naš tednik številka 33 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 21. avgust 1992 poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu ^srlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Auf Wiedersehen am Leibacher Kirchtag! Loibacher Kirchtag — im Festzelt in Oberloibach | " bietet nicht nur traditionelle Unterhaltung mit Tanz! Und N/Iusik. Der Loibacher Kirchtag ist vor allem ein Kul- j Ereignis, bekannt und beliebt in ganz Unterkärnten. | Am kommenden Samstag, den 22. August 1992, un-1 ®rhält sie das Ensemble ZMEDA. Beginn: 20.00 Uhr. j °nntag, dem 23. August 1992, 9.00 Uhr Prozession! ncl Gottesdienst, anschließend Frühschoppen mit! em Ensemble „AS“ aus Slowenien. Ab 14.30: buntes! Wturprogramm mit Gruppen aus Kärnten, Slowenien Und Südamerika. Auf Wiedersehen in Oberloibach — am 7. Loibacher I Klrchtag| MoPZ „KRAU MATJAŽ" vabi na ■i nn LIBIIČ*W SOBOTA, 22. AVGUSTA 1992: «s ZMEDA NEDELJA, 23. AVGUSTA 1992 od 11.00 do 14.30 igra ansambel ff mmSj iz Slovenije ! N',-c Mf 14 30- 7 00 KULTURNI SPORED ob 17.00: igra ansambel , ■« Ve/* ^ /T ■ ' Ansambel „AS“ aus Slowenien LIBUŠKO ŽEGNANTE NAŠ tednik Kulturni program luškega žegnanja Nedelja/Sonntag, 23. 8. 1992 Začetek/Beginn: 14.30 v nedeljo, ob 9. uri PRANGANJE in SV. MAŠA v soboto/Sonntag, 9.00: 22. avg., 20.00 11.00—14.00: PLES/TANZ 14.30—16.30: Nastopajo: z ansamblom mit dem Ensemble ZMEDA • Vaščane pojo • Woschitzevi puebi z Bistrice • Folklorna skupina SPD „Zarja“ • Miha Dovžan — preko Slovenije znani virtuoz na citrah • Carlos in njegova skupina iz Južne Amerike • Kamniški koledniki • Karate-shovv z evropskim prvakom Milanom Hribernikom in njegovimi fan^ • Milan Pečovnik — PIDŽI — z glasbo z Divjega zapada (Western Country) • Plesni akrobati PK „Kazina“ iz Ljubljane 17.00 — ???: PLES z ansamblom „AS“ KRIvogrAD K. G. OKNA - VRATA Lesena termo okna 60x60 1100,— 80x60 1260,— 60x90 1300,- 80x90 1420,— 100 x 90 1800,— 120 x 90 1980,— 140 x 90 2270,— 180 x 90 2970,— 80 x 120 1830,— 100 x 120 1990,— 120 x 120 2270,— 140 x 120 2520,— 180 x 120 3690,— 80 x 140 1990,— 100 x 140 2290,— 120 x 140 2520,— 140 x 140 2760,— 180 x 140 3880,— 80x210 2620,— 80 x 220 2700,— 140x210 4190,— 140x220 4260,— Vhodna vrata OCflfl ouUU; dalje TRGOVANJE NA VELIKO 9143 Šmihel / St. Michael, Telefon (O 42 35) 25 37 PUNTIGAMER i PANTHER ) ' HELL «, 1 'fSH V Kulturni program libuškega žegnanja so podprli Das Kulturprogramm des Loibacher Kirchtags wird unterstützt von: Fa. Zwick Pliberk — trgovina za železo/Eisenhandlung Posojilnica-Bank Pliberk/Kreditbank Bleiburg Zadruga-market Pliberk/Bleiburg Franc Mlinar — direktor Knecht Filterwerk Uhren-Juwelen Erich Letschnig — Pliberk/Bleiburg Wüstenrot — deželna direkcija za Koroško/Landesdirektion für Kärnte11 KFZ Franz Igerc — Pliberk/Bleiburg Gottfried Glawar, Libuče/Loibach — Parkett, Zimmerei, Stiegenbaü Leimisch Walter — Libuče/Loibach — sodelavec podjetja / Mitarbeiter der Fa. Zwick • Werner Kotnik — Fa. WEKO na Metlovi/Mittlern • Trgovina Krivograd — Šmihel/St. Michael MoPZ „Kralj Matjaž“ se prav prisrčno zahvaljuje! / Ein herzliches Dankeschön1 ! **f. JT. Jr Uradi zavirajo dvojezične napise v Slovenjem Plajberku Pravzaprav bi morale vasi Slovenji Plajberk, Strugarje, Poden in še druge v občini Borovlje že zdavnaj imeti dvojezične krajevne napise. Toda mlinski kamni uradov meljejo zelo počasi — če sploh. Temu nenavadnemu zavlačevanju se je zoperstavil občinski odbornik Volilne liste v Borovljah mag. Peter Waldhauser. Že leto in pol se vleče akt za postavitev dvojezičnih kažipotov ter krajevnih napisov za nekatere vasi občine Borov-aH Ije, toda kot W kaže, tabel še V W JD ne bo kmalu, i—Vodju Volilne skupnosti mag. Petru Wald-hauserju je postala celotna zadeva sumljiva: sam se je Pozanimal, kje so težave! Izkazalo se je, da se zopet enkrat zatika na uradih. Pred Istom dni so se namreč zastopniki Občine, Cestna upra-Va in drugi prizadeti soglasno 'Zrekli za dvojezične napise. Mag. Waldhauser: „Povezal sem se z uradi in jasno povedal, da je zdaj zadnji čas za Postavitev tabel. Če se tega ha bodo držali, bomo morali sprožiti ustrezne pritožbe.“ Kako bodo uradi reagirali, se bo gotovo kajkmalu izkaza-lo- Kajti vsaka pritožba bi bila Uspešna, saj so v Slovenjem Plajberku celo po Zakonu o harodnih skupinah predvide-hi dvojezični napisi. (Dalje na strani 4) Številka 33 Letnik 44 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 21. avgust 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Ljubljanski župan na obisku v Celovcu, Globasnici in Pliberku Ta teden je obiskal ljubljanski župan Jože Strgar koroške Slovence. Sprejeli so ga mdr. predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, tajnik EL prof. Jože Wakounig ter predsednik KKZ dr. Janko Zerzer. Na tem pogovoru je Strgar razpravljal z našimi zastopniki o trenutnem položaju narodne skupine ter njenih odnosih do Slovenije. Na obisku v Pliberku sta ljubljanskega župana sprejela Pliberški župan mag. Raimund Grilc in ek. sv. Fric Kumer. Naši kmetje dobijo odškodnino Domej: „Podpora mora biti višja kot leta 1988!“ ®lovski sejem še do nedelje. Poleg številnirazstavljalcev je q a na celovškem sejmu zastopana tudi Marija Šikoronja s svojo borijo Rožek. Obširnejšo analizo bomo objavili v naslednjem NT. Pretekli ponedeljek se je predstojništvo Kmetijske zbornice pogajalo z deželnim glavarjem dr. Christofom Zernattom o možnostih učinkovite pomoči kmetom, ki jih je prizadela suša. Na pogovoru je sodeloval tudi frakcijski vodja Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) dipl. inž. Štefan Domej. Rezultat tega pogovora je, da bo dežela nudila kmetom hitro in kolikor je mogoče nebirokratsko pomoč. Škodo ocenjujejo trenutno med 100 in 500 mio. šilingov. „Toda celotne vsote ne bo možno pokriti,“ je dejal deželni glavar. Kmetje lahko pričakujejo delno kritje škode. Kako visoka bo odškodnina, še ni jasno. Ker je bila v letu 1988 zelo pičla, so kmečki zastopniki zahtevali znatno več. Domej: „S par tisočaki stvar ne bo urejena. Kmetje so utrpeli veliko škodo, deloma so celo eksistenčno ogroženi! Zato morajo biti podpore znatno višje kot leta 1988“. Domej je zahteval kot dodatno pomoč tudi cenejša krmila, predvsem še za gorske kmete. Kot prvo bo zdaj tako potrebno oceniti celotno škodo in skrbeti za to, da bodo najbolj ogroženi kmetje dobili tudi zadosti krme po ugodnih cenah, sicer bo moral marsikateri kmet „zapreti“. Ker finančnemu ministru letos ne bo potrebno plačevati velikih izvoznih podpor, lahko ta denar nameni podporam kmetom. O. ix. Kako do podpore? Današnjemu Kärntner Bauer je priložen formular, katerega je potrebno izpolniti in nato oddati na Občini, ki bo potem poslala formular na pristojni urad. Komisije, ki bodo preverjale škodo, se bodo potem oglasile (ali tudi ne) pri kmetu, ki je zaprosil za podporo. Na Kmetijski zbornici pa pravijo, da lahko kmetje že prej (preden pride komisija) silirajo koruzo, ki zaradi suše ni obrodila dovolj velikih storžev. Politika stran q petek, O 21. avgust 1992 Politika r Ob robu povedano Za našega zveznega kanclerja trdijo, da zna zelo lepo govoriti, tisti, ki pa ga poslušajo do konca, spoznajo, da ni povedal nič. Odkar sem prebral mnenje Tomaža Ogrisa v prejšnjem Našem tedniku, sumim, da je to postala obče socialdemokratska . lastnost. Iznašel je s privolitvijo v skupno zastopstvo zlahka preprečil. Kar se tiče dežel nozborskega mandata za Slovence, mu prej verjamem, da nasprotuje iz socialnih interesov. Toda tudi tu ne gre za vprašanje socialnih ali narodnih interesov dobrih ali navadnih Slovencev, temveč za Saj si dober tudi ti sicer kategoriji dobrih in navadnih Slovencev, toda meni je vseeno, tudi če sem hud Slovenec — temo je zgrešil. Oba imava narodne in oba imava socialne interese. Toda kolikor se spomnim, je zadnje čase med EL in slovenskimi socialdemokrati tekla razprava o avtonomnem zastopstvu in o zastopstvu v Deželnem zboru. Biti proti skupnemu avtonomnemu zastopstvu iz socialnih razlogov je smešno. V njem naj bodo zastopani vsi, ki po demokratični poti zberejo zadosti glasov, naj bodo dobri, navadni ali kakršnikoli Slovenci. Prav monopol definicije narodnih interesov, ki ga Ogris očita EL, bi vprašanje, ali mora demokratična družba manjšini, ki mandata samostojno ne more doseči, olajšati možnost zastopstva v Deželnem zboru ali ne. Tudi če manjšina te možnosti končno ne bi izkoristila in bi se raje integrirala, je to načelno vprašanje, na katerega je potrebno odgovoriti. Tarnanje, da se elovci nočejo kar tako integrirati v SPÖ in vrhu tega še trdijo, da imajo pravi program za narodno skupino (če tega ne bi delali, bi morali stranko takoj razpustiti) —- to ni odgovor na vprašanje, za katerega v resnici gre. Rudi Vouk Šmihel: za 26,5 mioJ’enovili ljudsko šolo V Šmihelu bodo za 26,5 mio. šilingov prenovili ljudsko šolo. Šolarji bodo morali jeseni začasno v Pliberk, kjer so jim odstopili prostore v Glavni šoli. Občinski svet je sklenil tudi tisk turističnega prospekta, ki bo stal 440.000,— šilingov. P/se S/Vvo Kumer Bistriški občinski svet je na minuli seji sklenil prenovitev ljudske šole, istočasno pa je razdelil tudi že dela arhitektom. Občina sama bo prispevala 6,9,— mio šilingov, ostalo vsoto sestavljajo krediti fonda za gradnjo šol (14. mio) ter namensko vezane dotacije Dežele (5,5,— mio). V zvezi s prenovo šole je občinski odbornik Afred Kral (EL) kritiziral postopanje pristojnega referenta. Kral: „Občinskemu svetu je bil predstavljen dokončni načrt prenove, ne da bi se lahko prej o tem posvetoval. Ker nočemo zavlačevati prenove, smo glasovali za njo, toda takega postopanja v prihodnje ne bomo več sprejeli.