83
Letnik 42 (2019), št. 1
Ključne besede:
Pir an, 
soline, 
r azširit e v 	 in	
obno v a	 solin,	
k atast er	 lastnik o v	
solin
Key-words:
Pir an, 	 salt	pans,	
r ehabilitation	and	
e xt ension 	of 	the	
salt	pans,	 salt	
pans	o wners’	
cadastr e
1.01 	Izvirni	znanstv eni	 članek	
Pr ejet o:	 9.	5. 	2019
UDK 	94(497.4Pir an)"1816/1830":661.42(497.4Pir an)
	 349.41:661.42(497.4Pir an)"1816"
Vzpostavitev katastra lastnikov piranskih solin 
leta 1816 
MARK O	BONIN
diplomir ani	zgodo vinar ,	višji	 k ust os
P okr ajinski	muzej	K oper ,	 Kidriče v a 	19,	 SI-6000 	 K oper
e-mail:	mar k o.bonin@pokr ajinskimuzejk oper .si
Izvleček
P o	 pr opadu	 Ilirskih 	 pr o vinc 	 je	 a v strijsk a 	 drža v a 	 vzpo dbujala	 gr adnjo	 no -
vih	 solnih	 po vršin	 v 	 pir anskih	 solinah. 	 Št e vilo 	 solnih 	 k a v edino v 	 je 	 od	 leta	
1816 	 do	 leta	 1825 	 nar aslo	 s	 4.854	 na	 7.054, 	 po	 letu	 1830	 pa 	 se	 je	 do 	 obdo -
bja 	 pr eno v e	 solin	 na	 Leri	 pr ed	 prv o 	 s v et o vno	 v ojno	 ustalilo 	 na	 7.033	 k a v e -
dino v . 	 T ak o 	 obsežna	 gr adbena	 dela 	 so 	 zaht e v ala 	 v elik a	 finančna 	 sr edstv a	 in 	
po v ečan 	 obseg	 dela 	 solinarje v , 	 k ar	 je 	 bilo	 sprv a	 zar adi	 nestabilnih	 političnih 	
in 	 gospodarsk ih	 r azmer 	 t ežk o	 zagota v ljati.	 Zar adi 	 nasičenosti	 tr g a	 s	 soljo	 in	
izgubo	 ozemlja 	 je	 drža v a	 omejila 	 pridela v o	 soli	 in	 v lag at elji 	 niso	 uspeli	 do -
biti 	 pričak o v aneg a 	 zaslužk a. 	 Drža v a 	 je 	 zar adi 	 t eh 	 t eža v 	 šele	 leta 	 1816	 uspela 	
vzposta viti 	k atast er 	lastnik o v 	solin	in 	solinarje v . 	
Abstract
IMPLEMENT A TION	OF 	PIRAN	S AL T	 P ANS	 O WNER S 	CAD A S TRE	 IN 	 1816
F ollo wing 	 the	 Ill yrian	 Pr o vinces 	 ruin,	 the	 A ustrian 	 stat e 	 encour aged	 the	 con -
struction	 of 	 new	 salt	 pan	 ar eas 	 in	 Pir an	 salt	 pans.	 4854 	 cry stallization	 ba -
sins 	 in	 1816 	 incr eased 	 t o	 7054 	 in	 1825,	 w hile	 the	 number	 of	 cry stallization 	
basins	 ultimat el y	 settled 	 at	 7033 	 aft er 	 1830	 until	 the	 r econstruction 	 of 	 the 	
Ler a 	 salt	 pans 	 bef or e 	 the 	 fir st 	 w or ld	 w ar .	 Such	 e xt ensi v e	 construction 	 w ok s	
demanded 	 lar ge	 financial	 r esour ces 	 and 	 incr eased 	 w or kload 	 f or	 salt 	 pan	
w or k ers 	 w hich	 w as	 initiall y	 difficult 	 t o 	 ensur e 	 due	 t o	 the	 fr agile 	 political	 and	
economic	 situation. 	 The	 country	 limit ed	 the	 pr oduction	 of 	 salt	 and	 in v est ors 	
f ailed	 t o 	 obtain	 e xpect ed	 earnings	 in 	 the 	 w ak e	 of	 the	 satur ation 	 of	 the	 salt 	
mar k et . 	 Confr ont ed 	 with	 these	 difficulties,	 the	 country 	 did	 not	 manage 	 t o	 es -
tablish	 the	cadastr e	of 	salt	pans	o wners	and	 salt 	 pans	w or k ers	bef or e 	 1816.

84
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
UVOD
Naj v erjetneje	 so	 soline 	 na	 se v er o vzhodnem 	 jadr ansk em	 pr ost oru 	 delo v a -
le	 že	 v	 antiki, 	 prvi	 ohr anjeni	 pisni	 dok ument 	 o	 obst oju 	 solin 	 na 	 Brionih	 pa	 je	
šele 	 iz 	 6.	 st oletja.	 V 	 obdobju	 Benešk e	 r epublik e 	 so 	 bile 	 soline	 na	 R abu,	 v 	 V rsarju,	
Pir anu, 	 Izoli, 	 K opru	 in	 Miljah,	 benešk a	 v lada 	 pa	 je	 v 	 t o	 sk upino	 št ela 	 tudi	 soline 	
na	 P agu.	 K er 	 je	 R epublik a	 zar adi 	 enak eg a 	 načina 	 pridela v e 	 soli,	 enak e	 k ak o v o -
sti	 in 	 približno	 enak e	 k oličine 	 pridelane	 soli	 na 	 kristalizacijski	 bazen 	 soline	 od 	
P ag a	 do 	 Milj	 obr a vna v ala	 k ot	 enot en 	 solni 	 k omplek s, 	 so 	 na	 t em 	 podr očju	 v eljali 	
tudi	 zelo	 podobni	 pr edpisi	 o	 pridela vi	 soli,	 da v čni	 politiki,	 skladiščenju	 in	 tr go -
v anju	 z	 njo.	 Sol, 	 ki	 je	 bila 	 drža vni	 monopol,	 je	 Beneški	 r epubliki	 prinašala	 v elik e 	
dobičk e, 	 pr a v	 tak o 	 pa	 so	 v elik o 	 zaslužili	 tudi	 lastniki	 solin, 	 solinarji 	 in	 k omune,	
ki 	 so	 posedo v ale 	 soline.	 Dodat en 	 zaslužek	 je	 k omunam	 prinašala	 tudi	 tr go vina 	
s	 slo v anskim	 zaledjem.	 Čepr a v	 je	 bilo	 delo	 v	 solinah	 t ežk o, 	 je	 zagota v ljalo 	 stalen	
vir 	 (dobr eg a)	 zaslužk a	 in 	 s 	 t em 	 tudi	 boljšo	 k ak o v ost	 ži v ljenja,	 k ar 	 se	 je 	 posledič -
no	odr ažalo 	tudi	na 	socialnem	in 	k ulturnem	 podr očju.
1
 
Medt em 	 k o	 je	 istrsk o	 solinarstv o	 ob	 k oncu 	 benešk e 	 upr a v e	 doži v ljalo 	 kri -
zo,	 je	 s	 pr ehodom	 pod	 a v strijsk o 	 oblast 	 in 	 s 	 t em	 r azšir itvijo	 tr g a	 po	 letu	 1797 	
pono vno 	 oži v elo. 	 No v a	 obla st	 je 	 ukinila	 limit , 	 po v ečala 	 ceno 	 (30	 lir	 na	 modij	
soli
2
)	 in	 vzpod bujala	 k	 obna v ljanju 	 in 	 gr aditvi 	 no vih	 so lnih	 k a v edino v .
3
	 V	 času	
pr ehoda	 pod	 fr ancosk o	 obl ast	 (1806) 	 so 	 bile	 najbolj	 vzdrže v ane	 pir ansk e 	 so -
line.	 Miljsk e	 soline	 so	 bile	 zar adi	 popla v	 v	 pr ejšnjih 	 let ih	 pošk odo v ane,	 zar adi	
v ečkr at 	 nar aslih	 v od	 Rižane	 pa	 so	 bile	 v	 slabem	 stanju	 tudi	 k oprsk e 	 soline.
4
	 Cena	
soli	 je	 ostala 	 enak a	 do	 leta 	 1808,	 k o	 so 	 vpeljali	 tudi 	 no v e 	 mer e	 (milanski	 kvintal
5
 
–	quintale di Milano , 	po	letu 	1812	 pa	quintale metrico ;	 100	k g).
6
 
1808.	 je	 izšel	 Napoleono v	 dekr et	 o	 ur editvi 	 istrskih 	 solin,	 ki 	 je	 določal	
ustano vit e v 	 deputacij	 za	 so l	 (Deputazione dei Sali )	 v	 K opru,	 Pir anu	 in	 Miljah.	
Pir ansk o 	 naj 	 bi 	 sesta v ljalo 	 11	 člano v	 (podestat , 	 d v a	 s v etnik a 	 in	 8	 od 	 40	 naj v ečjih	
lastnik o v 	 solin).	 Sestajali	 naj	 bi	 se	 v sak o	 let o	 r edno	 po	 obdobjih 	 (v endar	 v saj	
pr ed 	 začetk om 	 del	 na	 solnih	 f ondih,	 v	 času	 pobir anja 	 soli 	 in	 po	 k ončani	 solni 	 se -
zoni),	 s	 posebnim	 do v oljenjem	 pr ef ekta 	 pa	 po	 potr ebi 	 tudi	 izr edno.	 V se 	 odlok e	
deputacije	 je 	 mor al	 pr ej	 odo briti	 pr ef ekt ,	 nat o	 pa	 jih	 je 	 obja vil	 minist er	 za	 finan -
ce.	 V sak	 lastni k	 solin	 je	 mor al	 v sak o	 let o	 do	 15.	 januarja	 deputaciji	 (podestatu)	
prija viti 	 št e vilo 	 s v ojih	 solnih	 f ondo v	 in	 št e vilo 	 k a v edino v	 na	 posamezni	 f ond,	 ki	
jih	 je	 namer a v al	 v	 naslednjem 	 letu	 obdelo v ati.	 Za 	 let o 	 18 08	 je	 mor ala 	 biti	 naja v a 	
(notificazione )	 opr a v ljena	 do	 mar ca.	 Ur edba	 je	 določala ,	 da 	 bodo 	 k a v edini, 	 ki	 ne	
bodo	 tri	 leta	 prija v ljeni	 ali	 obdelani,	 izbrisani	 in	 priključeni 	 posesti	 drža vne -
g a	 demanija,	 tisti,	 ki	 eno	 let o	 ne	 bi	 bili 	 prija v ljeni	 ali 	 obdelani, 	 pa	 naj 	 ostanejo	
na	 v oljo	 deputaciji,	 ki	 jih	 lahk o	 da	 v	 obdela v o	 najprimernejšemu	 solinarju.	 Šti -
ri	 petine 	 net o	 pridelk a	 iz	 t eh	 k a v edino v 	 je	 pripadlo	 solinarju,	 petina	 pa	 je	 bila 	
por abljena	 za	 pomoč 	 družin am	 drugih	 solinarje v . 	 Soline, 	 ki	 so	 bile	 prija v ljene	
za	 obdela v o,	 so	 mor ale	 biti 	 pripr a v ljene 	 najk asneje 	 do	 mar ca. 	 Lastniki	 so	 bili	
dolžni 	 poskr beti,	 da 	 je	 bila	 v sa	 pridelana 	 sol	 pospr a v ljena	 v	 skladišča.	 Do 	 15.	
januarja	 so	 se 	 mor ali	 deputaciji	 prija viti	 tudi	 v si	 solinarji.	 Prija viti	 so	 mor ali 	 št e -
vilo	 (obdelanih) 	 k a v edino v ,	 njiho v o	 lastništv o	 t er	 ime	 in	 priimek	 posameznik o v ,	
ki 	 so 	 pomag ali	 pri	 pobir anju	 soli. 	 No v a	 a v strijsk a 	 upr a v a	 je	 prinesla 	 spr emembe 
 
1
	 Bonin: 	Belo 	zlat o	krilat eg a 	le v a,	 str .	291.
2
	 Ut ežna 	mer a;	približno	801	 k g 	soli.
3
	 Solni 	 f ond	 sesta v ljajo 	 izpar e v alni 	 in	 kristalizacijski	 bazeni.	 F ond	 ima	 pr a viloma	 5 	 st openj 	 iz -
par e v anja	 (bazeni	 prvih 	 štirih 	 st openj	 izpar e v anja 	 so 	 na v adno	 imeno v ani	morarji ,	 bazeni	 pet e	
st opnje 	izpar e v anja	 pa	servidorji )	in	kristalizacijsk e 	 bazene,	imeno v ane 	kavedini.
4
 Nicolich: 	Cen ni	st orico-statisti ci 	sulle	Saline	 di	Pir ano,	str .	 56–59 .
5
	 K vintal 	je	 desetina	t one.
6
	 Nicolich: 	 Cen ni	st orico-statisti ci	 sulle	Saline	 di	Pir ano , 	str .	 59.

