoffmann & Klos, 1915 S curvatus upognjen, ukrivljen; glede na obliko konic sprednjih kril. 2 jelšin glede na značilno hranilno rastlino gosenic. jelšin srpar 7508 D. falcataria (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a S falx, falcis srp, kljuka; glede na srpasto obliko konice sprednjih kril. 2 svetli glede na svetlo obarvana krila v primerjavi z ostalimi vrstami tega rodu. svetli srpar   Falcaria Haworth, 1809   E falcarius srpar, izdelovalec srpov. 2 kljukar glede na kljuki ali srpu podoben konec sprednjih kril. kljukar 7501 F. lacertinaria (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E lacerta kuščar; zaradi domnevne podobnosti gosenice s kuščarjem. 2 brezov glede na brezo, Betula sp, značilno hranilno rastlino gosenic. brezov kljukar   Habrosyne Hübner, [1821 ]   E habrosune krasen, sijajen, bleščeč; glede na lepoto metuljev; krasotec glede na lep, krasen vzorec na krilih metuljev te vrste. krasotec 7483 H. pyritoides (Hufnagel, 1766) Hafner, 1910c E purites ognjeni, glede na mineral bakrov pirit, ki povzroča ogenj ali lesk, tudi glede na rumenkasto barvo v vzorcu kril; ognjeni. ognjeni krasotec   Ochropacha Wallengren, 1871   E okhros svetlo rumen, bledi; pakhus debel, širok; verjetno glede na širok bledi prečni trak na krilih. 2 sovkar glede na sovkam podobno obliko telesa. sovkar 7490 O. duplaris (Linnaeus, 1761) Hafner, 1910c E duplaris ki vsebuje dve enoti; dvopiki, glede na dve črni piki na sprednjih krilih. dvopiki sovkar   Polyploca Hübner, [1821 ]   E polus mnogo, ploke plesti, sukati, zaplesti se; glede na številne zavite prečne črte. 2 mahovnik glede na značilno sivozelenkasto barvo ki spominja na mahove. mahovnik 7494 P. ridens (Fabricius, 1787) Hafner, 1910c S smejoč, srečen? Nejasni metuljkarski pomen. 2 sivozeleni glede na barvo kril. sivozeleni mahovnik   Sabra Bode, 1907   E Sabra neologizem, dubioza; beseda brez metuljarskega pomerna. 2 kavljar glede na kavljasto oblikovane konice prednjih krtil. kavljar 7510 S. harpagula (Esper, [1786]) Hafner, 1910a E harpago lovilni kavelj, sidro. 2 lipov glede na značilno hranilno rastlino gosenic. lipov kavljar   Tethea Ochsenheimer, 1816   E tetheus pridevniška izpeljanka iz Tethys, morska nimfa; brez metuljarskega pomena. 2 sovar glede na nočno življenje, ki spominja na sove. sovar 7485 T. ocularis (Linnaeus, 1767) Hafner, 1910c E ocularis očesni, okati, glede na obliko stigme na sprednjih krilih. okati sovar 7486 T. or ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910c E glede na obliko stigme na sprednjih krilih, katere oblika spominja na grški črki O in R. 2 topolov glede na hranilno rastlino gosenic. topolov sovar Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih noœnih metuljev enajstih druæin 149   Tetheella   E tetheella pomanjševalnica od Tethea; sovarček. sovarček 7488 T. fluctuosa (Hübner, [1803]) Carnelutti & Michieli, 1955 E fluctuosa valovit, glede na obliko vzorca na sprednjih krilih. valoviti sovarček   Thyatira Ochsenheimer, 1816   E Thyatira antično mesto v Mali Aziji; brez metuljarskega pomena. 2 malinjakar glede na malinjak, Rubus idaeus, eno od hranilnih rastlin gosenic. malinjakar 7481 T. batis (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910c E batos robida, bot. rod Rubus. 2 rožnati glede na značilno barvo vzorca na krilih. rožnati malinjakar   Watsonalla Minet, 1985   Watson priimek (verjetno Watson J. R. 1874 - 1946). 2 kljunar glede na kljunasto oblikovane konice sprednjih kril. kljunar 7503 W. binaria (Hufnagel, 1767) Hafner, 1910a E bini dvojica, par; glede na dve piki na sprednjih krilih. dvopiki kljunar 7505 W. cultraria (Fabricius, 1775) Hafner, 1910a E culter nož, rezilo, lemež pri plugu; -aria končnica za geometridae. 2 bukov glede na bukev, Fagus sp., značilno hranilno rastlino gosenic. bukov kljunar 7504 W. uncinula (Borkhausen, 1790) Lesan, 2000 E uncus kavelj, kljuka. 2 južni glede na geografsko razširjenost v južni Evropi. južni kljunar   ENDROMIDAE Boisduval, 1828   S endromis ogrinjalo. Glede na vzorec kril, ki je videti, kot da so ogrnjeni s pisanim volnenim ogrinjalom. OGRINJALARJI   Endromis Ochsenheimer, 1810   S endromis debela volnena obleka, ogrinjalo. Glede na vzorec kril, ki je videti, kot da je ogrnjen s pisanim volnenim ogrinjalom. ogrinjalar 6784 E. versicolora (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a S versicolor raznobarven, pisan, barvit. 2 brezov glede na brezo, Betula sp., značilno hranilno rastlino gosenic. brezov ogrinjalar   EUTELIIDAE Grote, 1882   S euteles nejasni metuljarski pomen. 2 rujevinarji glede na rujevino, Pistacia sp., eno od značilnih hranilnih rastlin gosenic. RUJEVINARJI   Eutelia Hübner, [1823]   S euteles nejasni metuljarski pomen. 