“ EL je vložila s tem v zvezi tudi predlog, naj bi bil prevoz šolarjev v Pliberk brezplačen. Župan Janko Pajank pa je dal zagotovilo, da staršev preselitev šole v Pliberk ne bo stala nič — vožnja bo brezplačna. Ker je Bistričanom že zmanjkalo turističnih prospektov, bosta občini Pliberk in Bistrica natisnili skupni prospekt. Podžupan Peter Winkl je predlagal, naj bi prospekt oblikovalo profesionalno reklamo podjetje, kar so občinski možje soglasno odobri; li. Visoki stroški v višini 440.000,— šil. pa vsekakor „niso od muh“, tako da bi moral biti prospekt za to ceno tudi res profesionalen. Ker bo prospekt v celoti pripravila firma „Top-Team“, sta zahtevala podžupan Jože Partl in odbornik Stanko Vauti (oba EL), da mora biti topografski napis Feistritz/Bistrica dosledno dvojezičen. Po mnenju župana Pajanka in SP naj bi o tem razpravljali pristojni referat, ko bo dobil v roke prve odtise — Dalje na strani 4 GLOSA »In zdaj si je še re-ferat za varstvo oko-in nekaj zamislil, “ je Pozitivno ironično ^jal župan Janko pajank, ko je prišel ^o Podpor za uporabo alternativne ener- Pohvala S'/e. Po moje si je °dbor s tem zmislil Pokaj izredno pozidnega, kar je vsekakor v drugih ob-O'nah posnemanja vfedno. Vsem v tem Srr,ihelskem referatu Po Pohvala — svojo Polog o jemljete res-ho/ Si-Ku Alfred Kral je svaril pred tem, da bi stroški za prezidavo šole presegli 26,5 mio. šilingov. Zupan Janko Pajank je menil, da načelno nima nič proti dvojezičnemu imenu Feistritz/ Bistrica v turističnem prospektu. Kako bo potem res? rja m s Globašani premalo izkoriščajo turističiprivlačnost občine P/se Adrian Kert Ureditev potoka. Prava nadloga, predvsem za nekatere Šteblja-ne in Strpinčane, je potok, ki pri močnejši vodi zapušča strugo in poplavlja kletne prostore bližnjih hiš. Problem bi lahko rešili z izgradnjo jezu, ki bi zadrževal vodo. Postavili naj bi ga v Podrojah Glede te zamisli pa nastajajo veliki pomisleki, saj bi gradnja „betonskega bloka" zadala krajevni podobi hud udarec. Cesta Globasnica—Podjuna Nujno potrebno je asfaltiranje ceste med Globasnico in Podjuno. Po zadnjih volitvah so bile v Globasnici karte na novo pomešane. Nobena frakcija nima več večine, kar posebno pozdravlja šef VP Robert Ersehen. Na občinskih sejah se tako razpravlja bolj strokovno, strankarski interesi pa ostajajo v ozadju. Zaradi prometne varnosti je potrebno hitro ukrepati. Poživljanje turizma. Globaški časopis s pomočjo PUAK in OREP snuje koncept turistične poživitve v občini. V ospredju je zlasti tako imenovani alternativni turizem (hoja v gore, kulturni in kmečki turizem), nad čimer se letoviščarji vedno bolj navdušujejo. Seveda je potreben določen denar, npr. za izgradnjo poti in obnavljanje kmečkih poslopij. Strpna vas. Največ pogovorov se v globaški in bistriški občini suče okoli Strpne vasi. Obe Občini se potegujeta zanjo. Za Globasnico, ki je gospodarsko šibkejša kot njena soseda Bistrica, bi pomenila izguba dokajšnjo gospodarsko škodo, ker je Strpna vas največja toD°^e2'^n' napisi. Kar se tiče vas v občini. Bojijo se tudi številc- j^Orafskih napisov, Globasnica nega upada šolarjev na ljudski šo- dvojp •.Ve^a za vz9lecl drugim li, kar bi pogojevalo manj razredov- javnjhZlCn'm, občinam. Pri ostalih Prav tako bi najbrž izostal del do- ''lanikii^o^bp11,Pa d0Sti P°' slejšnjih deželnih in zveznih pod; ^snica že nrod0^0^323!^1’Gl0" por. Kljub temu bi občinski politiki El pred|0Ži|P občin°skr™ ^svetJj6 spoštovali voljo občanov oz. Str- ^obravnava temo o dvojezičnem pinčanov. Zadnjo besedo pa ima ^cevanju javnih ustanov. Do slei kn prej Dežela. asnieaa dnp co tn čo ni -rnndi. lo, kar da slutiti odpor nekaterih zastopnikov. Prav tako niso dvojezično označeni krajevni kažipoti za turiste, kljub zahtevam občanov in rasti obiskovalcev iz Slovenije. So slovenski turisti manj vredni od nemških? Dosledno dvojezičen tudi občinski list ni, čeprav bi si mnogi občani to želeli; vsekakor 'jega dne se to še ni zgodi- imajo pravico do njega! NT: Občina je glede dvojezičnih topografskih napisov zaenkrat lahko vzgled ostalim dvojezičnim občinam, drugod pa je še dosti pomanjkljivosti. Se strinjate? A. S.: S tem se ne strinjam! Na podlagi pravnega stanja je pri nas vse urejeno zadovoljivo. Bral pa sem, da so glede kažipotov predvidene nove smernice. Ni pa še kaj dokončnega. NT: K temu sem meril. Kako misli ravnati občinski svet? A. S.: Medtem še nismo imeli občinske seje, tako da ne morem povedati, kaj in kako bomo ukrenili. NT: Kaj pa napisi na javnih poslopjih? Tudi ti so samo nemški. . . ! A. S.: Ni nobene zakonske odredbe, ki predpisuje pri nas dvojezično označevanje javnih ustanov. Torej ne ravnamo protizakonito. NT: Ravnatelj Ljudske šole Lorene Kraut L^upan Janez Hudi (EL) vidi bistveni problem je kljub temu zaradi potrebe označil šolo * rnQ 'e v gospodarski šibkosti. „Ker v občini ne more-obeh deželnih jezikih. 0clse|j . Radosti delovnih mest, se veliko mladine A. S.: Načelno to pozdravljam in nimam nič Je ugotavlja podžupan. Kaj je možno proti proti. ',|acla h' nkretno storiti? „Občinski možje in Deželna NT: V občini je prebivalstvo več/nom® pOcw'0® morali bolj truditi za namestitev kakšnega dvojezično. Kakšno je Vaše osebno stališču , Drajg . ° c'ni: Pr?vi Hudi, ki prav glede tega A S.: Kar zadeva kažioote. sem za to, na Iv'TemUeia'SSra mblfam jkal°, Je ustrezen koncept ter uspešna reklama. "■ T” ' „ j: m " "T ih Rerio uamne na bv. Herrn, lepa narava in bližina se v občim označijo dvojezično. Glede javni' rr,a . Je za goste gotovo dovojj priV|ačno; kar je doslej ustanov pa se vzdržujem komentarja, ker se - ■ moramo v občinskem svetu še posvetovati- iQlbue . . NT: Je^%°lTn° 0dViSn° ° odločajh^ateri^občinrhočejcfpri- brvi ta,<0 ie Pač v demokratični državi!" S tem KI Qbčin0 11 stavljam samo jaz, ampak več zastopnikov, ^ bon na Gf občinskega sveta? Javljam samo jaz, ampak več:zastopnikov,^ Gbbasnica nudil^Strpinčanomvse8 ka/jim se redno sestajajo. Več o tem trenutno ^ bmihel — to so Globašani v preteklih letih do-morem povedati. Drage bralke, dragi bralci! Po daljšem odmoru se spet oglašamo s pismom iz uredništva. To v času, ko vladajo pasji dnevi ter počitniško razpoloženje. Časnikarji pravimo k temu tudi čas „kislih kumaric“, ker dogodkov, zrelih za časopis, ni tako veliko, kot je velika vročina. Kljub temu pa to ni razlog, da smo se odločili za razpravo o vprašanju celibata in s katero v tej številki nadaljujemo (strani 8/9). Dejstvo je, da o celibatu ne razglabljajo samo mediji, temveč predvsem v Cerkvi sami. Vprašanje, ali je celibat mdr. vzrok hudemu pomanjkanju duhovniškega naraščaja, je za Cerkev na vsak način resno. Še prav posebej je pri tem prizadeta slovenska narodnostna skupnost na Koroškem. Naši duhovniki so ji bili vseskozi v veliko oporo in so ji še danes. Na žalost tudi pri nas primanjkuje mladih duhovnikov na vseh koncih in iz leta v leto raste število far brez lastnega župnika. Hkrati imamo nekaj bivših duhovnikov, ki bi radi naprej delovali kot dušni pastirji, pa ne morejo, ker so se odločili tudi za družino. Zato mislim, da je zelo potrebno in umestno javno, torej mdr. preko medijev, diskutirati o celibatu in njegovih posledicah. Prihodnost Cerkve nam ne more biti nebrižna. Če bi to bila, bi se tej temi niti ne posvetili. To v premislek vsem tistim, ki morda vidijo v tej naši razpravi strast po senzacionalizmu ter premagovanju časa „kislih kumaric.“ Kot ste lahko ugotovili, daje Naš tednik, zlasti še v preteklih štirih letih, poseben poudarek tudi dogajanju v slovenski matični državi. Zakaj to, nam gotovo ni treba podrobneje razlagati. Vedno smo zatrjevali, da je usoda slovenskih manjšin tesno povezana z matičnim narodom. Naša dolžnost je, da tudi kot časopis upoštevamo to dejstvo. Zato nas veseli, da smo v Sloveniji dobili dopisnika, ki ga odlikuje stvarnost in odkrita povezanost z našim delovanjem. Je to dipl. iur. Tomaž Gašperlin. Po izobrazbi pravnik z večletnimi izkušnjami v gospodarstvu, mu je tuje vsako natolcevanje. Njegovi prispevki sicer ne vsebujejo (agresivnih) besednih iger, zato pa toliko več koristnih informacij. Informacij, ki so rešerširane, preverjene in avtentične. Vrhu tega se Tomaž Gašperlin docela identificira z Našim tednikom in je pripravljen težave slovenskega manjšinskega lista upoštevati oz. njegovo delovanje v vsakem oziru aktivno podpirati. * Dela pri Našem tedniku ne opravljajo samo časnikarji. Pomembno vlogo igrajo tudi sodelavci v upravi. Brez njih bi v uredništvu sicer ustvarili časopis, vendar ta ne bi našel poti na Vaše domove. Upravo NT imata na skrbi Milka Hudobnik in Marjan Fera. Njima se želim na tem mestu iskreno zahvaliti za zvesto in vestno sodelovanje. V javnosti njuno delo kot upravnika NT morda ni tako znano, je pa zato tembolj dragoceno. OćoihztA c tt J?_________________» mag. Janko Kulmescn, glavni urednik 850-letnica Kotmare vasi - STRAN Šmihel: za 28,5,—mio. Ob 850-letnici Kotmare vasi prenovili ljudsko solo Nadaljevanje s 3. strani načelno pa ne bi smelo biti težav. Podžupan Partl je tudi svaril, da se zadeva ne sme umakniti izza omizja, kot se je zgodilo pri gradnji vrtca v Pliberku, kjer so tako dolgo sprejemali le načelne sklepe, da je stal naenkrat samo enojezični vrtec. Do precejšnjih zapletov je prišlo v razpravi o dovoljenju Johannu Skutlu v Podkraju za kamnolom. Po mnenju dipl. „ing. Friedricha“ Flödla ter tudi Hermanna Innerwinklerja (oba VP) bi kamnolom ne pomenil obremenitev narave, kar kaže tudi podoben primer v Ebersteinu. Večina občinskih odbornikov pa je bila drugega mnenja in se je izrekla proti. Odbornik Engelbert Perda-cher (SP) je tudi opozoril tudi še, da je gospod Johann Skuti svojčas pobiral podpise proti takšnemu projektu, ki sta ga hotela zgraditi privatnika Spieler in Sadjak. Kakor kaže, so posamezni referati v bistriški Občini zelo aktivni. Agrarni referat (vodja Jože Partl) je predlagal podporo za analizo tal. Tako dobi doslej vsak občan letno 1000,— šil. podpore. Podpore dobijo občani občine Bistrica, če se odločijo za uporabo alternativne energije. Podpora Občine znaša 20 % deželne podpore in znaša (različno od oblike) od 1000,— šil. do 6000,— šil. Počastili so tudi slovenske občane Višek slavnostnih prireditev ob letošnji 850-letnici Kotmare vasi je bil v soboto, 15., in nedeljo, 16. avgusta. Kotmara vas in tudi grad Humperk se prvič omenjata v neki vetrinjski listini iz leta 1142. Cerkev v Kotmari vasi pa se omenja prvič šele v listini iz leta 1192, tako da smo letos obhajali tudi 800-letnico „dokazanega“ krščanstva. Piše Jože Wakounig Že v nedeljo, 17. julija, je bilo na Humperku veliko slavje. Humperk je bil vključen tudi v avgustovska praznovanja. V soboto, 15. avgusta, je nastopil na grajskem dvorišču kvartet Szabo s klasično komorno glasbo. Izredni obisk je bil priznanje izredni kakovosti. Središče avgustovskih praznovanj je bila vas. Po maši se je nadaljevalo v ljudski šoli in pod šotorom. V šoli so bile pripravljene razstave starih slik (Hugo Harrich in Josef Schwarz), kot-mirških umetnikov in ustvarjalcev (med drugimi so razstavljali Hugo Harrich slike, Joža Kaiser preproge, Anica Vrečar ikone pa druge umetnine in Ivanka Živko-vič slikanje na tesktil). Pripravljen je bil posebni poštni urad, na ogled sta bili tudi filatelistična razstava in razstava kamenin; mogoče si je bilo ogledati znameniti kotmirški romanski križ, ki Upadi zavirajo dvojezične napise v Slovenjem Plajberku Nadaljevanje s 1. strani Pretekli teden je boroveljski občinski svet razpravljal o sanaciji boroveljske športne dvorane, ki jo ogroža talna voda. Kakor se je izkazalo, je pristojni urad pri Deželni vladi kriv za trenutno obupno stanje. Zato so proti Uradu 21 pri Deželni vladi sprožili tudi že prvo tožbo. Kakor kaže, bo sanacija športne dvorane stala nad 10 mio. šilingov. Na minuli občinski seji je bil prisoten zastopnik Zveze (Bund), ki bi morala sanacijo sofinancirati. Že pred leti je mag. Waldhauser zahteval preiskavo celotne zadeve, toda večinske frakcije so tedaj zadevo še zamolčale. Silvo Kumer GLOSA Zakon o narodnih skupnostih se krha na vseh koncih in krajih, ker se kaže v pomembnih točkah celo protiustaven. Slovenci so ta vsiljeni zakon vedno odklanjali; kako resno je oblast ta zakon jemala, pa kaže primer Slovenjega Plajberka, ki bo verjetno dobil dvojezični napis šele tedaj, ko bo padel tudi zakon, ki je za vas predvideval dvojezični napis. ga zdaj hranijo v škofijskem muzeju v Celovcu; celo nekaj predmetov iz kamene dobe, najdene v kotmirški občini, so dali na ogled. Občinski odborniki in občinski nastavljenci so prodajali knjigo, ki jo je izdala občina ob 850-letnici (v NT smo o knjigi že najbolj pa je seveda privlačil8 modna revija. Cerkveni višek nedeljskega