85
Letnik 42 (2019), št. 1
tudi	 na	 podr očju	 pridobi v anja	 soli. 	 Ustano v ljen	 je	 bil	 pir anski	 solni	 k onzor cij	
(Consorzio delle Saline di Pirano ),	 ki 	 so	 g a	 sesta v ljali 	 v si	 lastniki	 pir anskih	 solnih	
f ondo v , 	vpisani 	v	k onzor cialni 	k atast er .
7
Leta	 18 13 	 so	 k oprsk e,	 miljsk e 	 in	 pir ansk e	 soline	 imele	 8748	 solnih 	 k a -
v edino v , 	 pri	 čemer	 je 	 k ar	 54,6 	 odst otk a	 v seh	 k a v edino v 	 odpadlo	 na	 pir ansk e	
(4776), 	 35 	 odst otk o v 	 na	 k oprsk e	 (3065)	 in	 le	 10 	 odst otk o v	 na 	 miljsk e 	 soline 	
(907).
8
	 Leta	 18 14	 so	 v	 t .	 i.	 Ilirsk em 	 Primorju	 na 	 tržašk em 	 ozemlju	 delo v ale 	 soli -
ne 	v	 Šk ednju	in	Ža v ljah,	v	Istri	pa 	soline	v 	Miljah,	 K opru	in	 Pir anu.
Od	 sk upne	 po vršine	 tržaških	 in	 istrskih	 solin	 (naj v erjetneje	 v	 drugem 	
desetletju	 19.	 st oletja),	 ki	 je	 znašala	 ok oli	 11,3	 milijona	 klaft er ,
9
	 so	 sk or aj	 90 	
odst otk o v	 po vršin	 pokri v ale	 istrsk e	 soline,	 dobr o	 desetino	 pa	 tržašk e	 soline. 	
Naj v ečje	 pir ansk e	 soline	 so	 za vzemale	 sk or aj	 46	 odst otk o v	 po vršin	 (soline	 v 	
Sečo v ljah,	 Luciji	 in	 Strunjanu),	 k oprsk e	 37	 odst otk o v ,	 šk edenjsk e	 sk or aj	 8	 od -
st otk o v ,	 miljsk e	 5	 odst otk o v ,	 najmanjše	 ža v eljsk e	 pa	 ok oli	 3	 odst otk e	 celotnih 	
po vršin.	 V	 t em	 obdobju	 je	 bilo	 od	 sk upneg a	 št e vila	 12.199	 k a v edino v	 obdela -
nih	 82	 odst otk o v ,	 neobdelanih	 2,8	 odst otk a,	 v	 pripr a vi	 pa	 je	 bilo	 15,2	 odst otk a 	
k a v edino v .	 Medt em	 k o	 so	 leta	 1829	 zapr li	 soline	 v	 Šk ednju,	 Ža v ljah	 in	 Miljah, 	
so	 k oprsk e	 in	 pir ansk e	 soline	 v	 naslednjih	 nek aj	 desetletjih	 po v eče v ale	 solno 	
pr oizv odnjo.	 Pir ansk e	 naj	 bi	 se	 po	 podatkih	 Emanuela	 Nicolicha	 že	 leta	 1818 	
ustalile	 na	 7034	 k a v edino v ,
10
	 k oprsk e	 pa	 so	 po	 podatkih	 k atastr a	 iz	 leta	 1847 	
imele	3827	k a v edino v .
11
Iz	 ar hi v skih	 vir o v 	 je	 r azvidn o, 	 da 	 je	 leta	 1816	 v	 pir anskih	 solinah	 sk upno	
delo v alo	 4854	 k a v edino v ,
12
	 po 	 drugih	 podatkih	 pa 	 naj	 bi	 bilo	 na 	 Leri	 2160	 k a v e -
dino v , 	 v 	 pr edelu 	 F ontanigge 	 2216,	 v 	 pr edelu	 F azan 	 320	 in	 v 	 Strunjanu 	 158 	 oz.	
sk upaj	 5.834	 k a v edino v .
13
	 Pir anski	 Solni	 k onzor cij 	 je	 na	 osno vi 	 načrta	 solin,	 ki 	
sta 	 g a 	 po	 letu	 1760 	 že	 pr ed videla	 beneški	 ur ad	Magistrat za sol 	 in	 pir ansk a 	 k o -
muna	 (Kolegij XX za sol ),	 nadalje v al	 načrt e 	 po v ečanja 	 pir anskih	 solin 	 pr ed v sem 	
na	 podr očju	 solnih 	 pr edelo v	 Ler a	 in	 F ontanigge.	 V 	 pr edelu	 Ler a	 naj 	 bi	 na 	 no v o	
zgr adili 	 571 	 k a v edino v , 	 v	 pr edelu	 F ontanigge	 pa	 920 	 oz.	 sk upaj	 1491	 k a v edino v;	
celotne	 pir ansk e	 soline	 naj	 bi	 tak o 	 imele 	 6345	 k a v edino v .
14
	 Leta	 1825	 je	 v	 pir an -
skih	 so linah	 delo v alo 	 525	 f ondo v 	 s	 7.054	 k a v edini,	 in 	 sicer	 na	 Leri	 216	 f ondo v 	 z	
2.883 	 k a v edin i, 	 v	 pr edelu	 F ontanigge	 261	 s 	 3.588	 k a v ed ini,	 v	 pr edelu	 F azan	 30	 s	
397 	 k a v edini	 in	 v 	 Strunjanu 	 18	 s	 186	 k a v edini. 	 Sk upno	 je 	 v	 solinah	 delalo 	 4.000 	
ljudi, 	 od	 t eg a	 1.297 	 solinarje v	 s	 solinarskim	 pat ent om,	 293	 br ez 	 le-t eg a,	 1210 	
žensk 	 in 	 1200	 otr ok.	 Celotno	 podr očje 	 pir anskih	 solin 	 je	 imelo	 512	 hiš,	 in	 sicer	
212 	 na	 Leri,	 254 	 v	 pr edelu	 F ontanigge,	 30	 v	 pr edelu	 F azan	 in 	 16	 v 	 Strunjanu,	 11	
k analo v 	 (po	 trije 	 v	 pr edelih 	 Ler a,	 F ontanigge	 in 	 F azan	 t er 	 d v a	 v	 Strunjanu), 	 33	
kavan
15
	 (pomo žnih 	 k analo v), 	 in	 sicer	 12	 na	 Leri,	 17 	 v	 pr edelu	 F ontanigge,	 po	 d v e 	
pa	 v 	 pr edelu	 F azan 	 in 	 Strunjan, 	 10	 pr egr ad	 (1	 na	 Leri, 	 4	 v	 pr edelu 	 F ontanigge,	 3	
v 	 pr edelu	 F azan	 in 	 1	 v 	 Strunjanu),	57	 most o v	 (18 	 na	 Leri,	 27	 v	 pr edelu 	 F ontani- 
 
7
	 V odnik	 po 	 f ondih	in	zbir k ah	 P okr ajinsk eg a	 ar hi v a 	K oper , 	str . 	265 .
8
	 Nicolich: 	 Cen ni	 st orico-statisti ci	 sulle	Saline	di	Pir ano ,	str .	 56–60 .
9
	 1 	 kla ftr a	 =	 1,896	 m,	 1	 kv adr atna 	 klaftr a 	 =	 3,596	 m2 (Stanisci:	 Apunti 	 di	 metr ologia,	 str .	 86, 	
88). 	 P od obne 	 vr ednosti	 na v aja 	 R udi	 Bennussi:	 1 	 klaftr a	 = 	 1,9 	 m,	 1 	 kv adr atna	 klaftr a	 =	 3,6	 m2 
(Bennussi:	R aggualio 	delle	monet e,	str . 	325).
10
	 Prim.	 Nicolich :	 Cenni	 st orico-s tatistici	 sulle	 Saline 	 di 	 Pir ano ,	 str .	 60;	 v endar 	 natančen	 pr eg led 	
ar hi v sk eg a	 gr adi v a 	 v	 pir anski	 enoti 	 P okr ajinsk eg a	 ar hi v a 	 K oper	 za 	 k asnejša 	 leta	 t eg a	 podatk a 	
ne	potrjuje.
11
	 Bonin:	 Katast er 	k oprskih	solin	 1847, 	 str . 	 80–82,	86.		
12
	 SI	 P AK	PI	 225,	t .	e.	 52.
13
	 SI	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32.	 Do	 r azlik e	 je	 v erjetno	 prišlo	 zar adi	 t eg a, 	 k er	 so	 št eli	 tudi	 no v ozgr ajene 	
k a v edine,	na	k at erih	 pa	še 	niso	bili	vzposta v ljeni	pogoji	za	pridela v o 	soli.
14
	 SI	 P AK	PI	 225,	t .	e.	 32.
15
	 Ka v ana 	 je	 manjši 	 k anal 	 za	 do v od 	 morsk e 	 mode	 na	 solni	 f ond, 	 hkr ati 	 pa	 je	 služil 	 bar k am 	 za	
od v oz	 soli 	iz	solinarskih	 hiš	v	 ja vna	skladišča.

86
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
gge,	 7	 v	 pr edelu 	 F azan	 in	 5 	 v	 Strunjanu) 	 in 	 32 	 g la vnih	 zapornic	 (9	 na	 Leri,	 14	 v	
pr edelu	F ontanigge,	5	 v	pr edelu 	 F azan	 in	 4	v	 Strunjanu).
16
Dosedanje raziskave, pregled literature in virov
Kar	 nek aj	 zgodo vinarje v 	je	 r azisk o v alo 	 delo v anje 	 solin	 zgornjejadr ansk e -
g a	 in	 istrsk eg a	 podr očja,	 v ečinoma 	 za 	 obdobje	 Benešk e 	 r epublik e,	 sint etično	
delo	 za	 t o	 obdobje	 pa	 je	 z	 no vimi 	 ar hi v skimi 	 r azisk a v ami 	 os v etlil	 Fla vio 	 Bonin 	 v	
dokt orski	 dise rtaciji
17
	 in 	 k asneje 	 v 	 izdani	 monogr afiji.
18
	 S 	 pr eg ledom	 ar hi v sk eg a 	
gr adi v a 	 je	 dok azal	 pomembnost	 pridela v e	 soli 	 in	 tr go v anja 	 z	 njo,	 letne	 k oličine	
pridelane	 soli	 (ne 	 g lede	 na	 sklenjene	 pogodbe	 med 	 benešk o 	 v lado 	 in	 lastniki	
soli	 –	 k omunami)	 in	 tr go v anje 	 z	 njo.	 Istrsk e	 soli	 (Pir an,	 K oper , 	 Milje)	 niso	 pr e v a -
žali	 (ladje,	 k onji)	 samo	 v	 Benetk e	 in	 slo v ansk o 	 zaledje,	 ampak 	 tudi	 v	 Dalmacijo	
in	 druge	 pr ed ele	 Benešk e 	 r epublik e.	 P o	 pr opadu 	 slednje 	 se 	 je 	 tr g	 r azširil 	 še 	 na 	
druge	 drža v e.	 K er	 se	 je	 k oličina	 pridelane	 soli 	 po v ečala, 	 so 	 sol	 pr odajali	 od	 T ur -
čije	do	sk andina v skih	 drža v .
O	 solinarstvu 	 na	 območju	 sr ednjeg a	 in	 zgornjeg a	 Jadr ana 	 so 	 med 	 dru- 
gimi	 pisali:	 Emanuele	 Nico lich,
19
	 Car lo	 Combi,
20
	 Angelo 	 Danielis,
21
	 Ser gij	 Vil- 
f an,
22
	 F er do	 Gestrin,
23
	 Mir osla v	 P ahor ,
24
	 isti	 sk upaj	 s	 T atjano 	 P ober aj,
25
	 Darja	
Mihelič,
26
 Zor a	 Žag ar ,
27
	 Sal v at or	 Žitk o,
28
	 Fla vio	 Bonin,
29
	 E v a	 Holz
30
	 in 	 R obert o	 Sta -
r ec.
31
	 Pr oblematik o	 solinars tv a 	 v 	 s v ojih	 delih 	 obr a vna v ajo 	 tudi	 Dar k o	 Dar o v ec,
32
 
16
	 SI	 P AK	PI	225, 	t .	e.	32.
17
	 Bonin: 	 R azv oj 	 se v ernojadr anskih	 solin	 v	 obdobju	 Benešk e	 r epub lik e	 [dokt orsk a 	 disertacija].	
Izola	- 	 Ljubljana, 	 2013.
18
 Bonin:	Belo zlato krilatega leva: razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike .	
Pir an: 	P omorski	muzej	»Ser gej	Mašer a«	Pir an	 2016.
19
	 Nicolich: 	Cenni storico-statistici sulle Saline di Pirano; Nicolich: Episodi del salificio Adriatico; 
Nicolich: Documenti che si riferiscono alle saline dalmatiche.
20
 C ombi: 	Notizi e 	st oriche	int orn o 	alle	saline	 d’Istria.	T rst 	1858.
21
	 Danielis:	 Le 	 v ecchie 	 saline	di	 P ir ano,	str . 	409–418.
22
	 V ilf an: 	K 	zgodo vini	 kmečk eg a	k upče v anja 	s	soljo,	str . 	129–144.
23
 Gestrin:	T r go vina	slo v ensk eg a	zaledja	 s	primorskimi	 mesti	od	1 3.	do 	 k onca 	16.	st oletja.
24
 P ahor: 	 Statut i	 Izole,	 K opr a 	 in 	 Pir ana	 t er	 istrski	 zak oni	 o 	 solarjih,	 solarnah	 in 	 tihotapcih,	 str .	
123–134;	P ahor: 	Solna	pogodba	med	 Pir anom	in	Benetk ami	iz	leta 	1616,	str . 	14–20.
25
	 Glej:	 P ahor ,	P ober aj:	Stare piranske soline.
26
	 Mihelič: 	Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 ; 	 Mihelič:	 O	 začetkih 	 pir ansk eg a	 so -
larstv a,	str .	339–348; 	Mihelič:	Pir ansk o 	 belo 	 zlat o, 	 str .	 15–22.		
27
	 Žag ar: 	 »Sol 	 se	 dela 	 pozimi«,	 str .	 56–68;	 Žag ar:	 Solinarstv o	 na	 se v er ozahodni 	 obali 	 Jadr ansk eg a 	
morja, 	str .	117–127.
28
	 Žitk o:	 Solno	 tihotapstv o	 na 	 območju	 pir anskih, 	 k oprskih	 in	 miljskih	 solin	 v	 času	 Benešk e 	 r e -
publik e,	str .	 79–95.
29
	 Bonin:	 Pr oizv odnja	 soli	 v	 Pir anskih	 solinah	 od	 16. 	 do 	 druge 	 polo vice 	 18.	 st oletja, 	 str .	 93–104; 	
Bonin:	 Samostan	 s v .	 F r ančišk a 	 med	 lastniki 	 solnih	 polj,	 str .	 141–157; 	 Bonin:	 Pir ansk e 	 soline	 v	
zgodo vinskih 	 viri h	 s	 poudar k om 	 na	 18. 	 st oletju,	 str .	 23–30;	 Bonin: 	Solne poti ;	 Bonin:	 Pir ansk e 	
solne	 pogodbe	(1375–1782).
30
	 H olz: 	 Sol	 k ot	 drža vni	 monopol,	 str .	 339–348; 	 Holz:	 Sol	 k ot	 drža vni	 monopol.	 Od 	 cesarice	 Ma -
rije 	T er ezije	 do	mar čne 	r e v olucije 	leta	 1848,	str . 	105–120.	
31
	 Star ec: 	Ži v ljenje 	in	delo	 v	istrs kih 	solinah,	str .	 121–134. 		
32
	 Dar o v ec: 	 Sola rstv o 	 v 	 se v er ozah odni 	 Istri	 od	 12.	 do 	 18.	 st oletja,	 str .	 71–92;	 Dar o v ec:	 Da v ki	 nam	
pijejo	 kri,	str .	319–355.

87
Letnik 42 (2019), št. 1
Zlatk o	 Her k o v ,
33
	 Iv an	 P eder in,
34
	 Zdenk a	 Bonin,
35
	 Alja 	 Br g lez,
36
	 Mar k o	 Bonin,
37
 
Iv an 	 Er ceg,
38
	 Šime	 P eričić,
39
	 Nik ola	 Čolak,
40
	 T ommaso	 F anf ani,
41
	 Luigi	 Mort eani,
42
 