2 rujevinar glede na rujevino, Pistacia sp., eno od značilnih hranilnih rastlin gosenic. rujevinar 9023 E. adulatrix (Hübner, [1813]) Hafner, 1910b S adulatrix laskavec, prilizovalec; glede na lep videz. lepi rujevinar   LASIOCAMPIDAE Harris, 1841   E lasios lasast, z lasmi; kampe larva; se nanaša na kosmate, lasate gosenice. 2 kokljice se nanaša na podobnost sedečih metuljev s kokoljami. KOKLJICE   Cosmotriche Hübner, [1820]   S cosmos okras, nakit; trikhos lasje, dlake; ki je lepo dlakava, z lepimi dlakami. dlakarka 6769 C. lobulina ([Denis & Schiffermüller], 1775) Carnelutti et al., 1965 S lobulus krpica, reženj. 2 lunolisi glede na lunasto belo liso na sprednjih krilih (sinonim C. lunigera Esper, 1784). lunolisa dlakarka   Dendrolimus Germar, 1812   E dendron drevo; limos lakota, glad; glede na zmožnost skupinsko živečih gosenic, da ogolijo drevo. 2 prelka glede na značilne zapredke gosenic . prelka Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 150 6763 D. pini (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E pinus bor; glede na značilno hranilno rastlino gosenic te vrste. borova prelka   Eriogaster Germar, 1810   E erion volna gaster trup, zadek. 2 volnoritka glede na to, da imajo zlasti samice, izrazito dlakav zadnji del tupa. volnoritka 6741 E. catax (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a S catax hromi, šepavi. Domnevno glede na slabo gibljivost metuljev, kar pa se ne ujema z njihovim dejanskim obnašanjem. hroma volnoritka 6738 E. lanestris (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E lanestris volnen, volnat; zaradi zelo dlakavega zadka samic. 2 spomladanski zaradi pojavljanja metuljev v zgodnji pomladi. spomladanska volnoritka 6740 E. rimicola ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a S rima razpoka, raza; colo živeti, bivati; glede na gosenice, ki se skrivajo v razpokah na deblih. 2 hrastov glede na hrast, Quercus sp., značilno hranilno rastlino gosenic hrastova volnoritka   Euthrix Meigen, 1830   E eu- v redu, dobro, zelo; thrix lasje, dlake, ki je zelo dlakava; se nanaša na izrazito dlakave gosenice. 2 vodopivka glede na to, da gosenice rade pijejo vodo na listih. vodopivka 6767 E. potatoria (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E potatorius tisti, ki pije, pivec; glede na obnašanje gosenic, ki pijejo vodo dežnih ali rosnih kaplic na listih hranilnih rastlin. 2 rjava glede na barvo kril metuljev. rjava vodopivka   Gastropacha Ochsenheimer, 1816   E gaster trebuh, trup; pakhus debel, močan; ki ima velik, močan trup. 2 veletrupka se nanaša na nesorazmerno velik trup metuljev te vrste. veletrupka 6778 G. populifolia ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a S populus bot. rod Populus topol; folium list; ker metulji v sedečem pooložaju po obliki spominjajo na topolov list. topolovolistna veletrupka 6777 G. quercifolia (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E cuercus hrast, bot. rod Quercus; folium list; ker metulji v sedečem položaju po obliki spominjajo na hrastov list. hrastovolistna veletrupka   Lasiocampa Schrank, 1802   E lasios lasast, z lasmi; kampe larva; se nanaša na kosmate gosenice. 2 kokljica se nanaša na podobnost sedečih metuljev s kokljo. kokljica 6752 L. quercus (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E quercus hrast; bot. rod Quercus, glede na hrast, ki je ena od hranilnih rastlin te polifage vrste. hrastova kokljica 6749 L. trifolii ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a E tifolii detelja; bot. rod Trifolium, glede na deteljo, eno od hranilnih rastlin te polifage vrste. deteljina kokljica   Macrothylacia Rambur, [1866]   E macros velik, veliko; thulakos vreča, torba; se nanaša na velik zapredek ali kokon. zapredkarka 6755 M. rubi (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E rubi, robida; bot. rod Rubus, značilna hranilna rastlina po navedbi Linneja. robidova zapredkarka   Malacosoma Hübner, [1820]   E malacos mehko, nežno; soma telo, trup; tisti, ki ima mehko ali nežno telo. 2 prsteničarka glede na način odlaganja jajčec na stebla rastlin. prsteničarka 6746 M. alpicola (Staudinger, 1870) Carnelutti, 1989 E Alpes - Alpe, gorovje v Evropi; -colo prebivati, stanovati; ki živi v Alpah, alpski. alpska prsteničarka 6744 M. castrensis (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E castrensis izpeljanka iz camp taborišče, taboriti; se nanaša na šotoraste zapredke ali gnezda v katerih živijo mlade gosenice. gnezdeča prsteničarka Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih noœnih metuljev enajstih druæin 151 6745 M. franconica ([Denis & Schiffermüller], 1775) Carnelutti, 1971 S franconica frankovski, francoski; glede na območje razširjenosti. 