slavja je bila maša na prosten1 Med mašo je sicer včasih ma)0 zarosljalo na Ročici in v Vetril# pa je kar močno polilo. Mašo s° sooblikovali vsi zbori iz občine ^ latinščini, slovenščini in nemš# ni (vodila sta jih Joško Pack i11 Horst Moser). Darovi so bili na' menjeni žrtvam krvavega klanj0 na tleh rajne Jugoslavije. Prl šotoru je bila tudi stojnica ^ pomoč žrtvam teh krutih doga1 kov; občina je namenila dar poročali): knjigo je treba priporočati vsakemu, ki se zanima za zgodovino teh krajev, je namreč lepo urejen pregled o življenju in ustvarjanju (broširana izdaja stane 190,—, v platno vezana pa 280,— šilingov). V soboto zvečer je bila v šolski avli slavnostna seja občinskega sveta. Župan Hugo Götzhaber in član zveznega sveta Dietmar We-denig kot zastopnik namestnika deželnega glavarja Petra Ambro-zyja sta v svojih nagovorih poudarila pomen dobrega sožitja med obema narodoma v kotmirški občini. Med sejo so počastili tudi zaslužne občane. Odlikovani so bili mdr. 82-letni Lekšan Bis-jak, ki že čez 65 let poje v cerkvi in pri Gorjancih, Joži Pack, dolga leta predsednik Gorjancev, s častno značko, in župnik Maks Michor s častnim krožnikom (v zadnjih letih so lepo obnovili župno cerkev in podružnici v Šmarjeti in Šentkandolfu); častni prstan pa je dobil Josef Liendl, ki je bil čez deset let podžupan. Po seji je bila pod šotorom večerna zabava, namenjena predvsem mladim in tistim, ki so mladi ostali. Nekateri so skušali pokazati svoje pevske talente, Dolgoletni predsednik SRD „Gorjanci" Joži Pack je bil odlikovan s častno značko, župnik Maks Michor (slika desno! pa s častnim krožnikom. gunskemu taborišču pri Ravn na Koroškem. , . J Razstave in prireditve v liuC\g. šoli so bile na ogled tudi v ne Ijo, pod šotorom pa so se za vali in so plesali do poznih veCč|3 nih ur. Malo zmote je povzto ^ sirena v nedeljo popoldne. Ga .| ci so jo urno popihali proti ga skemu domu in v vozila. V ^11° su je gorel Odrajčev hlev. . slopja sicer niso več mogli re Kotmirčani pa so se lahko lastne oči prepričali, da se^ mogoče v vsakem trenutku za ^ sti na domače gasilce. Gasile sploh prevzeli eno glavnih ^ men pri organizaciji občin slavij ob 850-letnici. Za to se je treba zahvaliti. Gospodarstvo Medved še vedno ; cazsaja po selskib , gozdovih j Kaže, da suša, ki je kmetom že ^ ‘ako ali tako povzročila ogromno 0 skodo, še ni dovolj. V Selah pa lrhajo dodatno težave še z med-o Vedom, ki čedalje močneje v °9roža obstoj kmetov. O ogrom-|. ^ nevšečnostih, ki jih imajo ^ kmetje v tej idilični gorski občini, Se je prepričal minuli ponedeljek a udi zbornični svetnik SJK dipl. ri ln^- Stefan Domej. Že nad 50 a °vac je ali ubitih ali težko ranje-|. 'n in kmetje so tako prisiljeni, ^ ženejo živino predčasno s Pianine, kar povzroča dodatno 'nančno obremenitev. Podcenjeni pa ne gre tudi izgube, ki je astala zaradi izostanka turistov. °jaške vaje in podivjani medved | 6snično nista posebno privlač-a reklama za letoviščarje. Ob vsem tem so kmetje ^očarani, da s strani odgovor- nih ni opaziti pripravljenosti za K°jšnje ukrepe. V posebnem 'Smu, naslovljenem na Deželno Kmetijsko zbornico in ^ko zvezo prizadeti kmetje j: atevajo odstrel medveda in povrnitev celotne nastale škode. Primeru, da Lovska zveza ne , ua uuvsKa zveza ne J ti ^r'Pravljena primerno ukrepa- bodo kmetje prisiljeni, da si .žagajo sami. Nihče naj se § .em ne čudi, če medved v ori.ab ne bo dočakal starosti, so °čno poudarjali kmetje. t tefan Domej je kmetom zago-v 1 vso podporo s strani SJK in jgP0sebni tiskovni izjavi zagovar-uPravičene zahteve kmetov. Vladimir Smrtnik Oddaja o škofu » Aatonu Martinu Slomšku tudi v nemščini Oddajo slovenskega Poreda ORF o Antonu Jftinp Slomšku Cki so jo ■"Pbajaii na binkoštno ne-^a|Jo) je ORF dal sinhroni-nHatl v nemščino in jo bodo Rajali pod naslovom L n^on Martin Slomšek — n Visionär“ v torek, 25. J'Qusta, ob 17. uri na II. sPoredu (FS 2). nllpL^dai° ie pripravil ured-. Horst Ogris, snemal pa Je lvan Klarič. vi A ag. Martin Sienčnikje sin dr. MilanaSienčnika —ži-IVI vinozdravnika iz Dobrle vasi. Maturiral je na Slovenski gimnaziji v Celovcu, študiral pa na Ekonomski fakulteti na Dunaju. Poročen je z Dunajčanko in je očka devetmesečne Natali. Mag. Martin Sienčnik — uspešen koroški menedžer v Sloveniji Piše Ana Kos Martin Sienčnik je že tri mesece po magisteriju ustanovil svoje podjetje, ki pa zaradi njegove neizkušenosti, kot je povedal, nikoli ni zaživelo. Pot ga je ponovno vodila na Dunaj, kjer se je zaposlil v Pe-troi-Tradu. To je sestrska firma Ka-rante in slovenskega Petrola. Glavna dejavnost Petrol-Trade je prodaja nafte in naftnih derivatov. V tej firmi, kjer je delal dve leti, se je veliko naučil o takratnem jugoslovanskem trgu, na katerem je bil Petrol-Trade že močno prisoten. V teh dveh letih je sodeloval tudi pri pogovorih med slovenskim Petrolom in avstrijskim podjetjem ÖMV. Sad pogovorov je bilo mešano podjetje ÖMV-Petrol, kjer je bil tudi direktor. Martin tako že dve leti biva v Sloveniji. Njegova žena Elizabeth pa se zdaj lahko pohvali tudi z znanjem slovenščine, če pa ima čas, poučuje tudi nemščino. Po letu in pol delovanja av-strijsko-slovenskega podjetja je le-to razpadlo. Od avgusta letos je Martin Sienčnik direktor marketinga mešanega podjetja ÖMV-Istra, v katerem je avstrijsko podjetje ÖMV udeleženo s 40 odstotki, hrvaška INA z 10 odstotki in Istra Benz s 50 odstotki kapitala delniške družbe. Ker ima podjetje sedež v Kopru, se družina Sienčnik v začetku septembra seli v Koper. Ob tem Martin Sienčnik pove, da kot koroški Slovenec vidi možnosti delovanja na gospodarskem, kulturnem in političnem področju v novi slovenski državi. Doda še poziv, naj tudi drugi Korošci bolj pogumno pogledajo v Slovenijo. Kljub temu, da je koroški Slovenec, ga zaradi prisotnosti avstrijskega kapitala v mešani firmi, kjer dela, v Sloveniji včasih obravnavajo kot tujca, nam je mimogrede povedal. Direktor marketinga ÖMV-Istra pravi, da ima Slovenija možnost gospodarskega razcveta. Na svojih potovanjih od Nove Gorice do Brežic, od Kopra do Murske Sobote vsakodnevno srečuje podjetne Slovence, ki imajo ambiciozne cilje. Mag. Martin Sienčnik kot direktor marketinga ÖMV-Istra vodi tudi tehnični oddelek. Njegova glavna naloga pa je — od obstoječih 20 odstotkov slovenskega tržišča — osvojiti 35 odstotkov vseh slovenskih bencinskih servisov. To pa pomeni pridobitev novih, prometnih in sploh dobrih lokacij za postavitev bencinskih servisov. Med njegove nadaljnje naloge sodi tudi izgradnja bencinskega servisa in dajanje le-teh v najem. Kot direk- Mag. Martin Sienčnik, maturant Slovenske gimnazije, je direktor marketinga ÖMV-Istra. tor marketinga ima v načrtu tudi marketinško strategijo, kar pomeni kontrola reklame, nastop s pomočjo medijev, pridobitev kupcev. Istra-Benz ima zdaj v Sloveniji 60 črpalk, to je 20 odstotkov slovenskega tržišča, vključno z velepro- ff“------------- Tudi drugi Korošci naj bolj pogumno gledajo v Slovenijo. Mag. Martin Sienčnik ----------66 dajo, ima pa jih tudi v sosednji Hrvaški. Martin Sienčnik si bo prizadeval za razširitev tržišča tudi na območju Republike Slovenije. Glavni moto njegovega dela je: lokacije, lokacije, lokacije . . . Pridobiti namreč želi lokacije za bencinske servise, predvsem najbolj prometne, skratka najboljše. ÖMV skupina uveljavlja franchi-sing sistem na področju bencinskih črpalk in daje poudarek ekološki neoporečnosti črpalk zaprtega sistema. Glavni cilj je v Sloveniji do leta 2000 postaviti 20 črpalk ÖMV. Franchising sistem se je začel uporabljati v ameriški trgovski praksi, odkoder se je razširil tudi v zahodno Evropo. Pri nas so bili do zdaj ti posli redki in se pojavljajo kot oblika sodelovanja s tujimi podjetji (Holiday Inn, Coca-Cola). Oblike povezave so lahko zelo različne glede na predmet prodaje. To so lahko pogonsko gorivo, tehnično blago, prehrambeno blago, gostinske storitve in drugo — glede na pravna razmerja. Dajalec franchisinga je po navadi proizvodna organizacija, veletr-govska organizacija ali kombinacija obeh (proizvajalno-veletrgovska) na eni strani ter trgovinska organizacija, ki je prejemnik franchisinga in prodaja blago na drobno. Dajalec franchisinga lahko prenese na prejemnika licenco znamke, zagotavlja strokovno pomoč, opremo lokala, pomoč pri reklami. Prejemnik franchising pa mora upoštevati dajalčeve normative (določen način prodaje, določeno velikost poslovnih prostorov, določen tip hotelskih sob, določen promet). Prednosti take povezave so očitne. Dajalec franchisinga lahko razširi prodajno mrežo brez velikih investicij, ki bi bile sicer nujne, če bi odprl svojo prodajalno. Prejemniku pa pravica prodaje že uveljavljenih proizvodov zagotavlja večji promet in dobiček. Kazaze: Verska manifestacija Letošnje, bolj bledo bele lilije, okras glavnega oltarja za farni praznik celodnevnega češčenja, v sredo, 12. avgusta, so odprto pričale o strašni suši, ki je zadela celo Podjuno. Mogoče je to vernike spodbudilo, da so v večjem številu prišli v farno cerkev prosit vsemogočnega Boga za pomoč. Piše Martin Komar Dopoldne so farani številno sodelovali pri štirih sv. mašah. Tudi čez dan so bdeli pred Najsvetejšim, da vestno izpolnijo njim namenjen dan v krogu vsakodnevnega češčenja v naši škofiji. delil osebni novomašniški blagoslov. Župnik Florian Zergoi oskrbi za večerno mašno slavje vsako leto drugega slavnostnega pridigarja. Letos je imel to čast župnik iz Bistrice na Zilji, sre- Slavko Thaler je podeljeval osebni novomašniški blagoslov. Višek žive povezanosti vernikov pa je bil že tradicionalni nad-farni molitveni shod za duhovne poklice na večer. Pred nabito polno cerkvijo vernikov je enajst duhovnikov naredilo časten krog ob oltarju. V sredi glavni mašnik, letošnji novomašnik Slavko Thaler. Med petimi litanijami in ljudskim petjem je dolgo vztrajal, da je vsem številnim vernikom po- brnomašnik Stanko Trap. S pogledom duhovnikove poti v aktualnem vsakdanu je znal pritegniti pozornost vseh prisotnih. Lepo končano bogoslužje je vtisnilo vernikom in župniku veselje in prepričanje, da bo Gospod žetve tudi v dvajsetem stoletju pošiljal delavce v svoj vinograd. Humče: Tragična smrt Prometna nesreča je spet enkrat pobrala žrtev iz kaza-ške fare. V petek, 14. 