Mitja	 Guštin,	
43
	 Ant e 	 K oludr o vić 	 in 	 Mladen	 F r anić,
44
	 Dušan	 Mlaco vić,
45
	 Marija 	 Za -
nino vić	-	R umor a,
46
	Gino 	Pilandri,
47
	T omisla v 	 R auk ar
48
	in	 Orietta	 Sel v a.
49
Ar hi v sk o	 gr adi v o 	 o	 pir anskih	 solinah	 je	 v ečinoma	 hr anjeno	 v	 pir anski 	
enoti	 P okr ajinsk eg a 	 ar hi v a 	 K oper .	 Najobsežnejši	 in 	 v sebinsk o	 najbog at ejši 	 je 	
f ond	 Solni	 k onzor cij 	 Pir an,
50
	 ki	 obseg a	 160	 ar hi v skih	 šk at el	 gr adi v a	 za 	 čas	 od	
1274 	 do	 1914,	 a	 je	 bilo 	 v	 prispe v k u	 upor abljeno	 le	 gr adi v o	 po	 letu	 1810.	 Ob 	
sicer	 zelo	 r aznolik em 	 gr adi vu	 v elja	 poudariti	 nek aj 	 posameznih	 sklopo v 	 gr adi v a 	
iz	 benešk eg a	 obdobja.	 Izr edno	 po v eden	 vir	 so 	 solne	 pogodbe 	 (Partiti di sale ),
51
 
ki 	 so	 jih	 sklepali	 beneški	 centr alni	 ur ad	Magistrat za sol ,
52
	 pir ansk a	 k omuna	 in	
Kolegij XX za sol,
53
	 in	 prit ožbe	 Magistr ata	 za	 sol, 	 naslo v ljene	 na	 pir ansk eg a	 po -
destata	 zar adi	 zanemarjanja	 solin.
54
	 Omeniti 	 v elja	 tudi	 r azlične 	 dekr et e 	 za	 pr e -
pr eče v anje 	 tihotapstv a	 soli 	 iz 	 Pir ana 	 v	 F ur lanijo,	 na 	 podr očje	 T r e visa,	 Vicenze 	
it d.	 t er 	 v 	 zaledje	 (v 	 cesarsk e	 dežele,	 t .	 i.	Terre aliene 	 oz .	 tr go v anje 	 s	 t .	 i.	Crainzi, 
Musolati, Morlachi, Chichi ).	 Centr alna 	 oblast	 je 	 tihotapstv o	 zatir ala,	 saj 	 tak šno	
»tr go v anje« 	 dr ža vi	 ni 	 prinašalo	 da v čnih 	 prihodk o v .	 Za 	 boljše 	 r azume v anje	 solne	
politik e	 benešk e	 drža v e	 so	 zanimi vi 	 tudi	 dok umenti	 o	 pr oizv odnji,	 skladiščenju	
in 	 pr e v ozu	 soli	 (tak o	 v 	 ja vna 	 skladišča	 k ot	 tudi	 tr go v anje 	 z	 njo),	 o	 vzdrže v anju,	
33
 H er k o v:	Naše stare mjere i utezi, Uvod u teoriju povjesne meterologije i njezina praktična prim-
jena pri proučavanju naše gospodarske povijesti; Her k o v: 	Mjere hrvatskog Primorja, s osobitom 
osvrtom na solne mjere i solnu trgovino.
34
	 P ederin: 	Spor azum 	paških	pr oizv ođača 	soli 	s	Collegiom	del	Sal 	u 	Mlecima	 1662, 	 str .	5–18. 		
35
 Bonin: 	 K oprs k e	 soline	 v 	 por očilih	 beneških 	 ur adnik o v , 	 str .	 283–	 300; 	 Bonin:	 Katast er	 k oprskih	
solin	 leta 	 1847,	 str .	 79–94; 	 Bonin:	 K oprsk e	 soline,	 str .	 95–120;	 Bonin:	 K oprsk e	 soline	 v 	 zgodo -
vinskih	virih,	 str .	85–102.
36
	 Br g lez:	Zrno soli za imperij: Piran 1579–1609: materialna dediščina in kultura mesta .	
37
	 Bonin:	 Pridob i v anje	 soli 	 na	 solnem	 f ondu 	 P omorsk eg a 	 muzeja	 »Ser gej	 Mašer a« 	 Pir an.	 Gibanje	
znanost	 mladini	 –	 r azisk o v alna	 nalog a	 s	 podr očja	 družboslo vja	 –	 geogr afija;	 Bonin:	Sečoveljske 
soline: predel Lera v začetku 19. stoletja (diplomsko delo).
38
 Er ceg:	 Pr eg led	 »solana« 	 i	 pr oiz v odnje	 soli	 duž	 ist očnojadr ansk e	 obale	 (doba	 f eudalizma),	 str .	
119–131;	 Er ceg:	 	 Pr eg led	 k upopr odaje	 soli	 na 	 sje v ernom 	 Jadr anu 	 (kr ajem	 17. 	 i 	 početk om	 18.	
st oljeća),	 str . 	25–43.	
39
	 P eričić: 	 Pr oiz v odnja	 i	 pr odaja	 pašk e 	 soli	 u	 pr ošlosti,	 str . 	 45–83;	 P eričić:	 P ašk e	 solane 	 od 	 1814.	
do	 1914,	str .	29–54.	
40
	 Č olak: 	 Pr oizv odnja 	 pašk e 	 soli	 i	 pomorsk a 	 tr go vina 	 do	 pada	 P ag a	 pod 	 mletačk u 	 v last	 godine	
1409,	 str .	477–515.		
41
 F anf ani: 	 Il	sal e: 	 un 	 pr odott o 	per 	la 	cr escita 	 economica	di 	T riest e, 	str .	 505–540.
42
 Mort eani:	Contrato de Sali stipulato fra Venezia e Pirano .
43
	 Guštin, 	K oprs k e	soline	 na	Bon ifiki 	pri 	Bert okih,	 str .	 75–84.
44
	 K oludr o vić, 	 F r anić:	Sol i morske solane.
45
	 Mlaco vić: 	Plemenitost in otok: padec in vzpon rabskega plemstva.
46
 Zanino vić	-	R umor a:	Mjer e	ot ok a	 P ag a 	u	mletačk om 	 r azdoblju,	str . 	19–28.	
47
	 Pilandri: 	 Ambient e	e	 t ecnica	nelle 	 saline:	La	Salina	di 	Cervia,	str . 	27–34.		
48
	 R auk ar:	 Zadarsk a	tr go vina	solju	u	 XIV	i	XV 	st oljeću.	
49
 Sel v a:	L ’attivita salinara in Istria: tesi di laurea in geografia; Sel v a: 	Il patrimonio storico geogra-
fico delle salline di Piran ;	Il	catastico	 delle	saline	di	 Mugia	e	Capodistria	 come 	 »Case	stud y «.
50
	 SI 	 P AK	 PI	 225 ,	 Solni	 k onzor cij 	 Pir an	 s	 pr edhodniki/	 Consorzio	 delle	 saline	 di	 Pir ano	 (1274–
1914).
51
	 V sakih	 pet	 oz ir oma	 deset	 let	 so	 centr alni 	 ur adi	 v 	 Benetk ah	 obna v ljali 	 pogodbe 	 z 	 mesti, 	 ki	 so 	
imela	soline.
52
	 Beneški 	 ur ad	 (Magistrato sopra i Sali ), 	 ki	 je	 nadzor o v al 	 pr oizv od njo,	 pr e v oz	 in	 tr go v anje 	 s	
soljo.
53
	 Pir anski	 k omunski 	 ur ad	 (Colleggio dei XX del sal ),	 ki	 je	 skr bel	 za	 delo v anje 	 k omunskih	 solin.	
V 	 pir ansk em	 ar hi vu 	 hr anijo 	 solne	 pogodbe 	 ali	 osnutk e	 pogodb	 od 	 leta	 1375	 do 	 1782.	 Ar hi v 	
hr ani	 tudi	 pr epis e	 pogodb,	 ki	 so	 jih	 sklepali	 lastniki 	 k oprskih	 solin	 z	 Magistr at om 	 za	 sol 	 v	 Be -
netk ah	 (npr .	 iz	let	1683,	1697	in	 1702; 	SI	P AK	PI 	225,	 Solni 	 k onzor cij 	Pir an).
54
	 Dela v ci 	 v 	 solinah	 (solinarji)	 so 	 v eč 	 časa	 pos v ečali 	 delu	 na	 poljih	 (trt e,	 oljk e,	 ži vina 	 …)	 in	 popr a -
vilu	 ladij 	 k ot	 pa 	 delu 	 v	 solinah.	 T o	 je 	 neg ati vno	 vpli v alo	 na	 vzdrže v anje 	 solin	 in	 posr edno	 na	
k ak o v ost 	soli	(SI 	P AK	PI	 225,	Solni 	k onzor cij 	Pir an	 s	pr edhodniki	 1274 –1914,	t .	e.	 1).

88
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
obno vi 	 in	 gr aditvi	 no vih	 solnih 	 f ondo v ,	 cenah 	 in	 merjenju	 soli 	 in	 podobno.
55
 To 
ar hi v sk o 	 gr adi v o 	 je	 pr eg ledal	 in 	 obdelal	 Fla vio	 Bonin	 v 	 že	 omenjeni	 disertaciji	
in	 na 	 osno vi	 t e	 izdani	 knjigi.	 Gr adi v o 	 o	 pir anskih 	 solinah	 pa	 je	 ohr anjeno 	 tudi	 za	
k asnejše	obdobje.
56
DELOVANJE ISTRSKIH SOLIN PO PROPADU BENEŠKE REPUBLIKE 
P o	 Napoleono v em	 za vzetju	 Benetk	 in	 posledično	 padcu	 Benešk e	 r epubli -
k e,	 sta	 tudi 	 na	 podr očju	 istr sk eg a 	 polot ok a 	 sledili 	 sk or aj 	 d v e 	 desetletji	 neusta -
ljenih	 odnoso v	 na	 političnem	 in	 gospodarsk em	 podr očju.	 P o	 podpisu 	 mir o vne	
pogodbe	 v	 Campof ormiu	 10 . 	 6.	 1797 	 je 	 polot ok	 do 	 leta 	 1805 	 prišel 	 v	 sklop	 a v -
strijsk e	 drža v e. 	 Emanuele 	 Nicolich	 je	 v	 s v ojem	 delu	 »Cenni storico-statistici sulle 
saline di Pirano «	 zapisal,	 da	 so 	 politične	 spr emembe	 priš le	 skr ajni	 čas,	 saj 	 so 	 bile	
soline	v	slabem	stanju	in 	niso	 imele	v eč	 zagot o v ljeneg a	tr g a.
57
 
Leta	 17 82	 so	 sicer	 izbr ali	 gr of a 	 Gian	 Nicoloja	 Nacicha	 iz 	 Knina,	 da	 nada -
ljuje	 vzdrže v alna	 dela,	 ki 	 so	 jih	 pr ej	 opr a v ljali	 Bort olo 	 F err acina	 in	 drugi	 beneški	
inženirji.	 Pir ansk a	 k omuna	 in 	 lastniki	 solin 	 pa	 so 	 si 	 priza de v ali, 	 da	 bi	 si 	 pri	 no vih	
oblastnikih 	 zagot o vili	 pri vilegije,	 ki 	 so	 jih	 imeli	 pod	 Benešk o	 r epublik o.	 Kljub 	
negot o v emu	 političnemu	 in	 gospodarsk emu	 položaju 	 pa	 so	 soline	 na 	 podr očju 	
pir ansk eg a	 ozemlja	 v	 prv em 	 obdobju	 a v strijsk e 	 oblasti	 dobr o	 delo v ale.	 V	 slab -
šem	 stanju 	 so 	 bile	 soline	 v 	 Miljah	 in 	 K opru, 	 saj 	 so 	 bile	 zar adi 	 posledic 	 neurij	 in	
popla v	 pošk od o v ane.
58
	 Zar adi	 zaplet eneg a 	 političneg a	 položaja 	 se 	 je 	 poslabša l 	
tudi	 gospodarski	 položaj 	 so lin. 	 Prizadela	 jih	 je 	 izguba 	 tr go v ,	 pridelane	 soli	 na -
mr eč	 niso	 mog li	 pr odati.	 Ob	 pono vnem	 pr ehodu	 pod	 a v strijsk o 	 oblast	 je 	 bilo 	 v	
K opru	3065	delujočih	k a v edino v , 	v 	Pir anu 	 pa	4850.
59
Benešk a	 r epub lik a	 in	 njeni	 administr ati vni 	 t er	 upr a vni 	 or g ani 	 so 	 že	 sr edi	
18. 	 st oletja	 posta vili 	 t emelje 	 za	 širit e v 	 solin 	 na	 podr očju	 Sečo v eljskih 	 solin.	 Sa -
do vi 	 pr et ekleg a	 dela	 so	 se	 pok azali,	 k o 	 so	 na	 začetk u	 19 .	 st oletja 	 začeli	 širit e v	 in	
jo	 v	 des etletju 	 tudi	 k ončali.	 P olitični	 pogoji	 so	 se 	 po v sem	 spr emenili 	 in 	 pir ansk a 	
k omuna	 pr a vzapr a v	 ni	 imela	 nobeneg a 	 vpli v a 	 na	 gr adnjo 	 in	 delo v anje	 solin,	 ki	
so	 prišle	 neposr edno 	 pod	 drža v o.	 V	 pir anski 	 enoti	 P okr ajinsk eg a 	 ar hi v a	 K oper	
ohr anjeni	 dopisi	 k ažejo	 na	 t o, 	 da	 se	 je 	 k omuna	 upir ala	 izgubi	 pri vilegije v , 	 v endar	
br ez 	 vidnejših 	 uspeho v . 	 Omenjena 	 k omuna	 je 	 pod	 fr ancosk o 	 oblastjo	 poslala 	
dopis 	 na 	 sedež	 Ilirskih	 pr o vinc	 v	 Ljubljano,	 kjer	 je	 pr osila, 	 da 	 mor a	 imeti	 k omu -
na	 ob	 širitvi	 solin	 v	 Sečo v lja h 	 enak e	 pr a vice	 k ot 	 pri v at ni 	 in v estit orji 	 (lastniki).	
V	 dopis u	 so	 tr dili,	 da	 je	 t o	 pr a vico	 k omuna 	 stalno	 izv aja la, 	 saj	 je	 bil	 t er en, 	 na	 k a -
t er em 	 so	 gr adili 	 soline, 	 k omunski.
60
 P o 	 tr eh 	 mesecih	 je 	 26.	 11. 	 1812	 iz	 Ljubljane	
prišel	 odgo v or , 	 v	 k at er em 	 so	 pr edsta vniki	 pokr ajinsk e	 upr a v e	 zagot o vili,	 da	 ima	
pir ansk a	 meri ja	 (nek danja	 k omuna	 oz. 	 k asneje	 občina)	 pri	 gr adnji	 no vih 	 solin	
enak e	 pr a vice 	 k ot	 v si 	 drugi,	 nima	 pa 	 ek skluzi vne	 pr a vice. 	 T o	 pomeni,	 da	 je 	 me -
rija 	 izgubila	 pri vilegir an	 položaj,	 ki 	 g a	 je	 k ot	 k omuna	 imela	 v	 obdobju	 Benešk e	
r epublik e.
61
 
55
	 Primerjaj	F . 	B onin,	 Belo	zlat o	krilat eg a 	le v a, 	2016.	
56
	 SI	 P AK	 PI 	 191,	 Soline	 Pir an/Regia salina Pirano .	 F ond 	 obseg a	 k ar 	 119	 t ehničnih	 enot	 za	 obdob -
je 	 1920– 1972.	 P odatk e	 o 	 solinah 	 (npr .	 popis	 lastnik o v	 in	 solinarje v ,	 bilance,	 dne vniki,	 zgodo -
vina 	 solin,	 zapisniki	 sej,	 delo v odniki,	 zaključni	 r ačuni	 it d.)	 je	 mogoče	 najti	 tudi	 v 	 f ondu 	 SI 	 P AK	
KP 	 681, 	 Dr og a	 P ort or ož	 s	 pr edhodniki	 za	 obdobje	 1881–1998; 	 f ond 	 obseg a	 43,8	 tm 	 oz. 	 398	
t ehničnih	enot .	
57
 Nicolich: 	Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano, 	str .	 54.
58
 Nicolich:	Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano, 	str .	 57.
59
 Nicolich:	Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano, 	str .	 60.
60
 SI 	 P AK	 PI	 225 , 	 t .	 e.	 31, 	 spis	 151 ,	 datir an	 28.	 8. 	 1812, 	 A tt eggio 	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	
delle	nuo v e 	saline	nell’anno	1813.
61
 SI 	 P AK 	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31,	 spis	 157, 	 datir an	 26. 	 11.	 1812,	 A tt eggio 	 cart e 	 nella 	 pr oposta 	 er ezione 	
delle	nuo v e 	saline	nell’anno	1813.