2 rjavi glede na značilno barvo kril. rjava prsteničarka 6743 M. neustria (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E neustria staro ime za del zahodne Francije; glede na območje razširjenosti. 2 pisani glede na pisani vzorec kril v primerjavi z ostalimi vrstami tega rodu. pisana prsteničarka   Odonestis Germar, 1812   S odous zob, zobati; glede na nazobčan zunanji rob kril. 2 slivarka glede na značilne hranilne rastline iz rodu Prunus, sliva. slivarka 6780 O. pruni (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a S prunus bot. rod Prunus; se nanaša na črni trn, značilno hranilno rastlino gosenic te polifage vrste, ki se hranijo tudi listi sliv in drugega sadnjega drevja. nazobčana slivarka   Phyllodesma Hübner, [1820]   E phullon list; desmos vez, povezava; 2 listarka glede na podobnost sedečih metuljev z listi. listarka 6773 P. tremulifolia (Hübner, [1810]) Hafner, 1910a E tremulifolia - tremula trepetlika (Populus tremula); folia list; glede na podobnost z listi trepetlike. trepetlikina listarka   Poecilocampa Stephens, 1820   E poikilos spremenljiv, kampe gosenica; glede na spremenljive gosenice. 2 ozimka glede na letni čas pojavljanja metuljev. ozimka 6729 P. alpina (Frey & Wullschlegel, 1874) Hafner, 1910a E alpina Alpe, gorovje v Evropi; se nanaša na območje pretežne geografske razširjenosti. 2 macesnova glede na značilno hranilno rastlino gosenic. macesnova ozimka 6728 P. populi (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E populi bot. rod Populus topol, značilna hranilna rastlina gosenic. topolova ozimka   Trichiura Stephens, 1828   E thrix, trikhos lasje, dlake; oura rep, zadnji del telesa, zadek; dlakorepka glede na šope dolgih dlak po telesu. dlakorepka 6731 T. crataegi (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E Crataegus bot. rod glog; glede na glog, značilno hranilno rastlino gosenic. glogova dlakorepka   LIMACODIDAE Duponchel, 1845   E Limax polž; glede na sploščene gosenice s kratkimi nogami, ki so podobne polžem. POLŽARJI   Apoda Haworth, 1809   E a- zanikanje nečesa, brez; pous podos, noga, stopalo; ki je brez nog ali stopal. 2 polžar glede na sploščene gosenice s kratkimi nogami, ki so podobne polžem. polžar 3907 A. limacodes (Hufnagel, 1766) Hafner, 1911a E Limax polž; glede na sploščeno gosenico s kratkimi nogami, ki je podobna polžu. 2 hrastov glede na hrast, Quercus sp., eno od značilnih hranilnih rastlin gosenic. hrastov polžar   Heterogenea Knoch, 1783   E heteros drugačen, drugi; genos genus rod; drugačen, drugega rodu. 2 prašičkar glede na podobnost gosenic s prašički, izopodnimi raki (Isopoda). prašičkar 3912 H. asella ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1911a E Oniscus asellus, prašiček, izopodni rak, Isopoda; glede na gosenice, ki so podobne prašičkom. 2 rjavkasti glede na barvo kril. rjavkasti prašičkar   NOLIDAE Brandt, 1847   Nola mesto v Campaniji, brez metuljarskega pomena. 2 svilenke, glede na svilnati lesk kokonov, ki so pritrjeni na podlago. SVILENKE   Bena Billberg, 1820   Bena brezpomenski neologizem; brez mutljkarskega pomena. 2 zelenokrilka glede na značilno zeleno barvo sprednjih kril. zelenokrilka Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 152 10449 B. bicolorana (Fuesslin, 1775) Hafner, 1911b E bicolorana bi- dva, coloratus obarvan; dvobarvni; glede na obarvanost kril. 2 hrastova glede na značilno hranilno rastlino gosenic. hrastova zelenokrilka   Earias Hübner, [1825]   E ear- pomlad; se nanaša na svetlo zeleno pomladno barvo listja. pomladinka 10456 E. clorana (Linnaeus, 1761) Hafner, 1911b E chloros svetlo zelen, -ana končnica za Tortricidae, kamor jo je Linne uvrstil. 2 enobarvna glede na enovito obarvanost sprednjih kril. enobarvna pomladinka 10460 E. insulana (Boisduval, 1833) Habeler, 2010 E insula otok; glede na tipično lokaliteto, otok v Indijskem oceanu; -ana končnica za Tortricidae, kamor jo je Boisduval uvrstil. lisasta pomladinka 10459 E. vernana (Fabricius, 1787) Carnelutti & Michieli, 1960 S vernana spomladanski, glede na svetlozeleno, pomladno barvo. 2 črtasta glede na značilni vzorec kril. črtasta pomladinka   Meganola Dyar, 1898   E mega- velik, velika nola; velika svilenčica; glede na velikost v primerjav z rodom svilenčica. svilenka 10425 M. albula ([Denis & Schiffermüller], 1775) Carnelutti & Michieli, 1955 E albus belkast; glede na osnovno barvo kril. belkasta svilenka 10425a M. kolbi (Daniel, 1935) Lesar & Jež, 2006 Kolb priimek. 