8., v zgodnjih urah je trčil s svojim avtom blizu Sinče vasi 29-let-ni Siegfried Komar iz Humč v tovornjak z gramozom. Trk je bil tako močan, da je Siegfried umrl na mestu samem. Razen staršev, dveh sester in dveh bratov žalujeta za njim še življenjska družica in tri mesece star sin. V nedeljo popoldan ga je nepregledna množica pospremila iz mrtvašnice v farno cerkev v Kazazah k pogrebni sv. maši in nato na pokopališče v Kobovnikov družinski grob. Cerkveni zbor, pod Globasnica: vodstvom Antona Mucherja, s pomočjo solistov iz Št. Petra na Vašinjah je ubrano pel pri pogrebu. Prav tako je domači župnik Florian Zergoi, ki je vodil pogrebne obrede, množici žalnih gostov pokazal s čistim glasom lepoto liturgije. V nagovoru je vse spremljevalce povabil, naj kot dobra dela rajnemu velikodušno darujejo za avgustovsko nabirko v prid lačnim v Afriki. Ob odprtem grobu se je od rajnega poslovil obratni svetnik podjetja ELIN, kjer je Siegfried delal od leta 1981. Vsej Kobovnikovi družini, ki je nepričakovano izgubila sina in brata, iskreno sožalje! Zadnje slovo od Falandrovega Ludvika Pretekli torek zjutraj je v celovški bolnišnici pri elizabe-tinkah po kratki in težki bolezni za vedno zatisnil oči Ludvik Sadjak, pd. Falandrov Ludvik iz Globasnice. Umrl je vse prezgodaj, saj je bil star šele 67 let. Njegova življenjska pot ni bila z rožicami posuta. Že od rojstva je imel poškodovano nogo, ki ga je hudo ovirala, zlasti še pri delu. Kljub temu smo ga poznali in cenili kot nadvse pridnega delavca. Vse svoje življenje je pridno pomagal na domači Falandrovi Krška škofija vabi katoličane Furlanije, Koroške in Slovenije na deseto „Romanje treh dežel“, ki bo letos 22. avgusta, k božjepotni cerkvi Marije Pomočnice v Ljubljano na Rakovniku. Za romarje bo v cerkvi od 10. ure naprej priložnost za spoved, nato pa zunaj na prostem ob 11.00 večjezično evharistično slavje. Glavni cele-brant bo metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki bo imel tudi glavno pridigo. Pod geslom „Močni v veri — trdni v upanju!“ ste vsi prisrčno vabljeni! ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so mojega moža — našega tateja Štefana Sienčnika pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Poslovili smo se vsak na svoj način. Izkazali ste nam Vaše sočutje in povezanost z našo družino. Velika množica žalnih gostov, številna kondolenčna pisma so pokazala njegovo priljubljenost. Hvala tudi vsem tistim, ki se ga spominjate v molitvi. Prisrčen Bog plačaj! Družine SIENČNIK, STURM, KRAMER kmetiji in bi! svojcem v veliko oporo. Svoj prosti čas ob večerih je še posebej namenil prebiranju domačega čtiva. Mohorjeve knjige niso manjkale na njegovi knjižni polici, posebno rad je tudi bral Naš tednik. Na žalost mu v zadnjih letih oči niso več dopuščale, da bi se lahko posvečal svojemu konjičku. Pogreb Falandrovega Ludvika je bil včeraj, v četrtek, 20. avgusta 1992. Na globaško pokopališče so ga pospremili številni domačini, sorodniki in prijatelji. Poslovili so se od človeka, ki so ga cenili kot vedno prijaznega in dobrosrčnega sovaščana. Naj se Falandrov Ludvik mirno odpočije v domači j zemlji. Falandrovi družini pa izrekamo, naše iskreno so-žalje! ___________ ^ flllaKfflR H il m Mk Rv n L Možna je vsaka poteza Vi odločate m MOHORJEVA TISKARNA Viktringer Ring 26,9020 Celovec U©D0 @ 4}® § / g® g l]g"2®ff (Sate @ ^ S / gB ZELENI VALČEK Z DUNAJA naš tednik vaš prijatelj doma in po svetu Zeleni valček z Dunaja Na Dunaju so izdali ta-mošnji Slovenci novo kaseto 3 posnetki „Moškega pevskega zbora koroških Sloven-cev“ (vodi Aleks Schuster), "Tamburašev“^ (vodi Ciril Ogorevc) in „Ženskega zbo-ra‘‘ (vodi Vlasta I. Lavrenčič). Kaseta vsebuje pester Program domačih melodij, Pa tudi npr. grško narodno ■Za te", ki jo je aranžiral Nanzi Gabriel, pionir prenosa koroškega tamburaštva. Kaseta stane 100,- šilingov; na Dunaju jo dobite v Korotanu! Čahorče: Semanji dan založbe Wiesen Že drugič je priredji letos Lojze Wieser, lastnik založbe Wie-ser, semanji dan v Čahorčah pri Kotmari vasi. Bilo je to na Veliko gospojnico v soboto, 15. avgusta; čahorški semenj je bil torej vpleten v kotmirška slavja ob 850-letnici. Vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno, bilo je namreč malo kislo, zato pa je bila volja tem boljša. Ob dobri kapljici in okusni jedi Encelna vas: so se gosti — povabljeni so bili seveda vsi sosedi, a tudi številni od drugod — odlično počutili. Prišla sta tudi župan Hugo Gčtz-haber in podžupan Thomas Go-ritschnig. O delovanju založbe Wieser bomo objavili v eni naslednjih številk NT daljše poročilo. Slovo od Marije Mochar V petek, 14. avgusta 1992, so v Galiciji položili k zadnjemu počitku gospo Marijo Mochar, pd. Furožovo mamo. Bila je stara 81 let, v zadnjem času pa je vedno bolj bolehala. Z velikim prizadevanjem in ljubeznijo so jo domači oskrbovali, tako da se je vedno počutila dobro. Med 2. svetovno vojno je moral njen mož za tri leta v vojno in nato še tri leta v vojno ujetništvo, tako da je morala mati Marija oskrbovati sama z otroki majhno kmetijo. Ob odprtem grobu so gospod župnik Valentin Gotthardt z ganljivimi besedami pohvalili pridnost in delavnost pokojne, katere življenjsko vodilo sta bila ljubezen do Boga in domovine. Do vseh je bila vedno dobra, to ljubezen je dobila potem tudi vrnjeno. Možu ter vsem sorodnikom velja naše iskreno sožalje. Domača zemlja naj ji bo lahka! ČESTITAMO V Trstu se je rodila Marji Peinig in Marku Tavčarju hčerkica Lucija. Prisrčne čestitke. Vivat, crescat, floreat! * Bivša urednica Kärntner Kirchenzeitung Marija Halmer, ki živi zdaj na Dunaju, je postala babica. Vnukinji Sari, mladim staršem Gabiji in Nanteju in seveda tudi babici vse dobro! * Svoj 60. rojstni dan obhaja Rok Bučovnik iz Goselne vasi. Mnogo zdravja, božjega blagoslova in še vrsto zadovoljnih let! * Lojza Greibl iz Gornjih Gorič praznuje svojo 80. obletnico življenja. Za ta častitljivi jubilej ji želimo vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja in božjega blagoslova! V Skocija-nu je obhajal svojo 50. ob- Danes praznuje svoj 55. rojstni dan V letnico življe- i ž - ~ 7 tßrfi podžupan ob- nja gospod čine Bistrica župnik Mirko in predsednik Isop. Ob tem Zveze sloven- življenj- ^ M skih izseljen- skem jubileju mu želijo člani župnijskega sveta vse najboljše! Čestitkam se pridružuje tudi NT. * V Mali vasi praznuje svoj god Marija Košutnik. Vse najlepše, obilo zdravja in osebnega zadovoljstva! V Železni Kapli je slavil 58. rojstni dan Fridi Slanovc. Na tej poti mu želimo vse najboljše, mnogo zdravja in sreče! * Mici Kelih iz Bajtiš je obhajala 65. rojstni dan in tudi god. Za dvojni praznik vse dobro in še mnogo sončnih dni! cev Jože Partl. EL mu prav prisrčno čestita in mu želi še na mnoga zdrava in uspešna leta! NT se pridružuje čestitkam. * Društvo upokojencev Podjuna čestita slavljencem Roku Bučovniku, Jožefu Kowat-schu in Ivanki Kordesch k osebnim praznikom. NT se pridružuje čestitkam! * V Selah na Kotu je slavil rojstni dan Hanzi Užnik. EL, NT in NSKS mu kličejo še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta! Nekdanjemu občinskemu odborniku želimo, da bi se mu izpolnile vse skrite želje! Gost v Našem tedniku STRAN q petek, O 21. avgust 1992 Reportaža GOST V NAŠEM TEDNIKU Miheja Lubasa, pd. Olipa, iz Vogrč pri Pliberku, večina ljudi pozna kot kmeta orglarja. Njegovi boljši znanci pa vedo, da je eden izmed velikih , čeprav tihih narodnjakov, ki so izredno pomemben temelj vsake narodne skupnosti. Kdo bi mu prisodil, da letos praznuje že svoj 70. rojstni dan? Adrian Kert ga je prosil za pomenek. "Ze 50 let se klatim po koru." „Kaj bi jaz mogel ljudem pametnega reči?“ je bilo njegovo prvo vprašanje, ko me je premeril s svojimi dobrodušnimi očmi. Iznenaden sem ga pogledal in se že zbal, da bo mož v majici z do komolca zavihanimi rokavi in v delovnih hlačah odklonil pogovor. K sreči ga ni. Prisedel je in me vnovič vprašljivo pogledal, tokrat z nasmeškom okoli ust. Na vprašanje mi je vendarle začel pripovedovati malo o sebi in življenju. Razlagal je, kako je pričel s svojim najljubšim konjičkom - orglanjem, za katerega ga je navdušil župnik in ga celo denarno podprl, da se je lahko prijavil na konzervatorij in si izbrusil glasbeno nadarjenost. To je prav gotovo imel (gotovo jo še ima), saj je na konzervatoriju po- "Človek ne more zatajiti svojega rodu, jezika, naroda!" Miha Lubas leg orglanja piskal na klarinet, „mehal“ na harmoniko in seveda kot pogoj in dobro podlago za orgle pritiskal na klavirske tipke. Z nostalgičnim priokusom mi je celo priznal, da bi sprva raje ubral glasbeno poklicno pot, če ga na kmetiji pri Olipu ne bi določili za naslednika. Hitlerjeva strahovlada mu je z rano na de- snici prekrižala marsikateri življenjski načrt, tudi orglanje... “Cerkveni pevci so me bodrili, naj le poskušam, kolikor bo pač mogoče, če več ne, da jim vsaj dajem pravilni ton. Zdaj se pa že 50 let klatim po koru,“ pravi z upravičenim ponosom. Njegovi znanci in prijatelji mi zatrjujejo, da se nanj lahko zaneseš kot na malokoga. Iz njihovih ust zvenijo le besede spoštovanja in hvaljenja in moža označujejo kot skromnega, nekoristo-lovskega človeka, ki je vedno pripravljen pomagati. Velja pa tudi za velikega narodnjaka, ki se zaveda, da “človek ne more zatajiti svojega rodu, jezika, naroda. Srce me je bolelo, ko so pri nas podirali dvojezične krajevne table,“ se s trpkostjo spominja nelepega protizakonitega ravnanja in pristavi, da so „tudi kasneje npr. pred volitvami mazali in trgali slovenske oz. dvojezične plakate.“ Že trideset let prepeva v moškem zboru „Edinost“ iz Pliberka. „Kultura drži narod pokonci,“ je prepričan o potrebi kulturnega delovanja. Posebno pohvali predvsem vogrškega župnika Vinka Zaletela, ki na vasi s pritegovanjem mladine vseskozi skrbi, da ostane kulturno bogastvo živo. Tudi v tem vidi vzrok, da so Vogrče v zadnjih letih postale okoliško kulturno središče, kjer so skoraj tedensko na sporedu različne prireditve. Zelo pomembno se mu zdi, da mladino čimbolj pritegujejo in usposabljajo za nadaljevanje kulturnega dela. Meni pa, da je dandanes to teže uresničevati kot nekoč, ker se mladina hitreje razkropi in v večji meri zapušča vasi zaradi poklica. Kot človek, ki se zanima za javno življenje, ki mu politično zastopstvo in dobrobit ljudstva nista deveta briga, se je vključil v Enotno listo. „Videl sem, da dobro in za pravo stvar delujejo, pa sem jim pomagal,“ je idealistično pripomnil k tej temi. Ko sem ga vprašal, kaj na splošno misli o političnem zastopstvu koroških Slovencev, se je njegov glas slišno dvignil: „Jaz pač vedno pravim, da bi bili koroški Slovenci veliko močnejši, ko bi vsi vlekli za isto vrv. Je pa dejansko problem, ki ga ni kar tako rešiti. "Jaz pač pravim, da bi bili koroški Slovenci veliko močnejši, ko bi vsi vlekli za isto vrv!" Miha Lubas Treba je tudi počakati, kaj se bo razvilo iz multikulturnosti,“ meni, pri čemer opaža, da se „ odnosi med narodnima skupnostima zboljšujejo, vendar morajo tudi nemško govoreči stopiti nam naproti.