89
Letnik 42 (2019), št. 1
Pir anski	 pode stat , 	 mestni	 s v etniki	 in 	 lastniki 	 solin	 so	 se 	 za v edali 	 t ežk eg a 	
položaja 	 in	 izgubljanja	 nadzor a 	 nad 	 solinami.	 Pripr a vili 	 so 	 dopis	 in 	 g a 	 7.	 1.	 1813	
odposlali 	 Dela villu	 Le	 R oulx u, 	 gener alnemu	 dir ekt orju 	 kr alje v e 	 upr a v e	 za 	 sol 	 in 	
t obak	 (Regia Sali e Tabacchi ,	 k asnejša 	 kr alje v a 	 t obačna	 upr a v a	 oz. 	Regia Ferma 
Tabacchi ),	 v 	 k at er em 	 so	 se	 mu	 zah v alili 	 za	 odgo v or;	 v	 njem 	 je 	 bilo	 zapisano, 	 da	
ima	 k omuna	 enak e	 pogoje	 pri	 gr adnji	 no vih 	 solin 	 k ot	 dr ugi.	 Pr edsta vniki 	 k omu -
ne 	 in 	 la stniki	 z 	 odgo v or om 	 niso 	 bili	 zado v oljni,	 zat o	 so 	 še	 enkr at 	 poudarili, 	 da	
so 	 soline 	 zgr adili 	 na	 k omunsk em 	 zemljišču,	 in	 pr osili	 upr a v o	 za 	 pojasnilo,	 k at e -
r e	 pogoje 	 mor ajo	 izpolniti	 pri v atni	 in v estit orji, 	 da 	 dobijo 	 do v oljenje	 za	 gr adnjo	
solin. 	 Le 	 tak o 	 bodo	 lahk o	 pr esodili	 nadaljnje 	 post opk e.
62
 Še	 pr eden	 so	 dobili	
odgo v or 	 s 	 sed eža	 Ilirskih 	 pr o vinc	 v	 Ljubljani, 	 so 	 pr edsta vniki 	 pir ansk e	 k omune 	
gener alnemu	 dir ekt orju 	 pr edsta vili 	 s v oje	 pog lede	 na 	 ši rit e v 	 solin.	 Pir anski	 žu -
pan	 je 	 na v edel	 pogoje, 	 pod	 k at erimi	 je 	 k omuna	 pripr a v ljena 	 gr aditi 	 no v e	 soline. 	
Na	 pr os t oru,	 kjer	 naj	 bi 	 gr adili 	 no v e	 soline, 	 je	 bila 	 t edaj 	 ribogojnica 	 (peschiera ),	
ki 	 je	 bila	 v 	 lasti	 k omune	 in 	 zat o	 naj 	 bi	 k omuna 	 k ot	 last nica 	 zemljišča	 imela 	 ek -
skluzi vno	 pr a vico	 do	 gr adnje 	 solin. 	 Nat o 	 je	 župan 	 na v edel	 natančnejše	 lok aci -
je.	 Na	 pr edelu 	 Ler a,	 ki	 meji 	 na 	 f ondu	 Ghir aldije v	 (družina 	 Ghir aldi),	 v	 v elik osti 	
180.000	 m
2
	 bi	 lahk o	 zgr adili	 200	 k a v edino v . 	 Na 	 naslednjem	 zemljišču,	 ki	 se	 je	
nahajalo 	 pri	 s v . 	 Jerneju,	 in	 je 	 mejilo 	 na	 f ond	 Bonif acije v 	 v 	 v elik osti	 180.000 	 m
2
,	
bi 	 pr a v	 tak o	 lahk o	 posta vili 	 še 	 dodatnih	 200 	 k a v edino v . 	 Na	 dodatnih	 60.000 	 m
2 
na 	Seči	pa	bi	lahk o 	 posta vili 	 še 	70	k a v edino v .
Na	 pr edelu	 F ontanigge	 pri	 t .	 i.	Lami 	 je	 bilo	 zemljišče	 v 	 v elik osti	 420.000 	
m
2
,	 kjer	 bi 	 po 	 ocenah	 lahk o	 zgr adili 	 ok oli	 500	 k a v edino v . 	 Na	 ist em 	 podr očju	 je	
bilo	zem ljišče,	ki 	 je 	mejilo	na	f ond 	družine 	 T omaz,	kjer 	bi	 lahk o	zgr adili 	še	 ok oli	
110 	 k a v edino v	 oz.	 po 	 župano vih	 ocenah	 bi	 sk upaj	 lahk o	 zgr adili	 1080 	 k a v edi -
no v . 	 P oudaril	 je,	 da 	 je 	 r azmerje	 med	 izpar e v alnimi 	 in 	 kristalizacijskimi	 bazeni	
ok oli	 1 	 :	 7.	 Normalni	 f ondi	 naj 	 bi	 bili	 v	 v elik osti	 ok oli 	 15.000 	 do 	 16.000	 m
2
.	 Dodal	
je,	 da	 bi	 po	 njego vih 	 izk ušnjah	 lahk o 	 prv o 	 sol	 pridelali	 po	 tr eh 	 letih.	 V 	 prv em	 letu 	
bi 	 bilo 	 tr eba 	 zgr aditi	 zunanje	 obr ambne 	 nasipe	 in 	 opr a viti 	 notr anja 	 gr oba 	 dela,	 v	
drugem 	 opr a viti	 v sa	 fina	 dela	 na 	 nasipih	 in	 bazenih,	 v	 tr etjem 	 pa 	 pripr a viti 	 f on -
de 	 za 	 pridela v o 	 soli.	 P o	 dobr o	 opr a v ljenem	 delu 	 bi 	 drža v a 	 lahk o	 pričak o v ala	 prvi 	
pridelek 	 po	 tr etjem	 letu.	 Ž upan	 je	 poudaril,	 da	 se	 bo	 k omuna 	 za v ezala,	 da	 bo	 pri -
delala 	 sol	 po	 do	 t edaj 	 v elja vnih 	 cenah,	 in	 sicer	 2,40	 fr ank a	 za 	 črno	 sol, 	 3	 fr ank e 	
za	 meš ano	 bel o 	 sol 	 in 	 4	 fr ank e	 za	 belo	 dr obno	 sol.	 Pr ed sta vniki	 k omune	 so 	 se 	 v 	
dopisu 	za v ezali	za	dosta v o	soli	z	ladjami	 do	 ja vnih	skladišč	 na	 lastne	str ošk e.
63
 
Mesec	 dni	 k asneje,	 21. 	 2. 	 1813,	 je	 na 	 sedež	 Ilirskih 	 pr o vinc 	 v 	 K opru	 pr ed -
sta vnik u 	 ur ada	 za	 soline	 in	 gozdo v e	 (Il Delegato delle saline, e boschi del Regno 
d‘Italia nelle Provincie Illiriche )	 poslal	 dopis	 Simon	 Ghir aldi	 s 	 pr edlogom 	 o	 po -
sta vitvi 	 no vih	 solin. 	 Prija vil 	 se	 je 	 za 	 pr e vzem	 zemljišč, 	 ki	 je 	 bilo	 pr ed videno	 za	
gr adnjo	 no vih	 solin.	 P o	 og ledu	 zemljišča	 je	 izr ačunal, 	 da	 je 	 bil	 t er en	 primer en 	 za	
posta vit e v	 900 	 k a v edino v 	 in	 ne	 1080,	 k ot	 je	 zagota v ljal 	 pir anski 	 župan. 	 V 	 dopisu	
je 	 poudaril,	 da	 bi	 soline 	 posta vil 	 s	 sodela v ci	 (družabniki),	 dodal	 je, 	 da	 bi 	 deseti -
no 	 k a v edino v 	 pr epustili 	 k omuni	 k ot	 lastnici	 zemljišč 	 in 	 hkr ati	 zaht e v al, 	 da	 bi 	 iz	
k omunsk eg a 	 gozda,	 imeno v aneg a	Camedon ,	 lahk o	 zagot o vil	 zadostne	 k oličine	
lesa	za	posta vit e v	in	utr dit e v 	zunanjih 	 nasipo v .
64
 
Nek aj	 dni	 poz neje	 je 	 pir ansk a	 k omuna	 poslala	 v	 K oper	 dopis,	 v	 k at er em 	
je 	 izr azila	 skr b	 in 	 vznemirje nje 	 »starih« 	 lastnik o v	 in 	 solinarje v	 g lede	 posta vitv e	
no vih 	 f ondo v . 	 Obst oječe	 soline	 so 	 bile	 zgr ajene 	 na 	 visok em	 ni v oju	 in 	 v	 času	 ose -
k e 	 jih	 je 	 bilo 	 t ežk o	 oskr bo v ati	 s	 s v ežo	 morsk o	 v odo. 	 T r eba 	 pa	 je 	 bilo	 vzdrže v ati	
62
 SI 	 P AK 	 PI	 225 , 	 t .	 e. 	 31, 	 spis 	 102 5, 	 datir an	 7. 	 1.	 1813, 	 A tt eggio 	 cart e	 nella 	 pr oposta	 er ezione 	
delle 	 nuo v e	saline	nell’anno	 1813. 
63
 SI 	 P AK	 PI	 225, 	 t . 	 e.	 31,	 spis	 46, 	 datir an	 22.	 1.	 1813,	 A tt eggio	 cart e	 nella	 pr oposta 	 er ezione	 delle	
nuo v e 	 saline	nell’anno	1813.
64
 SI 	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 31, 	 spis	 7,	 datir an	 21. 	 2.	 1813,	 A tt eggio 	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle 	
nuo v e 	 saline	nell’anno	1813.

90
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
k anale	 tudi 	 za	 od v oz	 soli	 v	 ja vna 	 skladišča. 	 Če 	 bi	 bile 	 pr ed	 njimi	 posta v ljene 	 še	
druge	 soline,	 so	 izr azili	 bojazen,	 da	 bo	 t o	 še	 dodatno	 ogr ožalo	 oskr bo	 s	 s v ežo	
morsk o 	 v odo. 	 K omuna	 je	 zaht e v ala, 	 da 	 t ehnične	 in	 str ok o vne 	 službe	 pr eg ledajo	
t er en 	 in	 pripr a vijo	 smernice	 gr adnje.
65
	 K omuna	 je	 izr azila	 tudi	 skr b,	 k er 	 drža vni	
ur adniki 	 niso	 r azumeli 	 sist ema 	 delo v anja	 solin.	 Naj v ečjo 	 v logo	 za 	 dobr o	 delo -
v anje	 so	 imeli	 domači	 lastni ki	 in	 solinarji.	 T ak o 	 so 	 na	 primer	 sami 	 lastniki	 solin	
in	 solinarji	 v	 letih	 1808,	 180 9,	 1810,	 1811	 in	 1812	 za 	 sedmino	 oddali	 125.781 	
fr ank o v 	 soli.	 T a 	 v sota	 je 	 bila	 namenjena 	 za	 v ečja	 vzdrže v alna	 dela. 	 Za	 obno v o 	
zunanjih 	 nasipo v 	 in 	 pog lobit e v	 k analo v 	 so 	 upor abili	 108 .413	 fr ank o v ,	 v	 blag ajni	
pa	so	 k ot 	r ezerv o	imeli	17.367	 fr ank o v .
66
 
P osta vit e v 	 no vih	 solnih	 f ondo v	 je 	 pr edsta v ljala	 za	 pir ansk o	 k omuno	 »v elik	
posel«,	 na	 k at er eg a 	 ni 	 imela	 v eč	 v elik o	 vpli v a. 	 Dogo v ori	 so 	 pot ek ali 	 na	 višjih	 po -
litičnih 	 ni v ojih 	 in	 v 	 tajnosti.	 P oja v ljalo 	 se 	 je	 v elik o 	 go v oric	 in 	 špek ulacij. 	 Pir anski	
župan	 je	 zat o 	 poslal	 dopis	 na	 sedež 	 Kr alje vine	 Italije 	 v 	 K opru	 (oddelek	 Ilirskih	
pr o vinc) 	 za 	 soline	 in 	 gozdo v e, 	 v	 k at er em 	 izr aža 	 skr b	 in	 nezado v oljstv o	 k omune.	
Crist of or o 	 V enier 	 in	 Gior gio	 P ag liar o 	 sta	 namr eč 	 tr dila, 	 da	 sta 	 dobila	 k oncesijo	
za	 gr adnjo	 no vih	 solin.	 Ž upa n	 je	 spr aše v al, 	 na	 k at erih	 osno v ah	 in	 pod	 k ak šnimi	
pogojih 	 je	 bila 	 k oncesija 	 izdana.	 Kljub	 pazlji v emu 	 sledenju 	 v sem	 ja vnim 	 obja -
v am 	 namr eč	ni	bil	seznanjen 	 s	 post opk om 	 oddaje	 zemljišča 	 in	 k oncesije.
67
 
Pr edsta vnik	 Ilirskih	 pr o vinc	 v	 K opru, 	 zadolžen 	 za 	 soline	 in 	 gozdo v e,	 je	
tak oj 	 odpisal 	 pir ansk emu	 županu, 	 da	 tudi	 sam	 nima	 nobenih	 inf ormacij	 o	 oddaji	
zemljišča	 in 	 k oncesije 	 za	 gr adnjo	 solin. 	 Zatr dil 	 je,	 da	 ne 	 pozna	 pogoje v	 za 	 oddajo	
zemljišč	 in 	 gr adnjo	 no vih	 solin.	 Hkr ati	 je	 poslal	 dopis 	 v 	 Ljubljano	 in	 zapr osil	
višje 	 pr edsta vnik e, 	 da	 g a 	 seznanijo	 s	 pogoji	 oddaje	 zemljišč	 v 	 zak up 	 in	 gr adnjo	
no vih 	 solnih 	 po vršin, 	 saj 	 je	 izr azil	 skr b, 	 da	 bi 	 lahk o	 no v e 	 soline	 šk odile 	 starim,	
in	 poudaril,	 da 	 br ez	 t emeljit e	 analize	 gr adnje	 pr ed viden eg a	 po v ečanja	 pridela v e	
soli	na	k oncu 	ne	bi 	bilo.
68
 
Iz	 Ljubljane	 so	 zelo 	 hitr o	 od go v orili	 in	 poslali 	 k opijo 	 odlok a,	 ki	 je 	 ur ejal	
podr očja 	 solin	 in	 gozdo v	 v	 Istri 	 in	 K v arnerju.	 Odlok	 je	 sesta v ljalo 	 9	 členo v .	 V 	 3.	
členu	 je	 bilo	 določeno,	 pod	 k at erimi 	 pogoji	 lahk o	 obna v ljajo	 ali 	 popr a v ljajo 	 za -
puščene 	 soline,	 v 	 4.	 členu	 pa,	 kje 	 bo	 omogočena 	 gr adnja	 no vih 	 solin.	 V 	 5.	 členu 	 je	
bilo	 določeno,	 da	 bodo	 izključno	 drža vni	 or g ani	 vzposta vili	 nadzor 	 nad	 gozdo vi 	
in	 solinami,	 v	 6.	 členu	 pa, 	 da 	 bo	 lok alna	 oblast 	 (k omuna)	 bedela	 nad	 ču v aji 	 v	
solinah.	 V	 7.	 členu	 je	 bilo	 določeno,	 da 	 bodo 	 v se 	 kršitv e	 ali	 pošk odo v anja	 no vih	
solin	 k azno v ana,	 tak o	 k ot	 jih	 je	 določala	 obst oječa	 zak onodaja,	 in	 da	 bodo 	 v se	
kršitv e	 obr a vna v ane	 na	 lok alnih	 sodiščih	 (8. 	 člen),	 nadzor	 nad	 izv ajanjem	 od -
lok a	 pa 	 bodo	 imeli	 ur adniki	 ministrstv a 	 za 	 finance 	 (9. 	 člen).
69
 T ri 	 dni 	 k asneje	
je 	 Gener alni	 int endant	 Ilirskih	 pr o vinc 	 za 	 podr očje	 solin 	 in 	 t obak a	 v	 Ljubljani	
poslal	 v	 K oper	 no v	 dopis	 g lede	 širit e v 	 solin 	 v	 K opru	 in 	 Pir anu. 	 V	 dopisu	 je	 za -
pisal,	 da	 se	 za v edajo	 zaplet eneg a 	 položaja 	 g lede	 gr adnje	 no vih	 solin 	 (pr ed v sem	
zar adi 	 lastništv a	 zemljišč),	 v endar 	 bi 	 gr adnja 	 no vih 	 solin 	 in	 po v ečana	 pridela v a 	
soli	 ugodno	 vpli v ali	 na	 r ast	 gospodarstv a	 in	 no vih 	 zaposlit e v . 	 P oudaril 	 je,	 da	 bi	
in v esticija	 k or istila	 v sem 	 –	 drža vi,	 občini, 	 lastnik om	 f ondom	 in	 solinarjem.	 Pr ed	
gr adnjo 	 pa 	 se	 je	 strinjal	 s	 t em,	 da	 je	 tr eba 	 s	 str ok o vnjak i 	 pr e v eriti 	 načrt e, 	 t er en 
 
65
 SI	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 31,	 spis	 8,	 datir an	 25.	 2.	 181, 	 A tt eggio 	 cart e	 nella 	 pr oposta	 er ezione	 delle	
nuo v e	saline	nell’anno	1813.
66
 SI	 P AK 	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31,	 spis	 62, 	 datir an	 16.	 3.	 1813,	 A tti	 della	 Pr esidenza 	 del	 Collegio	 dei 	 XX	 dei	
Sali	 di	Pir ano, 	anno 	1814.
67
 SI	 P AK	 PI 	 225,	 t .	 e.	 31, 	 spis	 19, 	 datir an	 6.	 4.	 1813,	 A tt eggio	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle	
nuo v e	saline	nell’anno	1813.
68
 SI	 P AK	 PI 	 225,	 t .	 e.	 31, 	 spis	 11, 	 datir an	 9.	 4.	 1813,	 A tt eggio	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle	
nuo v e	saline	nell’anno	1813.
69
 SI	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e. 	 31,	 spis	 12 ,	 9.	 4.	 1813,	 A tt eggio 	 cart e	 nella	 pr oposta 	 er ezione	 delle	 nuo v e 	
saline	nell’anno	1813.