2 rjavkasta glede na osnovno bnarvo kril. rjavkasta svilenka 10423 M. strigula ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1911b E strigula majhna črta, črtica; glede na črtice na sprednjih krilih. črtkasta svilenka 10422 M. togatulalis (Hübner, 1796) Carnelutti & Michieli, 1955 S toga, rimsko oblačilo, plašč. Biti oblečen v togo; ogrnjen, oplaščen. 2 dvopolna glede na značilni vzorec sprednjih kril, ki je deljen v dva različno obarvana dela. dvopolna svilenka   Nola Leach, [1815]   E Nola mesto v Campaniji; brez metuljarskega pomena. 2 svilenčica glede na svilnati videz kokona. svilenčica 10431 N. aerugula (Hübner, 1793) Hafner, 1911b E aerugo bakreni volk, zeleni volk; naj bi se nanašalo za zeleno barvo, ki pa je ti metulji nimajo. 2 lisasta glede na značilni vzorec sprednjih kril. lisasta svilenčica 10437 N. chlamitulalis (Hübner, [1813]) Lesan, 1997 E khlamus plašč, prikrit; tule rame; nejasni metuljarski pomen. 2 zobničina glede na značilno hranilno rastlino, rumeno zobnico, Odontites luteus. zobničina svilenčica 10430 N. cicatricalis (Treitschke, 1835) Hafner, 1911b E cicatrix brazgotina, praska; -alis je končnica za pyralidae. 2 lišajska glede na lišaje na deblih listnatih dreves, s katerimi se hranijo gosenice. lišajska svilenčica 10429 N. confusalis (Herrich-Schäffer, [1847]) Hafner, 1911b E confusus zmedeno, zbegano; se verjetno nanaša na nejasni taksonomski opoložaj. 2 gozdna glede na listnati gozd, ki je značilno življenjsko okolje te vrste. gozdna svilenčica 10435 N. cristatula (Hübner, 1793) Hafner, 1911b E cristatus greben, griva. 2 šopkasta glede na pokončne šopke lusk na sprednjih krilih. šopkasta svilenčica 10427 N. cucullatella (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911b E cucullus kapuca, oglavnica; glede na temni bazalni del kril, ki v sedečem položaju metulja daje vtis kot da je pokrit s kapuco. kapucasta svilenčica 10436 N. subchlamydula Staudinger, 1870 Gomboc, 2008 E sub- nekaj, nekoliko; ki je podobna vrsti chlamitulalis. 2 vrednikova glede na navadni vrednik, Teucrium chamaedrys, značilno hranilno rastlino gosenic. vrednikova svilenčica Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih noœnih metuljev enajstih druæin 153   Nycteola Hübner, 1822   E nux nuctos noč; domnevno tudi svit, mrak; večernica glede na letanje v večernem mraku. večernica 10444 N. asiatica (Krulikovsky, 1904) Carnelutti et al., 1965 S asiatica azijska, se nanaša na območje razširjenosti. azijska večernica 10443 N. degenerana (Hübner, [1799]) Hafner, 1911b E degenerana izrojena, zaradi prvotne napačne uvrstitve v Tortricide. pisana večernica 10441 N. revayana (Scopoli, 1772) Hafner, 1911b E Revay M. priimek, francoski entomolog (18. stoletje). 2 spremenljiva glede na izredno spremenljivost vzoraca kril metuljev te vrste. spremenljiva večernica 10445 N. siculana (Fuchs, 1899) Sicilije. S siculus siciljski, siciljanski, ki izvira iz Sicilije. Se nanaša na nahajališče. 2 južna glede na prevladujočo razširjenost v Evropi. južna večernica   Pseudoips Hübner, 1822   E pseudos napačni, lažni; ips črv, ki žre popke vinske trte. Nejasni metuljarski pomen. 2 bukovka glede na bukev, Fagus sp., značilno hranilno rastlino gosenic. bukovka 10451 P. prasinana (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911b E prassinus svetlozelen; glede na barvo sprednjih kril. zelenkasta bukovka   NOTODONTIDAE Stephens, 1829   E notos hrbet, odontos zob; glede na šop lusk na zadnjem robu sprednjih kril, ki takrat, ko so zložena, daje videz zoba na hrbtu. 2 glede na izrastke na hrbtu gosenic. HRBTOROŽKE   Cerura Schrank, 1802   E cerura rog, oura rep; glede na gosenice, ki imajo na zadku razcepljene izerastke v obliki rogov, vil ali vilic. vilarka 8706 C. erminea (Esper, [1783]) Hafner, 1910a S Mustela erminea hermelin; glede na belo - črno barvno kombinacijo, značilno za zimske barve hermelina. hermelinska vilarka 8704 C. vinula (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E vinum vino; glede na vinsko rdeče barvo nekaterih delov telesa gosenic. rdečkasta vilarka   Clostera Samouelle, 1819   E closter vreteno, steblo; glede na vitki zadek, ki se zoži v analnem segmentu. 2 prirezanka glede na kratka, ravno prirezana krila, značilnost metuljev tega rodu. prirezanka 8700 C. anachoreta ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a E anakhoretes puščavnik; glede na osameli način življenja gosenic v spredenih listih vrb, značilnih hranilnih rastlin gosenic. 2 rjavkasta glede na značilno barvo kril. rjavkasta prirezanka 8701 C. anastomosis (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a S anastomosis povezava, spojitev; glede na povezanost dveh črt v vzorcu na sprednjih krilih. 