“ Z domačo peg&v južno Ameriko Galltf odletel v Argentino Včeraj zjutraj je MeRZ J. P. Gallus odpotoval na tritedesko turnejo po Argentini, za kar je zbor pripravil poseben program, ki sega od domačih, pa tja do španskih pesmi. Piše Franc Sadjak Vez s Slovenci v Argentini sta pred šestimi leti znova oživela predsednik KKZ dr. Janko Zerzet in dr. Reginald Vospernik, ko sta bila na študijskem potovanju P° južni Ameriki. Dr. Zerzer je dal p°' budo za kulturno sodelovanje ih spoznavanje med koroškimi Slo- venci, pa tudi s Slovenci matične domovine. Tako je leta 1987 prvič Sostovala po Koroški, Sloveniji in tudi v Trstu znana operna pevka iz ^rgentine Bernarda Fink. Leto dni Pozneje pa si je iniciativna skupi-na „Slovenščina moj jezik“ ogledala in spoznavala novo domovi- no argentinskih Slovencev. Nedvomen višek novih stikov pa je predstavljalo gostovanje Slovenskega pevskega zbora Gallus iz Buenos Airesa, ki je na povabilo KKZ gostoval julija 1991 v Ledin-cah in v Velikovcu. Prav na tem gostovanju je argentinski zbor spoznal naš celovški zbor z istim imenom. Ob tem spoznavanju pa so se tudi domenili za gostovanje oz. turnejo po Argentini. MePZ J. P. Gallus iz Celovca je torej včeraj zjutraj s posebnim kovčkom na novo izbranih pesmi odletel na drugi konec sveta - v Argentino. Zborovodja prof. Jože Ropitz je za to tritedensko turnejo izbral poseben program, ki obsega prerez domačih, klasičnih, angleških, nemških pa tudi španskih pesmi. Predvidenih je osem koncertov od Buenos Airesa pa tja do Bariloch na jugu in Mendoze na zahodu. Poleg kocertov pa bo zbor oblikoval tudi različne maše pri argentinskih izseljencih. Zbor bosta pospremila tudi predsednik in tajnik KKZ dr. Janko Zerzer in Nužej Tolmajer. Dodati je potrebno, da so morali pevci in pevke za turnejo žrtvovati mnogo dela, truda in časa za vežbanje novega programa (priprave so trajale približno leto dni). Prav tako morajo tudi sami poskrbeti za stroške tritedensega potovanja. Na farnem prazniku v Št. Janžu v Rožu je Gallus prvič predstavil del za turnejo pripravljenega programa. Celib^a ali ne? ( II. del) Si cerkevploh lahko privošči razvövitev celibata? Dejstvo je nareč, da so kaplanl in duhovniki najslabše plačanl akademiki. Tako kaplani po kol®' ktivni pogodbi zaslužijo med šil-8.761,- in šil. 14. 173.- (bruto, \A' krat letno) in duhovniki med sir 11.226,- in šil. 19.818,- (po 40 službenih letih). Za vodenje 9°' spodinjstva dobijo dodatno šil-4.000.-, s katerimi morajo pla®a*l gospodinjo. Dekani dobijo od cerkve še dodatek v višini šil-2.500.-. Katoliški duhovniki so najslabše plačani akademiki V primeru, da mora duhovnih oskrbovati še kakšno drugo far0’ dodatno dobi med šil. 2.300.- ir šil. 3.300.- Ves ta denar mor# duhovniki seveda še obdavčiti. Si • 900.- plačujejo duhovniki mes®j čno za bolniško zavarovanje Pr Škofiji, prispevek za pokojnino P3 V zadnji številki Našega tednika smo povprašali ^ekaj duhovnikov, ali si lahko predstavljajo, da bi Cerkev razveljavila celibat. Ker je to cerkveni, ne pa božji zakon, je bila večina duhovnikov mnenja, da celibat ni neobhodno potreben. Zaradi vse večjega pomanjkanja duhovnikov, bi bila Uveljavitev celibata očitno nujno potrebna. Drugo vprašanje pa je, ali si Cerkev tako odločitev 2aradi dodatne finančne obremenitve sploh lahko priuči. Pišeta Heidi Stingler in Vladimir Smrtnik uacle, ker duhovniki dobivaji Škofije plačo do smrti. Rona ^l gredo duhovniki med 65. ii ^ življenjskim letom v pokoj, ^ekaj žepnine si duhovniki zj ? Uz'j° tudi z denarjem, ki ga dobiji .a rnaše, krste, poroke, pogrebi Polovico tega denarja pripadi Dovniku, polovica fari. V večjil farah si duhovnik tako letno lahko zasluži še med šil. 15.000.- in šil. 20.000.-. Večina duhovnikov si dodatno zasluži nekaj denarja še s poučevanjem verouka na šolah. V primeru, da duhovniki zaslužijo kot učitelji več kot šil. 8.000.-, jim Škofija to odtegne od duhovniške plače. Župnišča vzdržuje Cerkev kot institucija. Tako torej izgleda finančno stanje katoliških duhovnikov, ki živijo samsko življenje. Pri razveljavitvi celibata bi se morala finančno stanje duhovnikov bistveno izboljšati Finančno bistveno na boljšem so protestantski duhovniki, katerim ni predpisan celibat. Plačo namreč dobivajo po ključu za učitelje na višjih šolah in tako dobivajo plače v višini med šil. 19.651.- in šil. 45. 310.- (po 34 službenih letih, bruto, 14-krat letno). Od tega plačujejo 4 % za bolniško zavarovanje, 10% za pokojninsko zavarovanje pri Cerkvi in običajni davek na plačo. Razveljavitev celibata ni le poletna tema. Vse bolj pereče postaja pomanjkanje duhovnikov! V primeru, da bi katoliška Cerkev razveljavila celibat, bi morala dati duhovnikom vsekakor višjo plačo, kot jo imajo doslej, da bi lahko vzdrževali svoje družine. Da pa razprava o celibatu očitno ni le zgolj poletna tema, dokazujejo statistike o pomanjkanju duhovnikov. Medtem ko je bilo leta 1990 v Avstriji še 5036 aktivnih katoliških duhovnikov, jih je bilo v letu 1991 le še 4.745. Tako v Avstriji leta 1990 od 3075 katoliških far, 660 ni imelo več svojega dušnega pastirja. Na Koroškem pa 214 kaplanov in duhovnikov oskrbuje 337 far, se pravi, da približno ena tretjina far ni zasedenih. V letu 1991 je v semi-nišče vstopilo le še 58 mladih fantov, leto poprej jih je bilo še 72 Pomanjkanje duhovnikov pa bo postalo v prihodnjih letih očitno še bolj pereče, kajti v letu 1991 je v semenišče vstopilo le še 58 mladih fantov, v letu poprej jih je bilo še 72. Število tistih, ki ne konča teološkega študija pa konstantno narašča, še bolj pa število tistih, ki so se prvotno odločili za duhovniški poklic. Da je eden izmed vzrokov za pomanjkanje duhovnikov celibat, ki ga katoliška cerkev predpisuje svojim dušnim pastirjem, je jasno! Kultura / Pisma bralcev ... jUtm* faUceV ... Naš tednik 10. Oktoberstr. 25/HI 9020 Celovec KULTURNI VESTI • Pavle Zidar umrl Minulo sredo, 12. avgusta 1992, je v Ljubljani umrl znani pisatelj Pavle Zidar zaradi možganske kapi. Rodil se je kot Zdravko Slamnik pred šestdesetimi leti (6. januarja 1932) na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah. Najprej je učiteljeval, kmalu pa se je — bil je eden prvih po vojni — odločil za poklic svobodnega pisatelja. Posvetil se je dolgi in kratki prozi, na stara leta pa tudi poeziji. Pavle Zidarje napisal 75 novelističnih zbirk, romanov, povesti in mladinskih pripovedi. Dve knjigi — „Jezus v času“ (1984) in „Medžugorska legenda" (1988) — sta izšli pri celovški Mohorjevi založbi. Leta 1987 je prejel za svoje delo Prešernovo nagrado, najpomembnejšo literarno odlikovanje Slovenije. Pavle Zidar je bil tudi dalj časa sodelavec Našega tednika. Prav tako je bil znan v nemškem kulturnem svetu, kjer ga je s prevodi in branji predstavil v prvi vrsti pisatelj Janko Ferk (v prvi vrsti v dunajskem tedniku „Die Furche“ in v koroški reviji „Die Brücke“). Leta 1966 je Zidar objavil knjigo o koroških Slovencih „Karantanija", v kateri opisuje svoj obisk v Bilčovsu in okolici. • Novi intendant Mestnega gledališča v Celovcu Dietmar Pflegerl si želi tesno sodelovanje z gledališči v prostoru Alpe-Jadran. Že v prvem letu svojega delovanja namerava Pflegerl na sedmih večerih prirejati slovenske inscenacije, med drugim tudi Cankarjevo, in s tem prvič ponuditi tudi slovenski narodnostni skupnosti domač kulturni program. Resnici na ljubo Predno se izteče petdeseta obletnica izseljevanja koroških Slovencev, bi rada povedala tole: ko smo aprila letos imeli spominsko svečanost na ta dogodek, je bil program prireditve vse pohvale vreden. Sem pa pogrešala resnico, da je bil dr. Joško Tischler tista oseba, ki je dosegla, da nas na vrnitvi iz izseljeništva niso spet poslali nazaj v Nemčijo. To je treba resnici na ljubo reči. Naša dolžnost pa je tudi, da seznanimo naše potomce z resničnimi zgodovinskimi dogajanji. Tedaj so nam namreč v Beljaku ukazali, da ne smemo izstopiti iz vlaka, ki nas bi spet prepeljal v Nemčijo. Dr. Tischler pa nam je ukazal, da naj takoj vsi izstopimo iz vlaka in da naj čakamo tako dolgo, dokler se on ne vrne. Sam je posredoval pri koroški deželni vladi in po dolgotrajnih pogajanjih dosegel, da smo se smeli vrniti v Celovec, nato pa na svoje domove. Kdor želi še podrobnejše informacije o teh dogodkih, temu sem jih pripravljena posredovati vsak dan in ob vsaki uri. Marija Olip, izseljenka iz Sel Dober Slovenec biti ali ne biti? Dovolite opombico k prispevku Tomija Ogrisa o samostojnem nastopanju koroških Slovencev ali priključitvi k večinskim strankam. V vseh časopisih so v času kislih kumaric (Sauregurkenzeit) dobrodošle kisle misli, to vem. Vendar sem z veliko večino bralcem NT mnenja, naj tudi v poletnih mesecih ne posnemamo večinskih časopisov in da NT ne bi smel objavljati niti uredniških niti dopisniških člankov, ki so zelo blizu „kakanja v lastno gnezdo“. Brez dvoma je to polemika o boljših ali slabših rešitvah političnega delovanja na Koroškem. Dobro se spominjam navodil nadvse uspešnega ravnatelja Mohorjeve dr. Janeza Horn-böcka, ki se je držal gesla, da moramo skrbeti za svoj vrt z negovanjem, prilivanjem in vso ljubeznijo, ne pa tako, da sosedov vrt škropimo s strupom ali vanj sejemo ljulko. Tudi naši politiki bi se morali držati tega gesla; vsaka skupina naj po svojih močeh skrbi za svoje misli, jih izgrajuje — in seveda tudi hvali. To bo dovolj! Znani filozof Sir. Charles Popper je pred kratkim na Avstrijski televiziji rekel, da moramo sami narediti vse, potem moremo pričakovati pomoč z leve, desne ali celo od zgoraj. Pri vsem našem pisanju o najboljših rešitvah zavoženega položaja, v katerem se nahajamo, se moramo (ev. na kakem seminarju?) vprašati, ali smo sami zares že vse storili, kar bi mogli, da bi se smeli nasloniti na levo, desno ali obrniti svoj pogled navzgor proti nebu. EL in uredniku NT bo slaba predla, ko bodo zagovorniki vključevanja v večinske stranke položili sadove te politike na mizo (čas, v katerem je bil zastopnik koroških Slovencev Hanzi Ogris iz Bilčovsa v deželnem zboru na listi SPÖ, nam je še v zelo dobrem spominu). Franc Kattnig, Spodnje Goriče Kje je bila pravica? V nedeljo, 2. 8. 1992, sta priredila ASKÖ Šmihel in Celovški radio tekmovanje muzikantov-začetnikov. Pričakovala sem, da bodo na tekmovanju nastopali mladi glasbeniki, zato sem se ga tudi sama udeležila. Vsi nastopajoči so morali biti malo pred začetkom tam, da so lahko poizkusili, kako zveni inštrument v šotoru. Ker je manjkalo še nekaj minut do tekmovanja, sem opazovala mlade fante in dekleta, in videti je bilo, kako je vsak pričakoval, da bo uvrščen na prvo ali drugo mesto. Prijavljenih je bilo deset skupin, ki so prihajale iz Podjune, Roža in Žile. Vsi so igrali zelo dobro, vse je teklo kot namazano. Ko je bila na vrsti osma točka, kar verjeti nisem mogla, kar sem videla na odru. Tekmovanje se je imenovalo „Tekmovanje naraščaja“ („Jugendtalentewettbewerb“), a na odru sem zagledala ansambel Rubin, ki obstaja že toliko let in ki igra na različnih prireditvah in porokah ter nastopa celo zunaj Koroške. Deveta točka: Alpen Adria Quintett — muzikantje, ki pojejo menda v petih jezikih po Avstriji, Sloveniji, Švici, itd. Deseta točka: Podjunski fantje, ki igrajo že gotovo deset let. Četudi so spremenili ime — prej so se imenovali ansambel Yeti — ne morejo govoriti, da igrajo šele eno ali dve leti. Ali je to tekmovanje naraščaja??? Ali je bilo to srečanje mladih talentov, ki so želeli pokazati, kaj so se že naučili, ali je bilo to srečanje koroških muzikantov? Kot že prej rečeno so otroci težko pričakovali, kdo izmed njih bo zmagal in dobil prav lepo vsoto denarja, ki je bila pripravljena za prva tri mesta; pa pridejo take, učene, skupine, ansambli in poberejo otrokom nagrade in povrhu še veselje do igranja. Za drugič predlagam takim ansamblom, da se javijo na tekmovanje ansamblov, kjer bodo morda tekmovali ansambli Marela, Slovenija, Lojze Slak, pa bomo videli, s kakšnim obrazom boste tedaj vi odhajali domov! Za organizatorje pa samo toliko: če pred prireditvijo postavljajo neka pravila, naj se jih potem tudi držijo, drugače bodo nastopali čez nekaj časa samo še člani organizatorjev! Udeleženka tekmovanja Rozi Polesnig Kako postanem dobra Slovenka? Vprašanje, kako postanem dobra Slovenka, se meni ne stavi — sem to že namreč od rojstva in mi ni