91
Letnik 42 (2019), št. 1
in 	 način 	 gr adnje,	 da 	 ne	 bi	 na	 no v o 	 zgr ajeni	 solni	 f ondi	 po vzr očali	 šk ode	 že 	 ob -
st oječim.
70
 
Kljub	 t emu	 da	 si	 je	 pir ansk a	 občina 	 sama	 prizade v ala	 za 	 posta vit e v 	 no vih	
f ondo v , 	 ni	 uspela.	 Filippo	 V enier , 	 sin	 pok.	 F r ancesca	 je	 v 	 pismu	 18.	 5.	 1813	 pir an -
sk eg a 	 župana	 in	 mestni	 s v et 	 ob v estil 	 tudi	 v	 imenu 	 partnerje v	 in 	 soin v estit orje v ,	
da 	 so	 13.	 4. 	 18 13	 z	 drža v o	 sklenili	 pogodbo	 o	 pridobitv i	 zemljišč	 za	 gr adnjo	 so -
lin	 na	 pr edelu	 Ler e	 in	 F ontanigge.	 P ogodbo 	 je	 vpisal	 notar	 Gio v anni	 Battista 	 V al -
lon 	 v	 T rstu. 	 P oudaril	 je,	 da	 je 	 v sa	 potr ebna	 dok umentacija 	 ur ejena,	 zat o	 ob v ešča	
župana, 	 da 	 bodo	 začeli 	 pripr a v ljalna	 dela.
71
 T ak o	 je	 župan	 že	 naslednji	 dan	 pisal	
v 	 K oper , 	 da	 so 	 g a	 in v estit orji 	 no vih	 solin 	 v	 Sečo v ljah 	 ob v estili	 o	 začetk u 	 dela,	
in 	 zapr osil	 za	 dodatne	 inf ormacije. 	 Pr ed v sem 	 so 	 g a 	 zanimali	 načrti	 posta vitv e 	
no vih 	f ondo v .
72
 
Ž upan	 pa	 je	 pisal 	 tudi	 Crist of oru 	 Filippu	 V enieriju;	 v	 pismu 	 je	 potr dil,	 da	 je	
dobil 	 njego v o 	 ob v estilo, 	 v endar 	 g a	 je 	 ob v estil,	 da	 z	 deli	 ne	 mor e	 začeti.	 Zaht e v al 	
je,	 da 	 občini 	 dosta vi	 potrjeno	 pogodbo 	 o	 zak upu	 zemljiš ča	 in	 jim	 pr ed	 začetk om 	
del	 pr edsta vi	 načrt e 	 no vih	 solnih	 f ondo v , 	 	 načrt	 pot ek a	 obsežnih	 del	 in	 priskr bi	
str ok o vno 	 zagot o vilo, 	 da 	 na 	 no v o 	 zgr ajene	 soline	 ne 	 bodo	 šk odo v ale 	 starim, 	 ob -
st oječim 	 solinam.	 Ob v estil 	 g a	 je 	 tudi,	 da 	 od 	 višjih 	 instanc	 v	 K opru	 in 	 Ljubljani	 ni	
dobil 	nobeneg a	ob v estila	o 	 oddaji	k oncesije	 in	 podpisu	pogodbe.
73
 
V	 pismu,	 ki	 so	 g a	 s 	 c.-kr .	Direkcije za soline	(Imp. Reg. Direzione delle Saline 
del Litorale ) 	 v	 K opru	 19. 	 5.	 1813 	 poslal i 	 v	 Pir an,	 je	 jasno 	 nak azano,	 da	 tudi 	 sami 	
niso 	imeli 	 inf ormacij	 iz 	 Ljubljane.	 V	poslanem	 pismu	 so 	 od 	župana	 zaht e v ali,	 da	
do 	 nadaljnjeg a	 zausta vijo 	 že 	 začeta	 dela	 na	 no vih	 solinah.	 Na v edli	 so	 naslednje	
r azloge:	 niso	 dobili	 str ok o vnih 	 zagot o vil, 	 da	 no v e	 soline	 ne	 bodo 	 šk odo v ale	 sta -
rim; 	 niso	 pr ejeli 	 načrt o v	 f ondo v , 	 ne	 načrta 	 pot ek a	 del. 	 T r etja	 zaht e v a 	Direkcije 	 je	
bila,	 da	 neod visni	 str ok o vnjak 	 pr eg leda 	 t er en 	 in	 načrt e	 t er	 mor ebitna	 vpr ašanja	
in 	 nejasnosti	 uskladi	 s	 starimi	 lastniki 	 solin.	 V se 	 je 	 motilo	 dejstv o,	 da	 post opki	
oddaje 	 k onces ije	 niso 	 pot ek ali	 tr anspar entno	 in 	 da	 nihče	 ni	 bil	 ob v eščen 	 o	 pot e -
k u 	r azpisa	–	niti	k omuna,	niti	k oprsk a	Dir ek cija, 	niti 	lastniki 	starih	solin.
74
 
P o 	 pr ejemu	 pisma	 je 	 pir anski	 župan	 pisno 	 ob v estil	 Cris t of or a	 Filippa	 V e -
nierja,	 naj	 zausta vi	 dela 	 in 	 naj 	 t o 	 spor oči 	 tudi 	 s v ojim	 družabnik om.	 Ž upan	 je 	
zaht e v al,	 naj	 na	 sedež	 občine	 dosta vijo	 k opijo	 pogodbe	 o	 zak upu	 zemljišča	 in 	
tudi	 pogoje 	 o	 posta vitvi	 no vih 	 solnih 	 f ondo v	 t er 	 načrt e, 	 če	 niso 	 na v edeni	 v	 po -
godbi.
75
 
T ak oj 	 k o	 je 	 na 	 sedež	 Int endance	 Ilirskih	 pr o vinc	 v	 K opru 	 prispela	 k opija	
pogodbe, 	 ki	 jo	 je 	 sklenila	 drža v a 	 z 	 zak upniki	 zemljišč 	 za	 posta vit e v 	 no vih	 solin	
v 	 Pir anu,	 so	 pir ansk eg a	 župana	 opozorili,	 naj	 spoštuje 	 določitv e	 višjih 	 instanc.
76
 
Zar adi	 zaplet enosti	 položaja	 in	 nezado v oljstv a	 Pir ančano v	 je	 pr edsta v -
nik	 Ilirskih	 pr o vinc	 iz	 K opr a	 pisal	 Deputaciji za sol	( Deputazione dei Sali )	 iz 	
Pir ana,	 da	 bo	 24.	 junija	 prišel	 v	 Pir an,	 kjer	 se	 mu	 bo	 pridružil	 ing.	 Benedett o 	
P etr onio,	 s	 k at erim	 bosta	 pr eg ledala	 načrt e	 no vih	 solin.	 P o v abil	 je	 v se	 zaint e -
r esir ane	 pr edsta vnik e	 občine	 in	 lastnik e	 solnih	 f ondo v ,	 naj	 se	 mu	 pridružijo. 	
70
 SI	 P AK	 PI	 225.	 t .	 e.	 31,	 spis	 13, 	 datir an	 12.	 4.	 1813,	 A tt eggio 	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle 	
nuo v e 	 saline	 nell’anno 	 1813.
71
 SI	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 31,	 spis	 15, 	 datir an	 18.	 5.	 1813,	 A tt eggio 	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle 	
nuo v e 	 saline	 nell’anno 	 1813.
72
 SI	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 31,	 spis	 16, 	 datir an	 19.	 5.	 1813,	 A tt eggio 	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle 	
nuo v e 	 saline	 nell‘anno 	 1813.
73
 SI	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 31,	 spis	 17, 	 datir an	 20.	 5.	 1813,	 A tt eggio 	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle 	
nuo v e 	 saline	 nell’anno 	 1813.
74
 SI	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 31,	 spis	 21, 	 datir an	 26.	 5.	 1813,	 A tt eggio 	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle 	
nuo v e 	 saline	 nell’anno 	 1813.
75
 SI	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 31,	 spis	 23, 	 datir an	 31.	 5.	 1813,	 A tt eggio 	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle 	
nuo v e 	 saline	 nell’anno 	 1813.
76
 SI	 P AK 	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31, 	 spis	 30 ,	 A tt eggio	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle 	 nuo v e 	 saline	 nel -
l’anno	1813.	 Pismo 	je 	datir ano 	28.	6. 	1813,	žal	pa	v 	dopisu	 pogodba	ni 	 ohr anjena.

92
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
Hkr ati	 je	 ob v estil,	 da	 bodo	 začeli	 skladiščenje	 no v o	 pridelane	 soli	 in	 nar očil,	 da 	
naj	 se	 skladiščnik	 in	 drugi	 dela v ci	 zber ejo,	 k er	 bodo	 dobili	 dodatna	 na v odila.
77
 
Ob v estilo	 so	 poslali	 tudi	 Crist of oru	 V enieriju	 in	 njego vim	 družabnik om.	 P ozv ali 	
so	 g a,	 naj	 se	 24.	 junija	 ob	 8.	 uri	 zg lasi	 v	 Sečo v ljah,	 da	 bodo	 opr a vili	 pr eg led.	 Ob 	
pr eg ledu	 so	 tak oj	 sesta vili	 tudi	 zapisnik.	 Med	 prisotnimi	 so	 bili	 župan	 Pir a -
na	 Gio v anni	 Pietr o	 F onda,	 ing.	 Benedett o	 P etr onio,	 Crist of or o	 V enier	 in	 pr ed -
sta vniki	Deputacije za sol 	 Bort olo	 Colombani,	 Simon	 V atta,	 Almerico	 Corsi	 in 	
Crist of or o	 Pier obon.	 Ob	 pr eg ledu	 je	 in v estit or	 Crist of or o	 V enier	 po v edal,	 da	 z 	
družabniki	 niso	 nar edili	 podr obnih	 načrt o v	 o	 solnih	 f ondih	 ali	 pot ek u	 del,	 t em -
v eč	 so	 v se	 prilagodili	 g lede	 na	 situacijo,	 ki	 so	 jo	 videli	 na	 t er enu.	 Pri	 pr eg ledu 	
zemljišč	 so	 opazili,	da	 so	 ta	označena	 z	 lesenimi	 k oli,	kjer	 naj	bi	pot ek ali	 g la vni 	
obr ambni	 nasipi	 in	 k anali.	 Pri	 štirih	 označe v alnih	 k olih	 je	 bilo	 tr eba	 nar editi 	
popr a v k e,	pri	štirih	 pa	je	bilo	tr eba	pr e v eriti,	k ak šne	širine	 in	g lobine	naj	bodo 	
k anali,	 da	 bodo	 tudi	 višje	 soline	 dobile	 do v olj	 s v eže	 morsk e	 v ode.
78
	 Pir anski 	
župan	 in	 pr edsta vniki	Deputacije za sol 	 so	 in v estit orju	 Crist of oru	 V enierju	 in 	
njego vim	 družabnik om	 zagot o vili,	 da	 g a	 ne	 bodo	 o vir ali	 pri	 delu,	 pod	 pogo -
jem,	 da	 upošt e v a	 pripombe,	 ki	 so	 jih	 sk upaj	 pripr a vili	 pri	 pr eg ledu.	 Zaht e v ali 	
pa	 so	 pisno	 zagot o vilo	 o	 upošt e v anju	 spr ememb,	 ki	 so	 bile	 ob	 pr eg ledu	 t er ena 	
dogo v orjene,	 v endar	 t eg a	 niso	 dobili.	 Crist of or o	 V enier	 je	 v	 imenu	 in v estit or -
je v	 obisk al	 pir ansk eg a	 župana	 in	 mu	 po v edal,	 da	 na	 osno vi	 pisma	 iz	 Ljubljane, 	
datir aneg a	 19.	7.	1813,	lahk o	 nadaljuje	 dela	 na	 v seh	zemljiščih,	ki	 jih	je	dobil	 v 	
k oncesijo.	Ž upan	je	tak oj	pr osil	pr edsta vnik e	Ilirskih	pr o vinc	v	K opru	za	inf or -
macije.	 P oudaril	 je,	 da	 sam	 po	 pr eg ledu,	 ki	 je	 bil	 opr a v ljen	 na	 t er enu,	 ni	 dobil 	
nobeneg a	 pisneg a	 ob v estila	 g lede	 dogo v orjenih	 spr ememb.	 Zanimalo	 g a	 je,	 če 	
so	 na	 sedežu	 v	 K opru	 v edeli	 k aj	 v eč.
79
 S	 k oprsk eg a	 sedeža	 so	 pisali	 tudi	 v	 T rst 	
in	zapr osili	za	dodatna	pojasnila.	Z	Gener alneg a	sekr etariata	Ilirskih	pr o vinc	v 	
T rstu	 so	 poslali	 odgo v or	 in	 zatr dili,	 da	 so	 24.	 7.	 1813	 poslali	 pir ansk emu	 župa -
nu	 pismo,	 v	 k at er em	 so	 g a	 opozorili,	 naj	 se	 ne	 vpleta	 v	 delo	 in v estit orje v .	 T eg a 	
pisma	 pa	 pir anski	 župan	 ni	 dobil.	 Opozorili	 so	 g a	 tudi,	 da	 bo	 osebno	 kri v	 za 	
zaostanek	 v seh	 del	 na	 no vih	 solinah	 v	 Sečo v ljah	 in	 bo	 tudi	 odšk odninsk o	 odgo -
v or en	 in v estit orjem.
80
	 Pir anski	 župan	 se	 je	 tak oj	 odzv al	 in	 v	 T rst	 poslal	 pismo, 	
v	 k at er em	 se	 čudi,	 da	 ni	 dobil	 njiho v eg a	 pisma.	 Dobil	 g a	 je	 z	 enomesečno	 za -
mudo.	 Skr belo	 g a	 je	 tudi	 netr anspar entno	 delo v anje	 drža v e,	 saj	 so	 pri	 dodatnih 	
pr eg ledih	 na	 t er enu	 odkrili	 št e vilne	 pomanjklji v osti,	 ki	 naj	 bi	 šk odile	 starim 	
solinam.	 Pr ed v sem	 g a	 je	 skr bel	 odnos	 drža v e	 do	 občine,	 saj	 je	 drža v a	 podpir ala 	
pri v atne	 int er ese	 in	 ne	 ja vnih.
81
 Na očitk e očitk e	 župana	 iz	 T rsta	 niso	 odgo v ori -
li,	 pr edlag ali	 pa	 so,	 da	 k omuna	 sama	 izber e	 primerneg a	 str ok o vnjak a,	 ki	 naj	 bi 	
pr eg ledal	 zemljišče	 in	 pot ek	 gr adnje	 no vih	 solin.	 Glede	 na	 dosta v ljeno	 por očilo 	
pa	 bodo	 odločili	 ukr epe.	 Pir anski	 župan	 je	 odgo v oril,	 da	 v	 Pir anu	 ni	 primerneg a 	
str ok o vnjak a,	 zat o	 naj	 g a	 določi	 in	 plača	 Gener alni	 sekr etariat	 iz	 T rsta.	 Pr edla -
g ali	 so,	 da	 naj	 izber ejo	 po v sem	 neod visneg a	 str ok o vnjak a,	 ki	 bi	 bil	 primer en 	
za	 v se	 str ank e	 v	 post opk u.
82
	 Pir anski	 župan	 odgo v or a	 g lede	 neod visneg a	 str o -
k o vnjak a	 ni	 dobil.	 Dobil	 je	 le	 pisno	 opozorilo	Gener alneg a	 sekr etariata	 Ilirskih 	
77
 SI	 P AK	 PI	 225, 	 t . 	 e.	 31,	 spis	 28, 	 datir an	 23. 	 6.	 1813, 	 A tt eggio	 cart e 	 nella	 pr oposta 	 er ezione 	 delle	
nuo v e	saline	nell’anno	1813.
78
 SI	 P AK	 PI 	 225,	 t .	 e.	 31, 	 spis	 35, 	 datir an	 3.	 7.	 1813,	 A tt eggio	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle	
nuo v e	saline	nell’anno	1813.	
79
 SI	 P AK	 PI	 225, 	 t . 	 e.	 31,	 spis	 37, 	 datir an	 24. 	 7.	 1813, 	 A tt eggio	 cart e 	 nella	 pr oposta 	 er ezione 	 delle	
nuo v e	saline	nell’anno	1813.
80
 SI	 P AK	 PI	 225, 	 t . 	 e.	 31,	 spis	 39, 	 datir an	 24. 	 7.	 1813, 	 A tt eggio	 cart e 	 nella	 pr oposta 	 er ezione 	 delle	
nuo v e	 saline 	 nell’anno	 1813.	 Pir anski 	 župan	 je 	 26.	 7.	 1813	 dobil	 k opijo 	 pisma. 	 P odpisal 	 g a	 je	
Angelo	 Calaf ati. 	
81
 SI	 P AK	 PI	 225, 	 t . 	 e.	 31,	 spis	 40, 	 datir an	 27. 	 7.	 1813, 	 A tt eggio	 cart e 	 nella	 pr oposta 	 er ezione 	 delle	
nuo v e	saline	nell’anno	1813.
82
 SI	 P AK	 PI	 225, 	 t . 	 e.	 31,	 spis	 44, 	 datir an	 31. 	 7.	 1813, 	 A tt eggio	 cart e 	 nella	 pr oposta 	 er ezione 	 delle	
nuo v e	saline	nell’anno	1813.