2 velika glede na velikost v primerjavi z ostalimi vrstami tega rodu. velika prirezanka 8698 C. curtula (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a S curtula pomanjševalnica od curtus kratek, skrajšan, kratko prirezan; glede na kratka sprednja krila metuljev. 2 sivkasta glede na osnovno barvo kril. sivkasta prirezanka 8699 C. pigra (Hufnagel, 1766) Hafner, 1910a E piger upirati se, upiravec, počasnež; glede na larve, ki živijo v spredenih listih in se malo gibajo ali premikajo. 2 mala glede na velikost, je najmanjša prirezanka. mala prirezanka   Dicranura ([Denis & Schiffermüller], 1775)   Dicranura neznani metuljarski pomen? 2 dvorožka glede na gosenice, ki imajo na zadku dva rožičkom podobna izrastka. dvorožka 8714 D. ulmi ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a S Ulmus brest, bot. rod Ulmus. Glede na brest, značilno hranilno rastlino gosenic te južnevropske vrste metuljev. brestova dvorožka Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 154   Drymonia Hübner, [1819]   E drumos mlado hrastje, hrastova goščava; glede na dob, Quercus robur, eno od značilnih hranilnih rastlin gosenic vrst tega rodu. dobovka 8721 D. dodonaea ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a E Dodona, mesto v Epiru; brtez metuljarskega pomena. 2 sivotraka glede na značilni vzorec na sprednjih krilih. sivotraka dobovka 8723 D. obliterata (Esper, [1785]) Carnelutti & Michieli, 1955 S obliteratus ugasnjen, obrabljen; glede na obledelo rjavo barvo sprednjih kril. 2 črnokota glede na značilni vzorec črnega trikotnika na zgornjem robu sprednjih kri. črnokota dobovka 8724 D. querna ([Denis & Schiffermüller], 1775) Carnelutti & Michieli, 1955 S quernus pripadajoč hrastu, s hrastom povezan, hrastov. 2 belolisa glede na značilni vzorec na sprednjih krilih. belolisa dobovka 8722 D. ruficornis (Hufnagel, 1766) Hafner, 1910a E rufus rdeč, cornus rog; glede na svetlordečo barvo tipalnic. rdečeroga dobovka 8725 D. velitaris (Hufnagel, 1766) Hafner, 1910a S velites neznani metuljarski pomen? 2 južna glede na prevladujočo razširjenost v Evropi. južna dobovka   Furcula Lamarck, 1816   E furcula majhne vilice; glede na dva izrastka na zadku gosenic. viličarka 8709 F. bicuspis (Borkhausen, 1790) Hafner, 1910a E bi- dva, cuspis ostra konica; glede na dva izrastka na zadku gosenic. 2 brezin glede na značilno hranilno rastlino gosenic. brezina viličarka 8710 F. bifida (Brahm, 1787) Hafner, 1910a E bifidus razklati, razcepiti; glede na dva izrastka na zadku gosenic. 2 trepetlikin glede na značilno hranilno rastlino gosenic. trepetlikina viličarka 8708 F. furcula (Clerck, 1759) Hafner, 1910a E furcula majhne vilice; glede na dva izrastka na zadku gosenic. 2 bukvin glede na eno od hranilnih rastlin gosenic. bukvina viličarka   Gluphisia Boisduval, 1828   E gluphis zareza na puščici, sedlo; neznani metuljarski pomen. 2 logarka glede na značilno življenjsko okolje obrečnih ali močvirskih topolovih logov. logarka 8747 G. crenata (Esper, [1785]) Carnelutti & Michieli, 1955 S crena zareza; glede na narezane, prečne črte na sprednjih krilih. 2 sivkasta glede na osnovno barvo kril. sivkasta logarka   Harpyia Ochsenheimer, 1810   E Harpuiai Harpija; grška mitološka pošast z glavo dekleta in telesom ujede. 2 pošastnica glede na mračnjaški videz metuljev. pošastnica 8760 H. milhauseri (Fabricius, 1775) Hafner, 1910a E J. A. Milhauser (18 stoletje), ki je vrsto upodobil. 2 črna glede na prevladujočo barvo kril in telesa. črna pošastnica   Leucodonta Staudinger, 1892   E leukos bel, odontos, zob; glede na beli šop lusk na zadnjem robu sprednjih kril, ki pri zloženih krilih tvori navidezni beli hrbtni zob. belozobka 8736 L. bicoloria ([Denis & Schiffermüller], 1775) Carnelutti, 1978 E bi- dva, color barva; dvobarvna, glede na bela krila na katerih je dvobarvni, oranžni in črni vzorec. dvobarvna belozobka   Notodonta Ochsenheimer, 1810   E notos hrbet, odontos zob; glede na šop lusk na zadnjem robu sprednjih kril, ki v mirujočem položaju daje videz “zoba” na hrbtu. hrbtorožka 8716 N. dromedarius (Linnaeus, 1767) Hafner, 1910a E dromedarius dromedar, kamela; glede na šope lusk na zadnjem robu sprednjih krilih, ki v mirujočem položaju dajejo videz grbe. grbasta hrbtorožka Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih noœnih metuljev enajstih druæin 155 8717 N. torva (Hübner, [1809]) Hafner, 1910a E torvus resen, strog, temen, mrk; glede na temno barvo kril. temna hrbtorožka 8718 N. tritophus ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a E tritopus tipkarska napaka, pravilno bi bilo trilophus, tri- tri, lophos čop, šop; s tremi čopi, tremi grbami. trogrba hrbtorožka 8719 N. ziczac (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E ziczac latinizirano iz nemško zickzack; cikcak se nanaša na cikcakast videz gosenice v stranskem pogledu. cikcakasta hrbtorožka   Odontosia Hübner, [1819]   E odous, odontos zob, osis poriniti; glede na šop lusk na zadnjem robu sprednjih kri, ki se v zloženem položaju kažejo kot “zob”. nazobljenka 8741 O. carmelita (Esper, [1798]) Carnelutti, 1971 E carmelita karmeličani, menihi, ki se oblačijo v rjava oblačila; brez metuljarskega pomena. 