treba iskati svoje identitete. Sem starejši letnik in sem doživela prvo republiko, hitleri-zem in drugo republiko. In morda bolj vem, kaj pomeni biti in ostati Slovenka. Spomnim se še zelo dobro, ko nas je koroške Slovence socialistični notranji minister Helmer na nekem javnem zborovanju v Št. Jakobu gonil čez Karavanke. Tudi leta 1958 je bila socialistična stranka za ukinitev obveznega dvojezičnega pouka in je to propagirala celo z lastnimi letaki-Omenila bi tudi stalne izjave oz-grožnje bivšega deželnega gla; varja Wagnerja ob vsaki primerni priložnosti proti koroškim Slovencem. Vedno je bila tudi socialistična stranka Koroške, ki se je pustila vpreči pred nemškona-cionalni voz, kadar je šlo za pfa' vice koroških Slovencev. Z mojega vidika Vi, gospod Ogris, nam predba-civate nacionalizem, samo zaradi tega, ker se upamo na volitvah samostojno nastopati. Če bi ne bilo samostojnih občinskih list, bi dvojezično ozemlje za javnost po vsej verjetnosti pokazalo sliko, kot bi bilo že čisto nemško, tako se pa še tu in tam le zasveti rdeča lučka. Priporočate nam tudi vključevanje v socialistično stranko. Vi in jaz točno veva, da se moraš kot Slovenec podvreči v prvi vrsti strankarski disciplini. Iz prakse mi je dobro znano, da slovenski občinski odborniki na socialistični listi tudi v občini nimajo k narodnostnim vprašanjem kaj povedati in jih stranka v javnosti ne imenuje Slovence, temveč samo socialiste. Prepričana sem, da vključevanje v nemške večinske stranke vodi v asimilacijo — mogoče ne v prvi generaciji, v drugi pa zanesljivo. Kajti velja načelo vsake večinske stranke: prva je stranka, nato dolgo nič in potem morda narodnost. Gospod Ogris, ne odrekam Vašega slovenstva — samo Vam Povem to, da iz te moke ne bo kruha za koroške Slovence. Nimam Vas za človeka, ki ne ve, kaj dela in kam pripelje vključe-vanje v stranke, ali je to zdaj socialistična al^ kaka druga večinska stranka. Rezultat tega je ^a „lep“ način izbrisati koroške Slovence iz javnega življenja. Zato pa samostojno nastopanje ni noben nacionalizem — temveč samo ohranitev samostojnosti koroških Slovencev. Micka Miškulnik, Velika vas Tomaž Ogris, smerokaz koroških Slovencev Spokorno stopam do najvišjih Predstavnikov socialistov, da mi končno dajo tisto mesto, ki mi Sre. Borim se za pozicijo v stran-k' in še za kakšno drugo, saj je ■mano, da preko stranke marsikaj dosežeš. Hočem, da se problemi rešujejo skupno in nikakor ne »avtonomno“, kajti tam, kjer „samostojno in neodvisno delajo md, tečejo solze in kri“. Zato Ponižno opozarjam Vas, drage dralke/bralci NT, vendar ne zaupate tistim, ki želijo samostoj-0st; to so pa ja nacionalisti in l ^trpneži in grozno nevarni, fjdko se celo zgodi, da bodo sa-ostojno in neodvisno naredili ’’red in potem joj nam, ki nismo ^Politični metuljčki". Zaupajte j®01' Ponižnim, spokornim, potovalnim, verodostojnim so-'al|stom, ki „kdaj pa kdaj kaj do-e9a storimo, največkrat neo-2no in brez napihovanja“. Vladimir Smrtnik Alles für den Kanali? enn sich die leider sehr starke KANALBAULOBBY weiter durchsetzt, wird in den nächsten Jahren und Jahrzehnten auch das letzte 3-Seelen-Dorf mit Abwasserkanälen samt zentralen Kläranlagen lückenlos erschlossen sein. Diese Form der Abwasserentsorgung — die im städtischen Bereich durchaus ihre Berechtigung hat — soll nun trotz massiver Bedenken namhafter Experten, z. b. Dr. Katzmann, Biologe, UNI-Wien, in den ländlichen Bereich übertragen werden. Dies hat natürlich im ländl. Bereich eine Kostenexplosion zur Folge, die natürlich die Landbewohner voll treffen wird. Bedingt durch die relativ weit voneinander entfernten Ortschaften sowie der großen Zersiedelung — die ja jahrelang von den Baubehörden, Bürgermeistern etc. geduldet worden ist — erfordern regelrechte Kanalmoloche mit unzähligen Kanalleerkilometern. Wenn man bedenkt, daß derzeit ein Kanallaufmeter rasch Werte von ca. S 3000,— erreicht, und pro Haushalt durchschnittlich ca. 100 Laufmeter entstehen, ergibt dies allein pro Haushalt ein Investitionsvolumen von ca. S 300.000,—. Daraus ergeben sich dann auch die unheimlichen hohen Kosten pro Abwasserverband, z. B. für die Gemeinde Eberndorf sowie für unseren Abwasserverband (mit den Gemeinden Bleiburg, Feistritz u. Globasnitz) je 700 Millionen Schilling. Der finanzielle Kollaps des Wasserwirtschaftsfonds ist bereits vorprogrammiert. Kosten für Hausbesitzer: Die Anschlußgebühren werden ca. S 40.000,— betragen, die jährlichen Benützungsgebühren ca. S 10.000,—. Die Gebühren werden übrigens nach dem Wasserverbrauch abgerechnet, derzeit verbraucht ein HH ca. 200 bis 250 Kubikmeter Wasser, ein Kubikmeter wird dann S 40,— kosten. Pred nedavnim smo obširno poročali o vprašanju kanalizacije, ki čaka na občine Globasnica, Bistrica in Pliberk. Svoje stališče k temu nam je poslal bistriški občinski odbornik JUL, Josef Po-totschnig s Ponikve. Es fällt auf, daß in den einschlägig bekannten Kanaldiskussionen eigentlich nie die Frage auftaucht, ob denn diese alles umfassende Kanalisation im ländl. Gebiet zum Schutz des Grundwassers überhaupt bzw. in der erwähnten Form notwendig ist. Die immer wieder erwähnten Nitratwerte liegen ja z. B. in der Gemeinde Feistritz/Blbg. unter 10 mg/l und damit schon jetzt weit unter dem von der EG für 1999 geforderten Grenzwert von 30 mg/l. Derzeit sind übrigens in Österr. noch 100 mg/l erlaubt, (ab 1994—50 mg/l). Der Mensch nimmt außerdem Nitrat vor allem in Form von pflanzlichen Lebensmitteln (ca. 70 Prozent) und erst in zweiter Linie über das Trinkwasser auf. Interessantes Detail: Die Nitrataufnahme der Österreicher liegt deutlich unter dem internat. Durchschnitt: Während die Bewohner der Alpenrepublik pro Tag 44 mg Nitrat aufnehmen, sind es europaweit rund 100 mg. Ein weiteres Kriterium, nämlich in bezug auf die Verursacher der bei uns ohnehin minimalen Nitratwerte, müßte ebenfalls zum Nachdenken anregen. Laut oberstem Umweltexperten der Ktn. Lreg., Dr. Herzog, ist die Landwirtschaft durch die teilweise überhöhte Stickstoffdüngung mit ca. 80 % der Hauptverursacher überhöhter Nitratwerte. Damit soll aber nicht den Bauern quasi der „Schwarze Peter“ in die Schuhe geschoben werden. Allein auf diesem Gebiet könnte man jedoch durch bessere Beratung der Bauern das Problem der Nitratbelastung (das zumindest bei uns eh kein Problem ist) weitgehend entschärfen, und sich damit natürlich den sündteuren Kanal ersparen. Jede Überdüngung der Böden schadet ja nicht nur der Umwelt, sondern auch der Brieftasche des Bauern. Pflanzenkläranlagen: Anstatt der herkömmlichen Kanalisation samt zentralen Kläranlagen könnten speziell in ländlichen Gebieten viele, liebe, kleine, dezentrale weitaus kostengünstigere Pflanzenkläranlagen installiert werden. Sie werden z. B. im „gründlichen“ Deutschland seit 1991 anerkannt und auch gefördert. Weitere Vorteile: Viel weniger Kanalleerkilometer, größeres Umweltbewußtsein der Bevölkerung, der anfallende und komplett unbedenkliche Hausklärschlamm könnte durch heimische Bauern dezentral auf den Feldern ausgebracht werden. Im Gegensatz dazu schlagen ja bekanntlich unsere „Experten“ laut Profil allen Ernstes vor, diesen Hausklärschlamm (Fäkalien) — der, in der entsprechenden Dosis aufgebracht, wertvoller Dünger ist — in die Wüste (Bekaa-Ebene) zu exportieren. Schreiende Ungerechtigkeit: Dieselben „Experten“ schreiben ja derzeit mit Unterstützung unserer blauäugigen Politiker den Häuslbauern, aber auch langjährigen Hausbesitzern verschliffene d. h. dichte Senkgruben, vor. Die Folgen für die Hausbesitzer: S 100.000,— Errichtungskosten für die dichten Sammel- bzw. Senkgruben, jährliche Kosten ca. S 80.000,—. Berechnungsgrundlage: wie bereits erwähnt fallen in einem Haushalt ca. 200 bis 250 Kubikmeter Abwasser an, die Ausfuhr durch einen konzess. Grubendienst kostet dzt. pro Kubikmeter S 400,—. Der Grubeninhalt wird übrigens zur total überlasteten Kläranlage nach Klagenfurt gebracht. Das ganze nennt man dann Umweltschutz. PS: Wer sich derzeit nicht an diese „vernünftigen“ Gesetze hält, wird ganz einfach kriminalisiert. Massenhaft ergehen derzeit Anzeigen durch die Bezirkshauptmannschaft und die Staatsanwaltschaft. Radio / TV / Prireditve / Oglasi Natečaj otroške portretne fotografije Mohorjeva založba v Celovcu razpisuje natečaj otroške portretne fotografije. Natečaj ni vezan na bralke in bralce Mohorjevih knjig. Format slik naj bo čimvečji, ker jih želimo razstaviti na posebni razstavi v Celovcu in Ljubljani — najmanjši možni format je 30 x 20 cm. Fotografije so lahko črnobele ali barvne. Posebna žirija bo razdelila denarne nagrade in dobropise za Mohorjeve knjige v višini od 1000,— do 100,— šilingov. Rok: 1. september 1992. Naslov: Mohorjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/Klagenfurt ali Zastopstvo Mohorjeve, Gruberjevo nabrežje 6, SLO-61000 Ljubljana. T A PETEK, 21. avgusta Narodopisna oddaja (A. Feinig). T SOBOTA, 22. avg. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. E D E NEDELJA, 23. avg. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Mirko Isop). 18.10—18.30 Dogodki in odmevi. N PONED., 24. avg. Kaj pomeni biti mlad . . . V TOREK, 25. avg. Partnerski magazin. R A D SREDA, 26. avg. Glasbena sreda. Večerna: Pogled na polpreteklo zgodovino Slovencev in vizija slovenske stvarnosti v letu 2000. 1 U ČETRTEK, 27. avg. Rož — Podjuna — Zilja. Nedelja, 23. avgust, ob 13.00 v TV 2 Poned., 24. avg., ob 17.20 v TV SLO/1 Razvojni načrt občine Škocijan: prvič upoštevana dvojezičnost južnokoroške občine S knjigami zoper nesporazume, sovraštvo in desinformacijo — to načelo je ponovno potrdil semanji dan založbe Wieser v Čahorčah Več mleka, lažje telitve — prednosti proste živinoreje Medved lomasti po Selah — kmetje so zaskrbljeni, ker trga ovce, lovci pa so še vedno brez trofeje Za tri tedne slovo od Koroške — mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus je odšel na turnejo k rojakom v Argentini Kmečki sejem v Bačah Begunje Razstava 20 avtorjev SLIKE — GRAFIKE do 1. septembra 1992 Odprto od 11. do 17. ure vsak dan razen v ponedeljkih v galeriji Avsenik Rožek-Št. Jakob Novi termini sodniških uradnih dni v občini Št. Jakob v Rožu: od 8.30 do 9.45 v matični dvorani; v občini Ro-žek: od 10. do 11.45 v občinski sejni dvorani — vselej tretji torek v mesecu. Trst ŠTUDIJSKI DNEVI TRST — 4., 5. in 6. 9. 1992 Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89 Predavali bodo: prof. Gorazd Kocijančič („Apofatizem in politika“); prof. Lojze Peterle („Kristjanovo politično tveganje“); dr. Jože Pučnik („Od narodne identitete do državne osveščenosti“); dr. Edvard Kovač („Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo“); dr. Franc Rode („Da bi nam srca vnel za čast dežele“) Trata Musical: „SALON EXPON“ (Jana Kolarič); musical za staro in mlado Režija: Franci Končan Glasba: Boris Roškar Izvedba glasbe in petje: Roman Verdel Gib: Marjan Sticker Kostumi, scena: Breda Varl Čas: sobota, 22. 8. 1992, ob 18. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Nastopa: mladinska gledališča skupina KPD „Planina“ iz Sel Prireditelj: SPD „Borovlje“ Vrba FOLKLORNI VEČER Čas: v soboto, 22. 