93
Letnik 42 (2019), št. 1
pr o vinc	 v	 Ljubljani,	 v	 k at er em	 so	 g a	 pono vno	 opomnili,	 naj	 neha	 o vir ati	 in v e -
stit orje	 no vih	 solin	 v	 Sečo v ljah.	 Spomnili	 so	 g a	 na	 v ečkr atna	 opozorila,	 da	 bo 	
osebno	 odgo v arjal	 za	 v se	 str ošk e,	 nastale	 zar adi	 zaostank a	 del,	 t er	 da	 bo	 mor al 	
sam	por a vnati	tudi	v se	finančne	str ošk e.
83
 
P o 	 opozorilih	 višjih 	 drža vnih	 ur ado v	 iz 	 Ljubljane	 in	 T rsta	 se	 zdi,	 da	 so 	
pr edsta vniki 	 občine	 (župan	 in	 mestni	 s v etniki)	 dok ončno	 spoznali,	 da	 so	 izgu -
bili 	 vpli v , 	 ki	 so 	 g a 	 imeli 	 v 	 obdobju	 Benešk e 	 r epublik e.	 K omuna	 ni 	 mog la	 v eč	 za -
ščititi	 s v ojih 	 meščano v , 	 soline	 je 	 lahk o 	 pr ost o 	 k upil 	 tudi	 tisti, 	 ki	 ni	 imel 	 stalneg a 	
bi v ališča 	 v 	 pir anski	 k omuni.	 Kljub 	 t emu	 se 	 Pir ančani 	 niso 	 v dali 	 in	 so	 zat o	 postali 	
v elik o	 deja vnejši	 lastniki	 so lnih	 f ondo v 	 –	 Kolegij XX za sol . 	 T ak o	 je	 Kolegij XX 
za sol 	 dalje	 opozorjal	 na	 nepr a vilnosti 	 pri	 gr adnji	 solin. 	 Slednje 	 so	 opazili	 tudi	
lastniki	 solin	 in	 solinarji. 	 Že 	 pripr a v e	 na	 tak o	 obsežno	 širit e v 	 solnih	 f ondo v 	 so 	
pot ek ale 	 počasi,	 stalno	 naspr ot o v anje 	 pir ansk e	 občine, 	 lastnik o v	 solin	 in	 soli -
narje v 	 pa 	 so	 le-t e	 še 	 ot eže v ale.	 K er 	 jesen 	 in	 zima	 	 nista	 dopuščali 	 v ečjih 	 posego v , 	
so 	pripr a v e 	 in 	 delo	na	t er enu 	pr enesli	na	naslednjo	 pomlad.	
Zdi	 se,	 da	 so	 umik	občine	 in 	 spr emembo	 delo v anja	Kolegija XX za sol 	 opa -
zili 	 tudi 	 višji 	 ur adi 	 v 	 T rstu	 in	 Ljubljani,	 zat o	 so	 ukr epali.	 K oprsk emu 	 političnemu	
dir ekt orju 	 F a v entu 	 (Direttore politico )	 so	 nar očili,	 naj	 poskr bi,	 da	 Crist of or o	 V e -
nier	 do bi	 mest o	 člana	 v 	Kolegiju XX za sol .	 F a v ent o	 je 	 31.	 12. 	 1813	 poslal	 zaht e v o, 	
da 	 Cris t of or a 	 V enierja	 k ot	 eneg a	 v ečjih	 lastnik o v	 solnih	 k a v edino v 	 spr ejmejo	 v 	
Kolegij XX za sol . 	 Uk azal	 je	 odpoklic 	 člana	 (lastnik a) 	 z	 najmanjšim	 št e vilom 	 k a -
v edino v . 	 P odlag a 	 za 	 spr emembo 	 je	 bila	 zadnja	 posodobljena	Terminacija o delo-
vanju Kolegija XX za sol 	 datir ana	 22.	 3. 	 1712,	 kjer	 je	 bilo	 določeno,	 da	Kolegij XX 
za sol 	 sesta v lja	 13 	 člano v	 V elik eg a 	 s v eta	 in	 7	 popular o v ,	 in	 sicer	 tistih	 z 	 naj v ečjim 	
št e vilom 	 k a v ed ino v . 	 T o	 pr a vilo 	 je 	 bilo 	 spr ejet o 	 leta	 1470 , 	 k o	 so	Kolegij 	 ustano vili	
k ot	 stalno	 delujoče	 t elo, 	 ki 	 je 	 zast opalo	 lastnik e	 solin. 	 P otrjeno	 je	 bilo	 s 	 str ani	
Benešk e	r epublik e	in	pir ansk e	k omune.
84
 
Spomladi	 181 4 	 so	 dela 	 za	 širit e v 	 solin	 pot ek ala	 napr ej. 	 K o	 se	 je	 v	 maju 	
začela	 solna 	 se zona,	 so	 se 	 solinarji 	 prit ože v ali,	 da	 ni	 v eč 	 enak eg a	 pr et ok a 	 s v eže	
morsk e	 v ode.	Kolegij XX za sol 	 je 	 na	 pobudo	 27	 lastnik o v	 solin 	 na 	 pr edelu	 Ler a 	
poslal	 prit ožbo 	 in	 hkr ati	 pr ošnjo, 	 da 	 r ešijo 	 njiho v e	 t eža v e.	 T r dili 	 so,	 da	 zar adi	
gr adnje 	 no vih	 solin	 solinarji	 kljub 	 plimi	 na	 s v ojih	 f ondih 	 niso	 mog li 	 zagot o viti	
zadostne 	 k oličine	 morsk e	 v ode 	 in	 da	 so 	 bile	 njiho v e 	 soline 	 zat o	 ogr ožene, 	 še	
zlasti 	 pa	pridelek	soli.
85
 
Zar adi	 t eža v	 s 	 pr eskr bo	 morsk e 	 v ode 	 se	 je	 Kolegij XX za sol 	 odločil,	 da 	
bodo 	 posta vili	 d v e	 merilni	 mesti	 za	 merjenje	 višine	 morsk e	 v ode. 	 Meritv e	 naj	
bi	 se 	 upor ablj ale	 za	 določit e v	 širine	 in	 g lobine	 k analo v . 	 Meritv e	 so 	 začeli	 2.	 6.	
1814	 in	 jih 	 k ončali	 28. 	 6.	 1814. 	 Merili	 so	 celot en	 lunin 	 cik el	 v 	 juniju,	 k o	 je	 bilo 	
tr eba 	 zagot o viti,	 da	 solni	 f ondi	 dobijo	 optimalno	 k oličino	 s v eže	 morsk e	 v ode. 	
Prv a 	 lok acija	 je	 bila	 na	 pr edelu	 Ler a 	 pri	Caliju grande . 	 Prv o	 merilno	 mest o	 je	
bilo 	 pri 	 nasipu	 (seraglia) lastnik o v 	 V enier , 	 R osso	 in	 Fini. Pr edel	 je	 mejil 	 na Ca-
vano al Ponte sotto Lera in Cavano della Crozzola. 	 Drugo 	 merilno	 mest o	 je 	 bilo	
pri	 skladišču	 na 	 Seči 	 oz.	 pri	 današnjem	 Ribiču	 (Canton del Magazino di Cao ).	
Prv o 	 merilno	 mest o	 je	 nadzor o v al 	 Domenico	 Dongetti,	 drugo	 pa	 Angelo 	 Bubba.	
Merili 	 so 	 giban je	 morsk e 	 v od e	 v	 celem	 dne vu,	 in 	 zapiso v ali	 časo vne	 int erv ale, 	 k o	
je	 v oda	 spr emenila	 višino	 3	 palce v
86
	 (v	 plus	 ali	 minus).	 V sak	 dan 	 so	 zabeležili,	
v	 k at er em 	 ciklusu	 je	 bila	 lu na,	 in	 napisali	 natančno 	 stanje	 vr emena 	 in 	 dne vno 	
spr emembo 	 gibanja 	 v etr o v . 	 Zapisali	 so 	 tudi	 int erv al	 mir o v anja	 morja	 in	 k ak o	
83
 SI 	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 31, 	 spis	 46, 	 datir an	 5.	 8. 	 1813,	 A tt eggio	 cart e	 nella	 pr oposta	 er ezione	 delle 	
nuo v e 	 saline	nell’anno	1813.
84
 SI 	 P AK	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31,	 spis	 2,	 datir an	 6. 	 1. 	 1814,	 A tti	 della	 Pr esi denza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 dei 	
Sali 	 di	Pir ano,	anno	 1814.	
85
 SI 	 P AK	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31, 	 spis	 5, 	 datir an	 18. 	 5. 	 1814,	 A tti	 della 	 Pr es idenza	 del	 Collegio 	 dei 	 XX 	 dei 	
Sali 	 di	Pir ano,	anno	 1814.
86
	 1 	dunajski	 pa lec 	 = 	 0,02634 	 m; 	t or ej	nihanje	v	plus 	ali	 minus	je	 la hk o 	doseg lo	0,07902	 m. 	

94
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
dolgo	 je	 tr ajal .
87
	 P oleg	 Dom enica	 Dongettija 	 in 	 Angela 	 Bubbe	 so 	 pri	 meritv ah	
sodelo v ali	 še	 Anzolo	 Busett o,	 Domenico	 Busett o	 in 	 Ant onio 	 Dongetti. 	 P oleg 	 nji -
ho v eg a 	 dela	 je	 bilo	 tr eba	 pla čati	 še	 str ošek	 čolna 	 v	 višin i 	 40 	 lir ,	 3	 lir e	 16	 soldo v 	
za	 olje 	 za	 s v etilk e, 	 1	 lir o	 in	 10 	 soldo v 	 za 	 možnar ,	 1	 lir o	 in	 10	 soldo v	 za 	 žeblje,	 10	
soldo v 	 za	 vžig alno	 vrvico	 za	 možnar , 	 1 	 lir o	 in	 19 	 soldo v 	 za	 zv ezek 	 in 	 izdela v o 	
k opij	 zapisk o v . 	 Sk upno	 so	 str oški	 merit e v 	 znašali	 518	 lir 	 in 	 5	 soldo v .
88
 K opijo	
merit e v 	 so	 poslali	 tudi	 na	 Ur ad	 za	 sol 	 v 	 K oper ,	 saj	 so	 že 	 med 	 pot ek om	 merit e v 	
poslali	 dopis, 	 naj	 jim 	 posr edujejo	 meritv e	 o	 gibanju	 morja, 	 ki	 jih	 opr a v ljajo 	 v	
Sečo v eljskih 	 solinah.	 T udi	 sami 	 so 	 se	 za v edali	 t eža v , 	 ki	 nastajajo	 v	 Sečo v eljskih	
solinah,	 zat o	 so	 bili 	 pr epričani,	 da 	 bodo 	 meritv e 	 služile	 za	 nadaljnje	 načrt o v anje 	
pri	 širitvi	 solin.	 Za 	 k opijo	 merit e v 	 je	 zapr osil	 tudi	 inženir	 Benedett o	 P etr onio,	 in	
jo	(k opijo)	tudi	pr ejel.	
Pr edsta vniki 	Kolegija XX za sol 	 so 	 r eše v ali 	 spor	 med	 no vima	 lastnik oma	
solneg a	 f onda	 in	 sosedi.	 Br ata	 Alessandr o	 in	 Giuseppe 	 Bianchi 	 sta	 še	 v	 obdo -
bju	 fr ancosk e	 drža v e	 dobila 	 do v oljenje	 za 	 obno v o	 že	 sk or aj 	 40	 let	 zapuščeneg a 	
solneg a	 f onda.	 Med 	 obno v o	 sta	 za 	 do v od	 morsk e	 v ode	 nar edila	 no v	 k alijo
89
 na 
g la vnem	 nasipu,	 in	 t o	 ne	 na	 notr anjem	 k analu,	 k ot 	 je	 bila	 pr ak sa	 v	 pr et eklo -
sti.	 T emu	 so 	 se 	 pr eostali	 lastniki 	 upr li,	 saj	 bi 	 bili 	 ogr oženi 	 	 njiho vi	 f ondi.	 Gla vni	
obr ambni 	 nasip	 z 	 morsk e	 str ani	 ni 	 nik oli 	 smel	 imeti	 zapornic,	 saj 	 bi	 ta 	 ogr ožala	
njego v o 	 tr dnost	 in	 v arnost .	 Pr edsta vniki 	Kolegija XX za sol 	 so	 tak oj	 sklenili, 	 da	
mor ata	 br ata 	 Bianchi 	 nar edi ti	 k alijo	 na 	 notr anjem	 nasipu	 na	 zahodni	 str ani	 f on -
da.	 Plačati 	 sta 	 mor ala	 tudi	 v se	 str ošk e, 	 ki 	 so	 nastali	 pri	 gr adnji	 no v eg a	fosada .
90
 