2 gorska glede na značilno življenjsko okolje. gorska nazobljenka   Paradrymonia Kiriakoff, 1967   E para poleg, blizu, ob; ki je podobna rodu Drymonia. 2 gradnovka glede na graden, Quercus petraea, eno od značilnih hranilnih rastlin gosenic. gradnovka 8730 P. vittata (Staudinger, 1892) Hafner, 1910a E vitta trak, pas; trakasta; se nanaša na temno črto vzdolž zadnjega roba sprednjih kril. 2 vipavska glede na pojavljnaje v Vipavski dolini. vipavska gradnovka   Peridea Stephens, 1828   E perideies zelo plašen, boječ; glede na značilno vedenje gosenic in metuljev te vrste, ki se ob dotiku tresejo ali trepetajo. potresavka 8754 P. anceps (Goeze, 1781) Hafner, 1910a E anceps negotovo, dvomljivo; glede na plašno vedenje. 2 hrastova glede na hrast, Quercus sp., značilno hranilno rastlino gosenic. hrastova potresavka   Phalera Hübner, [1819]   E phaleros, phalaros; tisti, ki ima belo liso. 2 lunoliska se nanaša na luni podobno svetlo liso na zunanjem delu sprednjih kril. lunoliska 8750 P. bucephala (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E boukephalos ki ima bikasto glavo. 2 hrastova glede na eno od značilnih hranilnih rastlin gosenic. hrastova lunoliska 8752 P. bucephaloides (Ochsenheimer, 1810) Hafner, 1910a E bukephaloides ki je podoben vrsti bucephala. 2 vzhodna glede na pretežno razširjenosti v vzhodni Evropi. vzhodna lunoliska   Pheosia Hübner, [1819]   E pheos trnasta rastlina, bodica, trn; glede na klinasto oblikovane lise na krilih, po katerih se ločita obe vrsti tega rodu. klinarka 8728 P. gnoma (Fabricius, [1777]) Hafner, 1910a E gnoma znak, znamenje. 2 širokočrta glede na široke črte na krilih. širokočrta klinarka 8727 P. tremula (Clerck, 1759) Hafner, 1910a E tremulus tresti se, tresoč; glede na trepetliko, Populus tremula, hranilno rastlino gosenic. 2 ozkočrta glede na ozke črte na krilih. ozkočrta klinarka   Pterostoma Germar, 1812   E pteron pero, stoma usta, gobec, žrelo; glede na velike labialne palpe, ustnice. ustničarka 8732 P. palpina (Clerck, 1759) Hafner, 1910a E palpus labialni palpi; glede na velike, peresasto oblikovane labialne palpe. peresasta ustničarka   Ptilodon Hübner, 1822   E ptilon pero, krilo; odontos zob; glede na šop lusk v obliki zoba na zadnjem robu sprednjih kril. zobnica Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 156 8738 P. capucina (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E cappa kapa, kapuca; glede na poudarjeni šop belih dlak na hrbtni strani oprsja, ki spominja na kapuco. 2 belokapa glede na beli hrbtni del oprasja. belokapa zobnica 8739 P. cucullina ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a E cucullus kapuca, oglavnica. 2 belokrila glede na številne bele črtice na zunanjem robu kril. belokrila zobnica   Ptilophora Stephens, 1828   E ptilon pero, phoreo nositi; grška različica imena te vrste. 2 peresarka glede na zalo široke peresaste tipalnice. peresarka 8734 P. plumigera ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a E pluma pero, gero nositi; ki nosi pero; se nanaša na zelo široke peresaste tipalnice. 2 jesenska glede na pozno jesenski čas pojavljanja metuljev te vrste. jesenska peresarka   Spatalia Hübner, [1819]   E spatale razkošje, potratna okrašenost; S zapestnica. 2 srebrninka glede na srebrne lise na krilih. srebrninka 8762 S. argentina ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a S argentina srebrna, srebrnkasta. 2 razkošna se nanaša na razkošni srebrni vzorec na sprednjih krilih. razkošna srebrninka   Stauropus Germar, 1812   E stauros križ, pous noga; domnevno glede na navzkrižno postavljene dolge noge gosenic. 2 nogarka glede na nenavadne noge gosenic te vrste nogarka 8758 S. fagi (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E fagi - Fagus sylvatica hranilna rastlina gosenic. 2 dolgonoga glede na izredno dolge sprednje noge gosenic. dolgonoga nogarka   Thaumetopoea Hübner, [1820]   E Thaumatopoea thaumatopoios čudodelno, čodotvorno? Glede na posebno obnašanje gosenic, ki se premikajo v sprevodu. sprevodnica 8691 T. pityocampa ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a E pituon borov gozd, kampe gosenice; gosenice borovega gozda; glede na življenjsko okolje. borova sprevodnica 8689 T. processionea (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E processio korakati, hoditi naprej, pohod. 