8., ob 2dfe0 Kraj: zdraviliščni park v|f%i (WÜvillon Velden), ob slabejp vremenu pa v Slavnostni dvorani4A, Nastopajo: Folklorna skupina Slo-venskedlflkuiurnega društva Glo-basf^^J Prireditelj: Slovensko prosvetno dnMvo „Drabosnjak" na Kostanjah HOTELI PALACE Obala 45, 66320 Portorož SLOVENIJA Vabimo Vas, da preživite Vaš dopust v mesecu avgustu ali septembru po ugodnih cenah v Hotelih Palace. Za Vas smo pripravili bogat animacijski program: jutranja gimnastika, igre na plaži, zabavno-športna tekmovanja, večerna zabava . . . Prav tako smo poskrbeli za Vaše otroke; šola plavanja, igre na plaži . . . Tudi ob slabem vremenu se bomo potrudili, da Vam ne bo dolgčas. Cena sedemdnevnega paketa že od šil. 2590,— po osebi v mesecu avgustu in že od šil. 1890,— po osebi v mesecu septembru. Otroci imajo 30—50 % POPUSTA. Z izrezkom tega oglasa priznavamo za sedemdnevno bivanje 10 °/o P°' pusta na cene hotelske namestitve- Informacije in rezervacije po tele' fonu (03066) 73-541 in (03066) 73-341 ali po faksu (03066) 73-260. METROPOL HOTELS PORTOROŽ Slovenia Preživite počitnice v višku sezone v PORTOROŽU Sredi bujnega sredozemskega rastlinja, primerno oddaljen od turističnega hrupa, stoji HOTELSKI KOMPLEKS LUCIJA. Zagotavljamo vam počitnice po meri in zasebnost. HOTELSKI KOMPLEKS LUCIJA 7-dnevni paket 2500r- šil. • 7 prenočitev z zajtrkom • petek zvečer — piknik pred restavracijo Lucija • sobota, 10.30—17.00, panoramska vožnja z ladjo (kosilo na ladji, kopanje sredi zaliva) • brezplačen vstop — koncert zabavne glasbe v Avditoriju • vsakodnevno kopanje na odprtih bazenih in plaži hotela Metropol • turistična taksa in vse druge dajatve Dan prihoda izbirate SAMI! Otroci do 10. leta imajo 30 % popusta na ceno paketa. Posebno ugodne cene kosila ali večerje v restavraciji Lucija; menu 70,— šil. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. (03 066) 75-490, (03 066) 66 / 75-141 fax (03 066) 73-756 7. Libuško žegnanje 7. Libuško žegnanje v soboto, 22. avgusta 1992, v nedeljo, 23. avgusta 1992 v šotoru v Zgornjih Libučah Sobota, 22. avg. 1992 ob 20. uri ples z ansamblom ZMEDA Nedelja, 23. avgusta 1992 9.00: 11.00-14.00: pranganje, nato sv. maša opoldanska zabava z ansamblom „AS“ (Slovenija) Ena noč za Dubrovnik Najvišji koroški politiki z deželnim glavarjem Zernattom so prevzeli pokroviteljstvo za prireditev v prid obnovi Dubrovnika. Prireditev bo v soboto, 22. avgusta, ob 22. uri v Mestni hiši v Celovcu. Nastopale bodo zvezde iz umetnosti in glasbe. Vstopnice stanejo 1000,— šilingov. Obirsko 10. TEKMA KOSCEV Čas: v nedeljo, 30. 8., ob 14. uri Kraj: pri Jerebu na Obirskem Za zabavo bo poskrbela „Volksmusik Marin“ Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem V primeru slabega vremena bo tekma v nedeljo, 13. septembra, ob istem času! OGLASA Prodam osem mesecev brejo, lepo jenico. Telefon 04221/2571 ali 23222 Iščem dekle, ki bi pazilo na otroka (2 in 4 leta) teden dni, in sicer od 24. avgusta dalje. Telefon: 04221/2536 (plača po dogovoru) (Javijo se lahko tudi intere-sentke iz Slovenije) 14.30-16.30: KULTURNI PROGRAM Nastopajo: • MoPZ „Kralj Matjaž“ • Vaščana pojo • Woschitzevi puebi z Bistrice • Folklorna skupina SRD „Zarja“ • Miha Dovžan — preko Slovenije znani virtuoz na citrah • Carlos in njegova skupina iz Južne Amerike • Kamniški koledniki • Karate-shovv z evropskim prvakom Milanom Hribernikom in njegovimi fanti- • Milan Pečovnik — PIDŽI — z glasbo z Divjega zapada (Western Country) • Plesni akrobati PK „Kazina“ iz Ljubljane MLADINA K BESEDI Mladinski teden je namenjen slovenski mladini, ki • hoče izrabiti moč novinarstva • se hoče sama zastopati v javnosti • se zanima za mednarodne mladinske dejavnosti Kraj: Drobovlje ob Baškem jezeru Čas: od nedelje, 6. sept. 1992, do petka, 11. sept. 1992 Prireditelj: PUAK Prijavite se lahko pri PUAK, Celovec, 10.-Oktober-Str. 25/lil, telefon (0463) 51 25 28 - 28 17.00—???: PLES z ansamblom „AS“ Plačan oglas 12. slikarski teden Svečah od 30. avgusta do 5. septembra Udeleženci: Furlanija-Julijska krajina — Jasna Merku, Megi Pepeu Slovenija — Milan Butina, Jože Kumer Koroška — Franz Brandl, Simon Veratschnig, Ljupčo Deskoski NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik dr Matevž Grilc, 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavn urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik) Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (foto graf), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 902C Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNU-izhaja vsak petek. Naroča se na naslov Naš tednik, 10.-Oktober-Str. 25/III, 902C Celovec; telefon uredništva, uprave ir oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Te lefaks: 0463/512528-22. Šport Podliga vzhod 1. razred D Vratarja ter sodnik Fera najboljši St. Lenart-Bilčovs 0:0 Bilčovs: Slapnik 5, Rajnovič 5, Weichboth 4, Paulitsch 3, Kuess 5, Rauter 3 (46. Fischer 3), Hobel 3, Parti 5, Schaunig 3, Quantschnig 3, Durnig 5 Št. Lenart: 300 gledalcev Sodnik: mag. Fera (zelo dober) Tekmo so na obeh straneh vodili zelo trdo, a kljub temu je bila poštena. Domačini iz Št. Lenarta so bili sicer vseh 90. minut v terenski premoči, vendar brez posebnih priložnosti za zadetek. Nevarnejši so bili Bilčovščani, ki so se popolnoma omejili na hitre protinapade, vendar je bil domači vratar Erhard nepremagljiv. Tako tudi v zadnji minuti, ko je silovito ubranil strel Quantschniga iz 20 metrov. Sploh sta oba vratarja to- krat branila brez napake. Izredno zanesljivo in mirno je tekmo sodil mag. Fera. W. Kuess proti Blažeju V 4. kolu gostijo Bilčovščani ekipo iz Žitare vasi, ki je v prvih tekmah nekoliko razočarala. Najnevarnejšega napadalca v podligi Adija Blažeja (Žitara vas) bo kril Werner Kuess. Kuess: „Trenutno sem izredno razpoložen, tako da Blažeju ne bom omogočil niti ene priložnosti za gol." Bilčovščani so proti Žitari vasi štirikrat izgubili in le dvakrat zmagali. Kljub temu je trener Sigi Hobel o zmagi prepričan. Še naprej trenerju ni na razpolago Schlemitz. Namesto visoke zmage ■ poraz ASV-Železna Kapla 2:1 (0:0) Železna Kapla: Rus 4, Rozman 3, Köck 4, Kukoviča 4, Baloh 4, Grubelnik 4, Germadnlk 4, Praschnig 4, Reinwald 4, Jenschatz 5, Ku- char3(71. WicherO) Igrišče ASV: 200 gledalcev Sodnik: Granig (povprečen) Strelci: Baloh (53.) oz. Pucker (84.), Hafner (87.) Neverjetno, kaj se je tokrat dogajalo na igrišču ASV. Kapelčani so od prve minute naprej igrali nogomet, kakršnega le redkokdaj vidimo. Napad je sledil napadu; vendar je najboljše priložnosti uničil domači vratar ali pa je žoga le za las zgrešila gol. V 1. polčasu bi se mora[ glasiti rezultat najmanj 5 ali 6:0. Šele 53. minuti je Kapelčan Baloh povsem zasluženo le zadel v gol. V zadnjih minutah tekme pa se je uresničil pregovor: Gole, ki jih ne daš, jih zato dobiš. Celov-čani so namreč hladnokrvno z dvema zadetkoma izkoristili napake kapelške obrambe ter tako slavili najsrečnejšo zmago v zgodovini kluba. Vratar Rus izpade celo jesen Trener Benno Germadnik je obljubil popravek zadnje tekme z zmago proti Št. Andražu, ki tekom prvenstva še ni osvojil točke. Vratar Miloš Rus pa je za zdaj odigral zadnjo tekmo proti ASV, kajti gre na operacijo zaradi strganih vezi v kolenu; okrevanje bo trajalo nekaj mesecev. Nadomestil ga bo Varch, drugi vratar. Rekordna zmaga Dobrolčanov Legionar Dobrolčanov Kuprivec je 43il najboljši igralec na igrišču. m Dobrla vas-Grebinj 9:2 (5:0) 5? Dobrla vas: Hofstätter 4, Brzovnik 4, Velik 5, 2 Sirnik 4, Sturm 4, Opietnik 3 (68. Dollinger 0), Schippel 5, Prosen 5, Kuprivec 5 (80. Rudi ro Marin 0), Robert Marin 5, Appe 6 “ Dobrla vas: 250 gledalcev Sodnik: Schönlieb (dober) Strelci: Appe (13.,35.,63., 85.), Kuprivec (8., 73.), Opietnik (10.), Schippel (32.) in Robert Marin (50.) Brez Luschniga (bolan) je tokrat moštvo trenerja Avdiča odigralo doslej najboljšo tekmo. Trojica Velik - Kuprivec - Appe je tekmo vodila od ene lepe poteze do druge. Skorajda vsak lep napad so zaključili z zadetkom; tako je ekipa vodila že po 35. minutah s 5:0. V 2. polčasu se je gledalcem nudila podobna slika, kajti Dobrolčani so vnaprej zlahka zadevali lepe gole. Igralec tekme je bil nedvomno legionar Kuprivec, ki je bil najboljši igralec na igrišču. Sedaj vrhunska tekma Trener Avdič bo s posebnim načinom igre (taktiko) skušal presenetiti goste iz Rude. Globašani klavrno zapravljajo "šanse" Globasnica - Metlova 1:1 (0:0) Globasnica: Preitenegger 5, Wautsche 3, S. Sadjak 5, Fera 4, Zanki 4, Hren 4, Grubelnik 3, Pleschgatternig 3, Micheu 3 (60. Šilan 3), Kor-desch 2, Pasterk 3 (55. Tratar 3) Globasnica: 200 gledalcev Sodnik: Janesch (povprečen) Strelec: avtogol (54.) Globasnica tokrat brez G. Sa-djaka (zaprt za dve tekmi), kljub temu je obramba dobro igrala. Domačini so si kar kmalu priigrali terensko premoč, vendar so najlepše priložnosti zapravili. V 54. minuti pa se je žoga le odbila v gol gostov (avtogol), tako da so domačini povedli na 1:0. V 62. minuti pa so gostje s silovitim in natančnim prostim strelom rezultat izenačili ter vedno spet nevarno napadali globaška vrata. Vendar dobro razpoloženi vratar Preitenegger in obramba niso več dopustili zadetka. Grebinj moramo premagati Grebinj je zadnjo tekmo jasno izgubil, kljub temu so Globašani zelo previdni. „Tak nasprotnik je še posebej nevaren," je dejal Tratar, ki pa ne bo mogel igrati. Poškodoval si je namreč gleženj. Še naprej manjka tudi G. Sadjak. Klančnik izredno razpoložen Šmihel - Eitweg 2:2 (2:1) Šmihel: Suschnik 3, Walter 3, Andrej 3, Hčller 3, Lutnik 4, Schwegel 5, W. Berchtold 2 (46. Krewalder 2), Juvan 2, Klančnik 6 (76. Figo 0),Buchwald 3, Motschilnik 3 Šmihel: 200 gledalcev Sodnik: Schellander (dober) Strelec: Klančnik (3., 30.) Šmihelčani so pričeli tekmo proti novincu v 1. razredu zelo previdno, a kljub temu uspešno. V dveh hitrih protinapadih je legionar in daleč najboljši igralec na igrišču Klančnik zadel dva gola. V 2. polčasu so bili gostje nekoliko boljši ter kmalu rezultat izenačili na 2:2. Potrebno je dodati, da so ti goli posledica hudih napak šmi- helske obrambe. Trener Gostenčnik je bil zadovoljen, kajti gostje bi lahko odnesli tudi dve točki. Vratar Suschnik poškodovan Poleg Klančnika, ki se je na zadnji tekmi poškodoval, bo v naslednjem kolu (proti Galiciji) manjkal tudi vratar Šuschnik. Tudi on se je huje poškodoval, tako da bo moral braniti Folti Brizman. Leta pa je še na dopustu. Gostenčnik: „Kljub temu lahko s prizadevno in zbrano igro odnesemo točko iz Galicije. Samo izgubiti je prepovedano!