P oskr beti 	 sta 	 mor ala,	 da	 je	 bil	 k alijo 	 dobr o	 gr ajen	 in 	 stal no 	 vzdrže v an.	 Na 	fosadu 
pa	 sta 	 br ata	 Bianchi 	 mor ala 	 zgr aditi	 še 	 dodat en 	 k alijo 	 za 	 izpust 	 deže vnice 	 in	
nasičene	slanice.
91
 
Delo v anje 	 solin	 na	 podr očju	 se v er ozahodneg a	 	 dela	 Istr e	 in	 prist ojnost 	
Kolegija XX za sol 	 je	 zanimala	 tudi	 bar ona 	 de 	 Buseta,	 ki	 je	 bil	 gener alni	 drža vni	
s v etnik 	 za	 soline 	 v 	 Istri.	 Zaht e v al 	 je,	 da	 prist ojni	 or g ani 	 v	 Miljah,	 K opru 	 in	 Pir anu	
pripr a vijo	 por očilo,	 v 	 k at er em 	 bo	 opis	 zgodo vine 	 solin 	 v	 pr et eklosti,	 lastništv a	
posamezneg a	 solneg a 	f onda,	 zak onodaje 	od 	Benešk e	 r epublik e	do	 italijansk eg a 	
kr aljestv a 	 in	 delo v anja 	 or g ano v ,	 ki 	 so	 delo v ali 	 na 	 podr očju	 solin. 	Kolegij XX za 
sol 	 je	 por očilo	 poslal	 22. 	 6.	 1814.	 Pr edsedniki 	Kolegija XX za sol 	 so	 napisali, 	 da 	
seg a	 posta vit e v 	 solin	 v	 pir anski 	 k omuni 	 v	 daljno	 pr et eklost	 in 	 da	 t o	 dok azujejo	
tudi	 členi	 v	 prvih	 k omunskih	 statutih	 s	 k onca	 13. 	 st oletja.	 Lastništv o	 zemljišč,	
na	 k at erih	 st ojijo	 f ondi, 	 je	 bilo	 v edno	 k omunsk o,	 ki	 pa	 g a 	 je	 odst opilo	 v 	 upr a -
v ljanje	 lastnik om	 solnih 	 f ondo v .	 V	 zameno 	 je	 k omuna	 dobi v ala	 1/7	 prihodk o v	
od	 pr odaje	 soli.	Kolegij XX za sol , 	 ki 	 je	 bil 	 ustano v ljen	 leta	 1470,	 je	 sesta v ljalo 	
13	 član o v 	 mes tneg a 	 s v eta	 in 	 7	 popular o v . 	 Izv oljeni 	 so 	 bili	 pr ed	 sklenitvijo	 no v e	
solne	 pogodbe , 	 njiho v	 mandat 	 pa	 je	 tr ajal	 do	 pog ajanja	 za 	 sklenit e v 	 no v e 	 pogod -
be.	 Izv oljeni 	 so 	 bili	 no vi	 člani	 z	 naj v ečjim 	 št e vilom	 k a v edino v , 	 izpadli 	 pa	 tisti	 z	
manjšim. 	 V	 času 	 Benešk e	 r epublik e 	 so 	 lastniki	 in	 solinarji	 dobili	 pr edujem 	 mar -
ca,	 nat o	 pa 	 z	 oddajo	 soli	 v	 juniju	 in	 dok ončno 	 plačilo	 v	 okt obru.	 Na 	 ta 	 način 	 so 	
omogočili	 nor malen 	 obst oj	 r e vnejših	 solinarje v .	 Pr eds edniki	Kolegija	 niso 	 bili	
plačani,	 plačan 	 pa	 je	 bil	 tajn ik,	 ki	 je	 skr bel	 za 	 v so 	 dok umentacijo.	Kolegij 	 je	 od -
87
 SI	P AK	PI	 225,	t .	 e.	32,	Misur azione	delle 	saline,	str . 	I–L CIII.
88
 SI	 P AK	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31,	 spis	 6,	 datir an	 3.	 7.	 1814,	 A tti	 della	 Pr esi denza	 del	 Collegio	 dei 	 XX	 dei	
Sali	 di	Pir ano, 	anno 	1814.
89
	 Kalijo	 (calio ),	 g la vna 	 do v odna	 in	 od v odna	 zapornica. 	 Zgr ajena	 je	 bila	 na	 g la vnem	 nasipu;	 loče -
v ala	 je	 s v ežo	 mor sk o 	 v odo	 v	 k anal u 	 in	 solni	 f ond. 	 Sk ozi	 t o	 zapornico 	 so 	 pr ejemali	 s v ežo	 v odo,	
ob 	 osek ah 	 pa	 so	 star o	 v odo	 in 	 deže vnico	 spuščali 	 nazaj 	 v	 morje.	 Pr a viloma	 je	 v sak	 solni 	 f ond	
imel	 d v a	k alija	(Bonin:	Sečo v eljsk e	 soline	–	pr edel	Ler a	 v	začetk u	20.	st oletja, 	 str .	 112).	
90
	 F osado,	 tudi	 f ošado 	 (fossado )	 je	 bazen	 za	 črpanje 	 in 	 r ezerv o	 morsk e	 v ode. 	 Morsk a	 v oda,	 ki	 so	
jo	 spustili 	 sk ozi 	 k alijo 	 na	 solni	 f ond, 	 je 	 najpr ej 	 ostala 	 v 	 f osadu,	 ki	 je	 služil	 k ot 	 zbir alnik 	 s v eže 	
morsk e 	v ode	(Bonin:	Sečo v eljsk e	soline	–	 pr edel 	 Ler a	v	 začetk u 	20.	st oletja,	str . 	112).
91
 SI	 P AK 	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31, 	 spis	 7,	 datir an	 13.	 6. 	 1814, 	 A tti	 della 	 Pr es idenza	 del	 Collegio 	 dei 	 XX	 dei	
Sali	 di	Pir ano, 	anno 	1814.

95
Letnik 42 (2019), št. 1
ločal	 z	 d v otr etjinsk o	 v ečino .	 Lastniki	 in	 solinarji	 so 	 začeli	 pr e v ažati	 sol	 v	 ja vna	
skladišča, 	 najk asneje 	 k o 	 so	 v 	 solinah 	 pridelali	 500 	 modije v	 soli.	 Cena 	 pr e v oza 	
je 	 bila 	 določena	 s	 pr a vilnik om.	 Lastniki	 in 	 solinarji	 so	 bili	 v edno 	 upr a vičeni	 do 	
določene 	k oličine 	 soli	za	domačo 	 upor abo.
92
 
Začet ek	 solne	 sezone 	 1814	 ni	 bil	 najboljši,	 saj 	 so 	 v	 por očilu 	Kolegija XX 
za sol 	 11.	 julija	 zapisali,	 da	 so 	 do	 t eg a	 datuma	 pridelali	 le 	 100	 modije v	 bele	 soli, 	
700 	 modije v	 sr ednje	 in	 700	 modije v	 črne	 soli.	 Za 	 merjenje	 soli	 so 	 še	 v edno	 upo -
r abljali	 beneški	 modij,	 ki	 je 	 meril	 801	 k g.	 V	 pir anskih 	 solinah	 so 	 t or ej	 pridelali	
ok oli	 12 02	 t oni	 soli. 	 Pr edsta vniki	Kolegija XX za sol 	 so 	 v	 K oper	 v sak	 t eden	 poslali 	
no v o 	 por očilo,	 hkr ati	 pa	 opozarjali, 	 da	 je	 tr eba 	 plačati	 lastnik e 	 in	 solinarje,	 da	
ne 	 bod o 	 str adali.
93
 V	 nadalj e v anju 	 je	 bila	 sezon a	 boljša	 in 	 v	 por očilu,	 ki	 g a	 je 	
Kolegij XX za sol 	 poslal	 26. 	 a v gusta 	 v 	 K oper ,	 so 	 zapisali,	 da	 so 	 sk upno	 pridelali	
8000 	 modije v	 oz.	 ok oli	 6408 	 t on	 soli.
94
	 Žal 	 pa	 so 	 lastnik i 	 solin	 in 	 solinarji 	 zar adi	
negot o v eg a 	 političneg a	 in	 gospodarsk eg a	 položaja 	 ner edno	 dobi v ali	 plačilo 	 za	
oddano	 sol. 	Kolegij XX za sol 	 je 	 9.	 sept embr a	 višje	 ur ade	 ob v estil 	 o	 slabem	 gmo -
tnem 	 stanju	 solinarje v	 in 	 pr osil	 za 	 čim 	 pr ejšnjo	 ur edit e v	 plačila,	 saj	 jim	 je 	 bila 	
drža v a	dolžna	še	za	let o 	1813. 	
Dv a 	 meseca	 k asneje	 so	 se	 og lasili	 s	 k oprsk eg a	 ur ada	 in 	 od 	 skladiščnik a	
pono vno 	 zaht e v ali 	 podatk e	 o 	 pridelani	 soli	 in 	 k oličini 	 že	 izplačane	 soli.	 Gla v -
ni 	 skladiščnik	 Bort olo	 Giuse ppe	 Bruni	 je	 pripr a vil	 por očilo	 in 	 g a	 16.	 no v embr a	
poslal 	 v	 K oper .	 V	 por očilu	 je 	 napisal,	 da 	 je 	 bila 	 k oličina 	 v	 skladišča 	 spr ejet e 	 soli	
leta 	 181 3	 v 	 višini 	 11.556,2 	 modija	 (9256,5	 t one),	 in 	 sicer	 5579,2	 modija 	 (4468,9 	
t one) 	 črne,	 5111	 modije v 	 (4093,8	 t one)	 polbele	 in 	 866 	 modije v 	 (694,2	 t one) 	
bele	 soli.	 Sol,	 spr ejeta	 v	 skl adišče,	 je 	 bila	 v lažna,	 zat o	 so	 odbili	 10-% 	 k alo, 	 po	
odbitk u 	 je 	 bilo	 priznanih	 40 22,1	 t one	 črne, 	 3684,6 	 t one 	 polbele	 in 	 624,8	 t one 	
bele	 soli,	sk upaj	8331,4	t one.
Črna	 so l	 je	 bil a	 o vr ednot ena 	 na	 37.330	 goldinarje v , 	 polbela	 na	 42.747	 in 	
bela	 na	 9665	 goldinarje v , 	 sk upaj 	 89.743 	 goldinarje v . 	 Na	 osno vi 	 blag ajniških	 iz -
pisk o v	 je 	 skladiščnik 	 izr ačun al,	 da 	 je	 bilo 	 plačano 	 40.085 	 goldinarje v , 	 drža v a 	 pa	
je 	bila 	 dolžna	še 	49.658	goldinarje v .
95
 
Iz	 Ljubljane	 je 	 z	 ur ada	 kr al je v e 	 upr a v e 	 za 	 da v k e 	 in	 sol	 (Reggia Ammini-
strazione bancale delle Dogane e Sali )	 prišel	 odgo v or ,	 v	 k at er em 	 so	 zagot o vili,	
da 	 išče jo	 sr ed stv a	 za	 izplačilo 	 soli,	 pr e vzet e 	 v	 letu	 1813 ,	 in 	 se 	 za v edajo 	 hudeg a 	
ek onomsk eg a 	 stanja,	 ki 	 v lada	 med	 solinarji.
96
 P o 	 desetih 	 dneh	 so	 nat o 	 iz	 Ljublja -
ne 	 spor očili,	 da	 bodo	 iz	 T rsta 	 poslali	 denar	 za	 delno 	 pla čilo 	 pr e vzet e 	 soli	 v	 letu 	
1813.
97
 Kolegij XX za sol 	 se 	 je 	 zah v alil	 za	 ob v estilo, 	 ki	 g a 	 je	 dobil	 iz	 Ljubljane	 z	
ur ada	 kr alje v e	 upr a v e	 za 	 da v k e 	 in 	 sol, 	 v	 k at er em 	 so	 g a 	 ob v estili, 	 da 	 bodo	 poslali 	
17.027 	 goldinarje v	 in	 17 	 kr ajcarje v 	 za	 plačilo	 soli,	 pr e vzet e 	 leta	 1813.
98
	 K er	 pa	
obljubljeneg a 	 denarja	 še 	 ni	 bilo,	 je	 pr edsedstv o 	Kolegija XX za sol 	 pono vno	 opo -
zorilo 	c.-kr. Direkcijo za soline v	 K opru,	 da	 sta 	 bili 	 pridelo v alni	 sezoni 	 1813	 in 	
1814 	 deže vni.	 Lastniki 	 s 	 pridelano	 soljo 	 niso	 uspeli 	 pokriti	 niti 	 t ek očih 	 str ošk o v .	
Drža vna	 blag ajna	 je 	 zamujal a	 z	 izplačili, 	 zar adi	 t eg a	 pa	 je	 lastnik om	 solin	 zmanj -
92
 SI 	 P AK	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31,	 spis	 21, 	 datir an	 11.	 6. 	 1814,	 A tti	 della	 Pr esidenza 	 del	 Collegio	 dei 	 XX	 dei 	
Sali 	 di	Pir ano,	anno	 1814.
93
 SI 	 P AK	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31,	 spis	 29, 	 datir an	 11.	 7. 	 1814,	 A tti	 della	 Pr esidenza 	 del	 Collegio	 dei 	 XX	 dei 	
Sali 	 di	Pir ano,	anno	 1814.
94
 SI 	 P AK	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31,	 spis	 54, 	 datir an	 26.	 8. 	 1814,	 A tti	 della	 Pr esidenza 	 del	 Collegio	 dei 	 XX	 dei 	
Sali 	 di	Pir ano,	anno	 1814.
95
 SI 	 P AK 	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31,	 spis 	 74, 	 datir an	 16.	 11.	 1814,	 A tti	 della 	 Pr esidenza	 del 	 Collegio	 dei 	 XX	
dei	Sali	di	 Pir ano, 	anno	 1814.
96
 SI 	 P AK 	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 31,	 spis 	 75, 	 datir an	 16.	 11.	 1814,	 A tti	 della 	 Pr esidenza	 del 	 Collegio	 dei 	 XX	
dei	Sali	di	 Pir ano, 	anno	 1814.
97
	 SI	 P AK	 PI	 225 , 	 t .	 e.	 31,	 spis	 77,	 datir an 	 25.	 11.	 1814,	 A tti	 della	 Pr esidenza 	 del	 Collegio	 dei 	 XX	
dei	Sali	di	 Pir ano, 	anno	 1814.
98
	 SI	 P AK 	 PI 	 225 ,	 t .	 e.	 32,	 spis 	 5, 	 datir an	 13.	 1. 	 1815, 	 A tti	 della 	 Pr es idenza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di 	
Pir ano, 	 segnati	entr o	l‘anno	1815.