2 hrastova glede na hrast, Quercus sp., značilno hranilno rastlino gosenic. hrastova sprevodnica   SATURNIIDAE Bouisduval, 1837   E Saturn, rimski bog, povezan z boginjo Juno, ki jo spremlja pav. 2 pavlini glede na podobnost krogov na krilih s krogi na peresih pava. PAVLINI   Aglia Ochsenheimer, 1810   S aglaia sijajen, bleščeč, čeden; aglia neznani metuljarski pomen. beli T 6788 A. tau (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a S tau ime grške črke T; glede na bele lise sredi očesnih znamenj na krilih, ki so podobne črki tau. beli T   Antheraea Hübner, [1819]   Antheraea neznani metuljarski pomen. jamamaj 6799 A. yamamai (Guérin-Méneville, 1861) Hafner, 1910a yamamai neznani metuljarski pomen. 2 japonska sviloprejka ali jamamaj. jamamaj   Samia Hübner, [1819]   Samia neznani metuljarski pomen. 2 pajesenovec, glede na veliki pajesen, Ailanthus altissima, značilno hranilno rastlino gosenic. pajesenovec 6802 S. cynthia (Drury, 1773) Hafner, 1910a S cynthia vzdevek boginje Artemide, brez metuljarskega pomena. 2 pajesenovec glede na veliki pajesen, Ailanthus altissima, značilno hranilno rastlino gosenic. veliki pajesenovec Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih noœnih metuljev enajstih druæin 157   Saturnia Schrank, 1802   E Saturn, rimski bog, povezan z boginjo Juno, ki jo spremlja pav. 2 pavlin glede na podobnost krogov na krilih s krogi na peresih pava. pavlin 6797 S. caecigena Kupido, 1825 Hafner, 1910a S caecigenus sleporojeni, slepi; glede na slabo razviti očesni vzorec na krilih. 2 kraški glede na območje pojavljanja v Sloveniji. kraški pavlin 6794a S. pavoniella (Scopoli, 1763) Scopoli, 1763 pavoniella pomanjševalnica od pavonia. 2 Scopolijev po G. A. Scopoliju, ki je vrsto opisal leta 1763. Scopolijev pavlin 6793 S. pyri ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a S pyri hruškin, glede na bot. rod Pyrus, hruška, ki je značilna hranilna rastlina gosenic. 2 veliki glede na velikost, saj je naš največji pavlin. veliki pavlin   SPHINGIDAE Latreille, 1802   E Sphinx pošast, navadno upodobljena z ženskim oprsjem in telesom leva. 2 vešci nočni metulji, katerih gosenice v vzdraženem stanju spominjajo na sfingo. VEŠCI   Acherontia Laspeyres, 1809   E Acheron reka bolečin in trpljenja v podzemlju; brez metuljarskega pomena. 2 smrtoglavec glede na svetle lise na hrbtni strani oprsja v obliki lobanje. smrtoglavec 6830 A. atropos (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E atropos ena od treh boginj usode; brez metuljarskega pomena. 2 smrtoglavec glede na svetle lise v obliki lobanje na hrbtni strani oprsja. smrtoglavec   Agrius Hübner, [1819]   E Agrius ime enega od gigantov, ki so se borili proti bogovom; brez metuljarskega pomena. 2 slakovec glede na hranilno rastlino gosenic. slakovec 6828 A. convolvuli (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E Convolvulus arvensis povezan s slakom, slakov; glede na slak, značilno hranilno rastlino gosenic. slakovec   Daphnis Hübner, [1819]   E Daphnis ime Hermesovega sina, ki je bil pesnik in glasbenik. Brez metuljarskega pomena. 2 oleandrovec glede na hranilno rastlino. oleandrovec 6845 D. nerii (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E nerii Nerium oleander; glede na značilno hranilno rastlino gosenic. oleandrovec   Deilephila Laspeyres, 1809   E deile večer, phileo ljubiti; večernik, somračnik. 2 vinovec glede na vinsko rdečo barvo kril in telesa. vinovec 6862 D. elpenor (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E Elpenor ime enega od Odisejevih tovarišev, ki ga je čarovnica Kirka spremenila v svinjo. 2 veliki glede na mali vinovec D. porcellus. veliki vinovec 6863 D. porcellus (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E porcellus pomanjševalnica od prašič, prašiček; brez metuljkarskega pomena. 2 mali glede na veliki vinovec D. elpenor. mali vinovec   Hemaris Dalman, 1816   E hemera dan, glede na pretežno dnevno aktivnost metuljev tega rodu. 2 čmrljevec glede na podobnost s čmrlji. čmrljevec 6841 H. croatica (Esper, 1800) Carnelutti, 1971 E croatica se nanaša na življenjsko območje na hrvaškem. 2 zelenkasti glede na prevladujočo barvo kril in telesa. zelenkasti čmrljevec 6840 H. fuciformis (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E fucus, brenčač, trot; glede na podobnost z opnokrilci (Hymenotera). 2 širokorobi glede na široki temni rob na krilih v primerjavi z vrsto H. tityrus. širokorobi čmrljevec 6839 H. tityus (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E Tityus ime enega od gigantov; brez metuljarskega pomena. 