“ Selani so se prezgodaj vdali Ruda-Sele 3:2 (0:1) Sele: E. Oraže 3, Radosavljevič 3, Boijič 2, Fl. Oraže3(71. Gregorič 0), D. Oraže 2, P. CertovS, M. Dovjak 3, Z. Oraže 3, Travnik 4, M. Oraže 3, L. Kreutz 2 Ruda: 300 gledalcev Sodnik: Paulitsch (objektiven) Strelca: D. Oraže (27.), Travnik (90.) Slaba igra obeh ekip, predvsem pa domačinov iz Rude, ki sodijo med favorite za naslov prvaka. V 1. polčasu so imeli Selani celo boljše priložnosti za zadetek, ki so jih klavrno zapravili. V 27. minuti pa je mladi Damian Oraže zadel svoj prvi gol za selsko ekipo. Isti igralec je v 2. polčasu tudi nesrečno odbil žogo v lastni gol ter domačinom omogočil prvi zadetek. Po drugem golu domačinov (85.) so Selani nepotrebno zgodaj vrgli puško v koruzo, kajti Travnik je v zadnji minuti rezultat znižal na 2:3. Proti Labotu vredna samo zmaga Labot je nedvomno ena najslabših ekip v tem razredu, kljub temu pa bodo Selani tudi tokrat le težko polno točkovali. Zaradi poškodb izpadejo kar štirje igralci, tako da ima trener na izbiro samo še 11 zdravih. Podliga vzhod: 1. Borovlje 2. ASV 3. Klopinj 4. ASK 5. Mostič 6. Vetrinj 7. Žrelec 8. Šmihel/L. 9. Bilčovs 10. Železna K. 11. Št. Lenart 12. Žitara vas 13. Pokrče 14. Št. Andraž 3 2 1 3 2 1 3 1 2 2 2 0 3 2 0 2 1 1 3 1 1 3 0 3 3 1 1 3 0 2 3 0 2 3 0 1 3 0 1 3 0 0 0 6:3 5 0 6:4 5 0 6:3 4 0 3:1 4 1 6:5 4 0 4:3 3 1 6:6 3 0 2:2 3 1 1:2 3 1 5:6 2 1 1:2 2 2 3:5 2 2:4 1 3 2:7 0 4. kolo (22723. avgust): Železna Kapla ' ASK, Bilčovs - Žitara vas 1■RAZRED D: 1. Dobrla vas 3 3 0 0 16:5 2. Ruda 3 3 0 0 10:3 3. Šmarjeta 3 3 0 0 4:0 4. Šteben/L. 3 1 1 1 8:6 5. Eitweg 3 1 1 1 4:3 6. Šmihel 3 1 1 1 5:6 7. Globasnica 3 1 1 1 4:6 8. Grebinj 3 1 1 1 7:13 9. Metlova 3 0 2 1 4:5 10. Št. Pavel 3 1 0 2 6:9 11. Frantsch. 3 1 0 2 3:6 12. Galicija 3 1 0 2 1:4 13. Sele 3 0 1 2 3:5 14. Labot 3 0 0 3 1:5 4. kolo (22723. avgust): Galicija - Šmih®1, Sele - Labot, Globasnica - Grebinj, Dobri3 vas - Ruda Šport Lazaret - kljub temu prvi! 6 igralcev, ki so lani osvojili naslov koroškega prvaka, manjka! Nesreča pride redko sama! To se je na vsak način izkazalo pri SAK. Po poškobi kapetana Miha ^reutza, so se začele vrstiti poškodbe. Režiserju Erwinu Galu so sledili še Gerhard Pappler, Aleksander Čertov, Franc Sadjak in 2daj še Werner Urschitz ter Mari-ian Sadjak. Trener dr. Ivan Ramšak: “Da bo prišlo do poškodb in izpadov ob začetku sezone, sem pričakoval, ker smo imeli prekratek odmor in s tem prekratke priprave. Toda s tolikšnimi izpadi pa nikakor nisem računal." Kako, da ima SAK po prvih štirih kolih kljub temu 8 točk? Ker ima letos zelo velik kader igralcev, Lazaret Slovenskega atletskega kluba Miha Kreutz Strgal si je mišico, bil operiran in bo verjetno igral šele vigredi. * Marijan Sadjak V zadnji tekmi si je zvil koleno. Le čudež bi mu do sobote lahko pomagal na noge. Wernberg - SAK v soboto, 22.8.1992, ob 18. uri v Wernbergu ^Koroška liga ~ 4 0 0 9:2 8 3 0 1 11:3 6 2 2 0 7:3 6 2 2 0 6:2 6 2 1 1 7:5 5 2 1 1 5:3 5 2 1 1 5:4 5 2 1 1 6:6 5 2 0 2 6:4 4 1 1 2 6:6 3 0 3 1 5:6 3 1 1 2 6:8 3 1 1 2 4:7 3 0 1 3 0:5 1 0 1 3 3:14 1 0 0 4 1:9 0 SAt010 (22.Z23. avgust): Wernberg - hp’ Velikovec - Trg, Wietersdorf -Wao’ W°lfsberg - Breže, Treibach -Pliberk - Št. Vid, Matrei - VSV, Us‘na - Mölltal Erwin Galo Natrgal si je mišico in manjka že štiri tekme. Morda bo poskusil v Wernbergu. Aleksander Čertov V Trgu je dobil udarec v nogo. Manjka že dve tekmi. Ali bo šlo že v soboto? Ves Wernberg čaka na SAK V soboto bo SAK s svojimi preostalimi igralci igral v Wernbergu, kjer vlada prava nogometna evforija. Pričakujejo nad 1000 gledalcev, ki bodo velika opora novincu. SAK zato še posebej računa na svoj fan-klub. V Wernbergu je lani igral še Hansi Gross, pravtako iz Wernberga prihaja Werner Urschitz, ki bi v soboto zelo rad igral, toda verjetno ne bo šlo: poškodba je prevelika. Werner Urschitz: "Če sam ne bom mogel igrati, potem bodo pač moji soigralci uredili, kar je potrebno!" ki je lani manjkal v kvalifikaciji. Da bi se to tudi letos ne zgodilo, je odbor povečal število igralcev. K sreči - drugače bi SAK letos le od spodaj gledal lestvico. "Ekipo sicer oskrbujeta dva zdravnika, maser in fizioterepevtka. Toda naši igralci imajo vse poškodbe, ki jih ni moč predvidevati in potrebujejo dalj časa za zdravljenje," pravi trener dr. Ivan Ramšak. Gerhard Pappler V Trgu je dobil udarec v nogo. Manjka že tri tekme. V soboto gotovo ne bo igral. Werner Urschitz Na zadnji tekmi sije nalomil prst na nogi. Rad bi igral v Wernbergu, toda verjetno ne bo šlo. "Ne jezi prvaka!" SAK-Velikovec 3:1 (3:1) SAK: Preschern 4, Savič 4, Wieser 3, A. Sadjak 4, dr. Ramšak 4, Blajs 5, M. Sadjak 5 (22. Šmid 4), Gross 5, Urschitz 4 (73. F. Sadjak 0), Hoher 4, Lippusch4 Igrišče ASV: 800 gledalcev Sodnik: Kandolf (zelo dober) Strelci: Gross (11., 15.), Hober (12.) oz. Petschenig (10.) Velikovčani so že v 9. minuti povedli na 0:1 in s tem “razjezili” SAK, ki je takoj odgovoril s tremi goli. Zmaga SAK pa bi bila lahko še višja, če ne bi bil izpadel motor igre SAK “terminator” Marijan Sadjak. Na tej tekmi pa je SAK izgubil zaradi poškodbe Wernerja Urschitza, ki sije nalomil prst. Trener Ramšak je bil v bistvu s tekmo zadovoljen, čeprav je mnenja, da to še ni SAK, kakršen naj bi bil. Nekateri igralci še vedno niso (tako telesno kot tudi duševno) na višku. Kratek pogovor Najprej moram reči, da sem s svojo ekipo doslej povsem zadovoljen. Novi igralci, kot so Smrtnik, Miklau in Hribar, pa tudi tisti, ki so se zopet vrnili v Pliberk (Skoff, Kräusler), so se povsem dobro vživeli v ekipo. Seveda nam je tudi dober žreb ob začetku sezone omogočil u-spešen start, vendar smo zanj tudi veliko in predvsem zbrano delali. Vsi me popol- "Pri meni ne šteje ime, temveč samo moč!" noma spoštujejo kot trenerja, pravtako tudi jaz igralcem popolnoma zaupam. Nekateri igralci trenirjo veliko več kot še pred enim letom (npr. Wöl-bl). To se seveda spozna na igrišču. Sem pa trener, pri katerem ni pomembno ime, temveč samo moč. Mislim, da se igralci tega tudi zavedajo, kajti prijateljstvo je izredno dobro. Naš zastavljeni cilj pred sezono se je glasil 4. mesto; mislim, da se ga bo dalo uresničiti. 1. mesto je jasno rezervirano za SAK in tega mnenja so vsi nogometni strokovnjaki, od 2. mesta naprej pa je nekaj enakovrednih ekip. Tako da sem kar prepričan. Že vnaprej pa se veselim velikega derbija med Pliberkom in SAK (v 9. kolu), ki vsako leto predstavlja mali višek nogometne sezone. Vaški prazniki so vedno bolj v “ modi”. Tako so pretekli konec tedna praznovali v mnogih vaseh. Na Letini pri Šmihelu so se vaščani zbrali na travniku pri Blažeju. Prišli so skoraj vsi, pa še iz sosednjih vaseh so prišli v goste. Veselica je trajala pozno v noč in vsi, ki so prišli, so si bili edini, da naj bi ta praznik postal tradicionalen. Tudi o gradnji vaškega kluba je bilo govora; ker je trenutno zagnanost velika, bodo Letin-čani morda projekt tudi uresničili in s tem še bolj poživili vaško življenje. Na Blatu pri Pliberku so “pospravljali mlaj “ in “ zaključevali” prvo vaško žegnanje. Kot stalni blaški gost je zopet prišel bivši deželni glavar Hans Sima, pa tudi Pliberškega župana mag. Grilca je zaneslo k Črčeju na Blato, kjer je bilo v izobilju poskrbljeno za jedačo in pijačo. “Največji praznik pa bo, ko bomo prestavili cesto iz vasi na polje,” so menili Blačani, ki od občinskih politikov ne pričakujejo le prijaznosti in razumevanja, ampak konec koncev tudi konkretne rezultate. Da bo do teh prišlo, so na Blatu trdno prepričani. V Dobu so pred kratkim imeli dve veliki prireditvi v šotoru. Najprej so praznovali gasilci, nato pa še odbojkarji. Kakor je pač na takšni majhni vasi, povsod in vedno pomagajo eni in isti. Le- ti so se pretekli ponedeljek vsedli skupaj pri gasilskem domu in tokrat v miru in brez hektike ob pivu in jedači “pospravili” po naporni -a uspešni - prireditvi. * Črgovičani praznovali Nova bistriška Občina zelo velikodušno podpira sanacijo vaških križev. Enega izmed teh so gospod dekan Kristo Srhenc preteklo soboto po dokončanj sanaciji blagoslovili v Črgovičah pri Šmihelu. Prvič so na Letini pri Šmihelu praznovali vaščani. Uspeh je bil velik. Patrnuževo ali Jernejevo Nekaj dni po veliki gospojnici, 24. avgusta, po končanih pasjih dneh, so na južnem Koroškem še po drugi svetovni vojni, posebno na kmetih, slovesno obhajali praznik sv. Jerneja, Jernejevo ali Patrnuževo, kakor pravijo na Zilji, v Rožu in Podjuni. Po ljudski veri imajo na ta dan zdravilne rože posebno moč. Na Svinjski planini so na ta dan nabirali arniko, kolmež, encijan in gorski mah. Zdravnilno moč pa so pripisovali tudi surovemu maslu ( ki je moralo biti zmešano na ta dan) in so ga hranili vse leto kot zdravilo.O Patrnužu pa pravijo, da je prvi jesenski mož, ki pride v kožuhu, kar naj bi pomenilo, da se s Peternuževim začenja ponujati haldna jesen. Dr. Pavle Zablatnik piše v svoji knjigi, da za prehod v jesen nastopa tako-imenovano “babje leto”, ki obeta še nekaj toplih dni. Za malo gospojnico ( 8. septembra) pa se lastovke že zbirajo za odhod v tople dežele. Takoimenovani Črgovi-ški križ so pričeli lani obnavljati na pobudo Hermanna Podgornika. Nekaj denarja so zbrali na vasi, večji del stroškov pa je pokrila Občina. Risbe je obnovil restavrator Jože Štefan; v preteklosti sta slikarije obnavljala že Jerina in “Zilanov Polt”. Po blagoslovitvi so Črgovičani vabili še na vaško veselico v vaški klub. Naslednji teden pa bodo na Bistrici blagoslovili tudi “Škrjančev križ”, ki sta ga obnovila posestnik in Občina. Lani je že obnovila veliki križ na Bistrici ter križ med Breško __ vasjo in Šmi- ^ helom. mm IÜ-_________LIBUŠKO ŽEGNANTE er topsport 9150 Bleiburg/Pliberk, Schilterndorf/Čirkovče 46, Tel. C04235) 2041, Fax 2702 Vegatop Computersshop Nudimo visokokakovostne PC računalnike znamke Vegatop in ostale komponente za PC računalnike svetovno znanih proizvajalcev, s čimer Vas bomo seznanili, ko nas poH Poleg računalniške opreme nudimo tudi nove ali rabljene fotokopirne stroje. Delovni čas: ponedeljek—petek od 9. do 12. ure; od 13. do 18. ure COMPUTERS POMENI, DA NAM JE PRIHODNOST BLIŽJE PAPIERLADEN FACHGESCHÄFT FÜR BÜRO-/SCHULARTIKEL GESCHENKSIDEEN UND BASTELBEDARF ANITA WOLTSCHE A-9150 Bleiburg KUMESCHGASSE 3 — TELEFON (04235) 3440 GOSTIŠČE Juenna ČEPIČE Tel. (04230) 271 Vaša domača gostilna z izvrstnimi jedmi in izbranimi pijačami KONUS Produktions- und Handelsges.m.b.H. 9150 Pliberk / Bleiburg A IUENNA Produktions- u. Handels-GmbH. A-9150 Bleiburg / Pliberk, Völkermarkter Straße ALPETOUR g ^ Spedition - Transport - Ges.m.b.H. 9150 Bleiburg / Pliberk ^^1 Če pridete v Celovec, ^ obiščite Posojilnico-Bank Celovec, zzo, Bahnhofstraße 1 (Priesterhaus), tel. (0463) 57 3 56 teleks 42 20 75 počel a, telefaks 51 53 93 Original Anfertigung Hochzeitsdirndln nach Wunsch MODEDIRNDL IKOIM Bahnhofstraße 26 Pliberk/Bleiburg Tel. (042 35) 21 32 Bahnhofstraße 38/b 9020 Celovec/Klagenfurt Tel. (0463) 51 2303 PETROL-TRADE Handelsges. m. b. H. Landstraßer Hauptstr. 2/2, 1030 Wien, Telefon (0222) 737 579, 737 589 Želimo moškemu pevskemu zboru „Kralj Matjaž“ obilo uspeha pri libuskem žegnanju. s i ■ lf=n ] is. : ">T "Z \ i Z Tudi letos na libuškem žegnanju Petje, ples, muzika, Show... a i ■ p K. Woschitzevi puebi / Wo-schitz-Buam z Bistrice pri Šmihelu so že večkrat navdušili publiko po vsej Koroški. Uspešni so bili tudi na tekmovanju za naraščaj, ki ga je pred nedavnim organiziral v Šmihelu ORF: zasedli so odlično 3. mesto. Na libuškem žegnanju nastopajo prvič. K*-' -I# J > m „Vaščani pojo“ ,z Zgornje vesce Pr> Bilčovsu (vodi prof-Joško Kovačič) štejejo med najbolj pri' ljubljene moške zbore koroških Slovencev. Pred nedavnim so izdali tudi novo kaseto, na kateri zatrjujejo, da nimajo nič proti ženskam. Leva slike zgoraj: Folklorne skupina SPD „Zarja “ iz Železne Kaple-Leva slika spodaj-evropski prvak M1' lan Hribernik z Fa. diš bo s svojimi fan poskrbel za karate show.