2 ozkorobi glede na ozki temni rob na krilih v primerjavi z vrsto H. fuciformis. ozkorobi čmrljevec Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 158   Hippotion Hübner, [1819]   E Hippotion ime grškega princa, junaka pred Trojo; brez metuljarskega pomena. 2 preseljevalec glede na migrantski značaj vrste. preseljevalec 6865 H. celerio (Linnaeus, 1758) Carnelutti & Michieli, 1955 E Celerio domnevno antični junak ali božanstvo; S domnevno hiter, tisti ki hitro leta? Nejasni metuljarski pomen. 2 hitri glede na način letanja. hitri preseljevalec   Hyles Hübner, [1819]   E Hyles ime enega od Kentavrov, pol človeka in konja; brez metuljarskega pomena. 2 večerec glede na čas letanja v večernem mraku (iz večernjak Erjavec 1864). večerec 6853 H. euphorbiae (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E Euphorbia bot. rod mleček; glede na mleček, Euphorbia sp., značilno hranilno rastlino gosenic. mlečkov večerec 6855 H. gallii (Rottemburg, 1775) Hafner, 1910a E Galii bot. rod lakota; glede na lakoto, Galium sp., značilno hranilno rastlino gosenic. lakotin večerec 6859 H. hippophaes (Esper, [1789]) Hafner, 1910a E Hippophae rhamnoides rakitovec; glede na rakitovec, značilno hranilno rastlino gosenic. rakitovčev večerec 6860 H. livornica (Esper, [1780]) Hafner, 1910a E Livorno mesto v Italiji; glede na območje pojavljanja? 2 črtasti glede na pudarjeno črto na sprednjih krilh. črtasti večerec 6858 H. vespertilio (Esper, [1780]) Hafner, 1910a S vespertilio netopir, glede na podobno barvo ali na čas letanja? 2 sivi glede na značilno sivo barvo sprednjih kril. sivi večerec   Laothoe Fabricius, 1807   E Laothoe ime gospodarice Priama, kralja Troje; brez metuljarskega pomena. 2 topolovec glede na topol, Populus sp., značilno hranilno rastlino gosenic. topolovec 6824 L. populi (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E Populus bot. rod topol; po značilni hranilni rastlini gosenic. 2 širokokrili, glede na značilno kratka in široka krila. širokokrili topolovec   Macroglossum Scopoli, 1777   E macros velik, dolg; glosse jezik; se nanaša na zelo dolg sesalni rilček. velerilec 6843 M. stellatarum (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E stellatarum Stellatae sinonim za Rubiaceae bot. družina broščevke, domnevne hranilne rastline gosenic. velerilec   Marumba Moore, 1882   D Marumba domnevno afriška boginja glasbe, brez metuljarskega pomena. 2 hrastovec hrast, Quercus sp., glede na značilno hranilno rastlino gosenic. hrastovec 6817 M. quercus ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a S quercus bot. rod hrast; glede na hrast, Quercus. 2 okrasti glede na značilno barvo kril tega metulja. okrasti hrastovec   Mimas Hübner, [1819]   E Mimas ime enega od gigantov, ki so se borili proti bogovom; brez metuljarskega pomena. 2 lipovec glede na eno od značilnih hranilnih rastlin gosenic. lipovec 6819 M. tiliae (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E Tilia bot. rod lipa; se nanaša na značilno hranilno rastlino. 2 dvobarvni glede na pojavljanje v rjavem in zelenem barvnem različku, kar je značilnost vrste. dvobarvni lipovec   Proserpinus Hübner, [1819]   E Proserpinus ime hčere Jupitra in Cerese; brez metuljarskega pomena. 2 svetlinovec glede na svetlin, Oenothera biennis, eno od značilnih hranilnih rastlin gosenic. svetlinovec 6849 P. proserpina (Pallas, 1772) Hafner, 1910a E Proserpina ime hčere Jupitra in Cerese; brez metuljarskega pomena. 2 zelenkasti glede na značilno barvo kril in dela telesa. zelenkasti svetlinovec Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih noœnih metuljev enajstih druæin 159   Smerinthus Latreille, [1802]   E smerinthos nit, v pomenu “nit življenja” ki jo je predla sojenica Fates; brez metuljarskega pomena. 2 pavlinec glede na vzorec “pavjih oči” na zadnjih krilih. pavlinec 6822 S. ocellata (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E ocellata okati, z očmi; se nanaša na očesni vzorec na zadnjih krilih metuljev, ki spominja na vzorec na pavjih peresih. okati pavlinec   Sphinx Linnaeus, 1758 Scopoli, 1763 E Sphinx pošast, običajno upodobljena z ženskim oprsjem in levjim telesom; domnevno glede na gosenice, ki so podobne egipčanski sfingi, kadar privzdignejo oprsje. veščec 6832 S. ligustri Linnaeus, 1758 Hafner, 1910a E Ligustrum bot. rod kalina; se nanaša na hranilno rastlino gosenic. kalinji veščec 6834 S. pinastri Linnaeus, 1758 Hafner, 1910a E Pinus bot. rod bor; se nanaša na značilno hranilno rastlino gosenic te vrste. borov veščec Acta entomologica slovenica, 32 (2), 2024 160