96
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
k alo	 sr edst e v	 za	 plačilo	 solinarje v . 	 Pr edsedstv o 	Kolegija XX za sol 	 je	 pr osilo	 za	
hitr o	plačilo	že	oddane	soli,	k er	 je	 že 	 v ečina 	 pr ebi v alce v	str adala.
99
Kljub 	 t emu	 da	 še 	 niso	 dobili	 plačila 	 za 	 sol	 za 	 leti	 1813	 in	 1814, 	 so	 se	 v	 Pi -
r anu 	 sestali 	 Sil v estr o 	 V enier 	 (c.-kr. Direkcija za soline 	 iz	 K opr a),	 Nazario 	 Bencich	
(c.-kr .	 blag ajnik),	 Benedett o	 P etr onio	 (c.-kr .	 inženir),	 Donat o	 F onda	 in	 Crist of or o 	
Pier obon 	 (pr edsednik a 	Kolegija XX za sol ),	 Pietr o	 F onda	 in	 Simon 	 V atta	 (člani	
Kolegija)	 in 	 določili, 	 k at er a 	 dela	 bodo 	 izv edena	 v	 letu	 1815 	 in 	 plačana	 iz	 blag aj -
ne Kolegija .	 Izr ačunali	 so,	 da	 naj	 bi	 bilo	 na	 r azpolago 	 11.1 69	 goldinarje v , 	 ki	 naj	 bi 	
jih	upor abili 	pr ed v sem	 za 	 utr dit e v 	nasipo v	 in	 pog lobit e v	k analo v .
100
Sr edi 	 mar ca	 so	 iz	 c.-kr. Direkcije za soline 	 iz	 K opr a	 poslali 	 ob v estilo, 	 da	
bodo	 za	 plačil o	 soli, 	 pridelane	 v	 letu	 1814	 v	 Pir anu	 in	 K opru,	 zagot o vili 	 40.000	
goldinarje v . 	 H kr ati	 so 	 nar očili, 	 naj	 pripr a vijo 	 za 	 v sak eg a	 lastnik a	 blag ajniški	 r a -
čun,	 v endar 	 br ez 	 izplačane	 v sot e 	 in	 7-%	 dajatv e, 	 ki	 jo	 bodo	 tak oj	 odbili. 	 Na	 r ačun	
bodo	 vpisali	 samo	 v sot o,	 ki	 jo	 bo	 lastnik	 dobil 	 ob	 pr ejetju 	 denarja,	 ta	 pa 	 bo	 mo -
r al	pr ejem 	denarja	podpisati.
101
V	 drugi 	 polo vici 	 mar ca	 je	 bil	 tudi	 obja v ljen	 prvi	 r azpis	 za 	 vzdrže v anje 	 so -
lin. 	 Za	 nasip	 s v . 	 Odorik a	 je	 bilo	 na	 osno vi	 pr edr ačuna 	 delo	 ocenjeno 	 v	 višini 	 770	
goldinarje v . 	 P ot ego v ali 	 so	 se	 trije 	 ponudniki:	 Domenico 	 Bart oli, 	 Angelo	 Bubba	 in	
Nicolò	F onda,	ki	je 	delo	 dobil	 za	745	 goldinarje v .	 Za	 obno v o	nasipa 	 v	 Strunjanu,	
ki 	 je 	 bil a	 ocenjena	 na 	 95	 goldinarje v ,	 sta	 se	 pot ego v ala	 d v a	 ponudnik a,	 delo 	 pa	 je	
dobil	Domenico	Bart oli,	 ki 	 je	ponudil 	94	goldinarje v .
102
 
Na	 začetk u 	 aprila	 je	Kolegij XX za sol 	 dobil	 k opijo	 zapisnik a 	 pogo v or a	 med 	
Bar onom 	 de	 Buset om 	 (Consigliere Governiale, Commissario dell’alta Camera Au-
lica ),	 Si v estr om	 V enierjem 	 (c.-kr. Direkcija za soline 	 iz	 K opr a),	 Nazarijem	 Benci -
chem 	 (c.-kr .	 blag ajnik),	 G.	 Batistt o	 V atta, 	 Crist of or om	 Pier obonom 	 in	 Donat om	
F onda 	(pr edsedniki	Kolegija).
Analizir ali 	 so 	 stanje 	 v	 pir anskih 	 solinah 	 in	 se	 dogo v arjali,	 k ak o	 jih	 še	 učin -
k o vit eje 	 izr abiti. 	 Ugot o vili 	 so ,	 da	 so 	 solni	 f ondi	 v 	 dok aj 	 dobr em	 stanju,	 drža v a	 pa	
bi	 mor ala	 t ek oče	 plače v ati 	 pr e vzet o 	 sol.	 Denar	 je 	 bil	 potr eben	 za	 plačilo 	 solinar -
je v , 	 da	 bi	 ti 	 lahk o	 normalno 	 ži v eli.	 Bar on	 je	 vpr ašal, 	 če 	 so	 dobili	 izplačano 	 sol	 za	
let o	 1813 	 in 	 dobil 	 pritr dilen	 odgo v or .	 Plačilo	 soli	 je 	 bilo	 pomembno	 tudi	 zar adi	
plačila	 da v k a 	 v 	 višini 	 7	 %, 	 ki	 g a	 je 	 dobi v al 	Kolegij XX za sol 	 in	 je	 zagota v ljal 	 vzdr -
že v alna	 dela 	 na	 nasipih	 in 	 pog lobitv e	 k analo v .
103
	 Na	 začetk u	 aprila	 je 	 k omisija,	
ki	 so	 jo	 sesta v ljali	 c.-kr . 	 inže nir	 Benedett o	 P etr onio 	 in 	 trije 	 pr edsedniki 	Kolegija 
XX za sol , 	 pr eg ledala 	 de lo	 br at o v	 P etr onio,	 sino v	 pok. 	 Z uanneja, 	 ki	 so	 g a 	 pr e vzeli	
leta	 1808.
104
 
9.	 3.	 18 08 	 je	 pr ef ekt	 Angelo	 Calaf ati	 ob v estil 	 člane	 Deputacije , 	 naj	 pri -
pr a vijo	 popis 	 del	 v 	 pir anskih	 solinah.	 T a	 je	 tak oj 	 začela	 delo	 in 	 Angelu	 T r aniju	
nar očila,	 naj 	 pripr a vi	 popis	 del	 za	 popr a vilo 	 nasipo v 	 v	 Sečo v eljskih	 solinah. 	 P o 	
99
	 SI	 P AK	 PI	 225 ,	 t . 	 e.	 32, 	 spis 	 9,	 datir an	 19.	 1.	 1815,	 A tti	 della 	 Pr es idenza	 del	 Collegio	 dei 	 XX	 di 	
Pir ano, 	segnati	entr o	l‘anno	1815.
100
	 SI 	 P AK	 PI 	 225 ,	 t .	 e.	 32,	 spis 	 14 ,	 datir an	 3.	 2.	 1815,	 A tti	 della 	 Pr es idenza	 del	 Collegio	 dei 	 XX	 di 	
Pir ano, 	segnati	entr o	l‘anno	1815.
101
	 SI 	 P AK	 PI 	 225 ,	 t .	 e.	 32,	 spis 	 22,	 datir an	 17.	 3. 	 1815,	 A tti	 della	 Pr esidenza 	 del 	 Collegio 	 dei 	 XX 	 di	
Pir ano, 	segnati	entr o	l‘anno	1815.
102
	 P AK	 PI 	 225, 	 t . 	 e.	 32,	 spis	 24, 	 datir an 	 33.	 3. 	 1815,	 A tti	 della	 Pr es idenza	 del 	 Collegio 	 dei	 XX	 di	
Pir ano, 	segnati	entr o	l’anno	1815.
103
	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e. 	 32,	 spis	 27,	 datir an	 1.	 4.	 1815,	 A tti	 della	 Pr es ide nza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di	
Pir ano, 	segnati	entr o	l’anno	1815.	
104
 Delo 	 so 	 začeli	 opr a v ljati	 v	 času	 fr ancosk eg a 	 obdobja.	 K oprski 	 perf ekt	 Angelo 	 Calaf atti	 je	 na 	
osno vi	 kr alje v eg a	 dekr eta, 	 datir aneg a 	 19.	 f ebruarja	 1807,	 imeno v al	 člane 	 Deputacije za sol 
(Deputazioni dei Sali ).	 V	 Pir anu	 so	 bili	 člani	 F r ancesco 	 Grisoni,	 Giuseppe	 Bar bojo,	 Gio.	 Maria	
Senno,	 R occo	 P etr onio, 	 sin 	 pok.	 Matt ea,	 Gior gio 	 V enier ,	 sin	 pok. 	 Gior gia,	 Almerigo 	 Corsi,	 Gi -
o v anni 	 Zammarin, 	 sin	 pok. 	 Odorica 	 in	 Crist of or o	 Pier obon.	 P o	 pr a vilnik u	 so	 se 	 mor ali 	 člani	
deputacije 	 sestati	 med	 15.	 in 	 20. 	 f ebruarjem 	 in	 pripr a viti 	 pr ogr am	 dela	 za	 t ek oče	 let o. 	 Nat o 	 so	
se 	 mor ali 	 sestati	 med	 20.	 in 	 25.	 majem,	 k o	 se	 je	 začela	 sezona 	 pridela v e	 soli. 	 T r etja	 seja	 pa	 je	
mor ala	biti 	med	25.	in	30. 	 sept embr om,	k o 	 je	 bilo	k onec 	 solne 	 sezone.

97
Letnik 42 (2019), št. 1
T r anije v em 	 popisu 	 del	 je	 bilo	 tr eba	 za 	 popr a vilo 	 in 	 vzd rže v alna 	 dela	 zagot o viti	
86.172,5 	 beneških	 lir	 (ali	 44.042,62	 italijanskih	 lir).	 V sota 	 je	 bila 	 zelo 	 visok a, 	
v endar 	 so	 zar adi 	 nujnosti 	 del	 v 	 K opru	 7. 	 4. 	 1808	 obja vili	 r azpis 	 za 	 oddajo	 del. 	
R azpisana	 v so ta	 je	 bila	 30.7 00 	 lir , 	 r azpis	 pa 	 je	 v sebo v al 	 19	 členo v .	 Izbr an 	 naj 	 bi	
bil	 najcenejši	 ponudnik,	 v endar	 pod 	 pogojem,	 da	 je 	 že 	 opr a v ljal 	 tak o	 obsežna 	
dela 	 v 	 solinah.	 Najpr ej 	 so	 mor ali	 dela v ci	 na	 celotnem	 t er enu	 počistiti	 grmiče v -
je 	 in 	 od str aniti	 nek ompaktn o	 zemljo.	 K o	 so 	 prišli	 do	 tr dne	 k ompaktne 	 podlage	
nasipa, 	 so	 jo	 mor ali	 z 	 r o vnicami 	 (vangandola )	 zr ahljat i, 	 da	 bi 	 se	 no v o	 dodana	
zemlja	 sprijela.	 Upor abiti	 so 	 smeli	 zemljo	 z	 bližnjih	 tr a vnik o v 	 (ok olica 	 s v .	 Odori -
k a, 	 k anala	 s v . 	 Mar k a	 in	 tudi	 višje 	 v	 dolini	 Dr agonje).	 Zemljo	 so	 polag ali	 v	 višino	
eneg a	 če v lja,	 nat o	 so	 jo 	 poli v ali	 in	 zbijali 	 (battuta con battiterra ),	 dokler	 niso	
doseg li	 pr ed videne	 višine	 nasipa.	 P o	 t ednu	 dni	 je 	 bilo	 tr eba	 post opek	 pono viti 	
še 	 na	obeh	 str aneh	 (licih 	 nasipa).	P aziti	so	 mor ali 	na	 r a vne 	linije, 	zat o	 so	 mor ali 	
upor abljati 	 zid arsk o 	 vrv	 (battere a spattola, lisciandola, e tirandola a spago ).	
Še 	 pr eden	 so	 začeli	 nanašati	 zemljo,	 pa	 so	 mor ali 	 paziti	 na 	 širino	 nasipa, 	 saj	 po 	
k ončanem	 delu	 niso	 v eč	 smeli	 dodajati 	 mat eriala.	 Sk upna	 dolžina 	 nasipo v	 je	 bila	
4947 	beneških 	 k or ak o v
105
	ozir oma 	9350	m.
Izv ajalec	 naj 	 bi	 dela 	 začel	 tak oj	 po 	 podpisu	 pogodbe	 in 	 jih 	 zaključil 	 v	 še -
stih	 mesecih,	 pr ed 	 jesenskim 	 deže vjem.	 Sklenjeno	 je	 bilo,	 da	 bo	 plačilo 	 dobil	 v 	
šestih	 enakih	 obr okih, 	 prv eg a	 ob	 podpisu	 pogodbe, 	 dr ugeg a 	 ob 	 zaključk u	 del 	
na 	 nasipih	 v	 pr edelu 	 F ontanigge,	 tr etjeg a	 ob	 zaključk u	 del 	 na	 Jerneje v em	 k a -
nalu,	 četrt eg a 	 ob 	 zaključk u	 del	 na	 nasipu	 Ler a,	 pet eg a	 ob	 zaključk u	 del	 na	 na -
sipih	 Dr agonje	 do	 f ondo v	 Ba r boje 	 in	 Corsija,	 zadnji	 obr ok 	 pa 	 ob	 zaključk u	 v seh	
pr ed videnih 	 del.	 Izv ajalec	 ni	 smel	 samo v oljno	 spr eminjati	 pot ek a	 ali 	 k oličine 	
pr ed videnih 	 del. 	 Pr a v	 tak o 	 se	 je	 mor al	 ob v ezati,	 da	 bo	 po	 k ončanju 	 del 	 še 	 tri	
leta 	 skr bel	 za	 spr otna 	 popr a vila, 	 za	 k at er a	 je 	 imel 	 na 	 v oljo 	 2557	 italijanskih	 lir . 	
Zar adi	 obsežnosti	 del	 in	 na	 splošno 	 zaplet eneg a 	 političneg a	 in 	 gospodarsk eg a 	
položaja 	 so	 se 	 dela	 za v lekla	 za	 v eč	 let . 	 Ni	 pa 	 bil	 opr a v ljen 	 niti	 pr e vzemni 	 niti 	
t ehnični	 pr eg led	 zaključenih	 del.	 K omisija	 je	 pr eg led	 nar edila 	 šele	 4.	 4.	 1815 	 in 	
ugot o vila, 	 da	so	bila	dela	opr a v ljena,	k ot	je 	pr ed vide v ala 	 pogodba.
106
Bližala	 se	 je 	 pridelo v alna 	 sezona;	 vzdrže v alna	 dela	 na	 f ondih	 so 	 bila 	 v	 pol -
nem 	 t ek u,	 solinarji 	 pa	 so	 bili	 zar adi 	 izpada	 plačil	 nezado v oljni.	 K er 	 br ez	 dobr eg a	
dela 	 solinarje v	 ne	 bi	 bilo	soli,	 je 	Kolegij XX za sol 	 pono vno	 zapr osil	 za	 delno 	 pla -
čilo 	 soli, 	 pridelane 	 v	 letu	 18 14.	 Pr osili	 so	 za	 plačilo	 v saj 	 četrtine	 soli 	 od 	 40.546	
goldinarje v ,	ki	jih	 je 	bila	 dolžna 	drža vna	blag ajna.
107
 
Pr edsedstv o 	Kolegija XX za sol 	 je	 ob v estilo,	 da	 bo	 obja vilo 	 r azpis	 za 	 po -
g lobit e v 	 k anal o v 	 in 	 posta vit e v 	 petih	 no vih	 lesenih	 most o v . 	 En 	 lesen	 most 	 naj 	 bi 	
posta vili	v 	Strunjanu,	štiri	 pa	v	Sečo v ljah.	
Dv a 	 most o v a 	 (na	 k analu	 Le r a 	 in	 na	 ustju	 Dr agonje)	 sta	 merila 	 v	 dolžino	
6,5	 klaf tr e.	 P osta v ljena 	 sta 	 bila	 na	 8	 k olih,	 dolgih	 po	 8 	 klaft er ,	 in 	 imela	 najmanj	
18	 palce v	 obseg a.	 Izv ajalec 	 del	 je 	 mor al 	 upor abiti 	 plohe,	 desk e	 in 	 žeblje.	 Dv a 	
manjša 	 sta 	 bila	 posta v ljena 	 pr a v 	 tak o	 na 	 k analu	 Ler a,	 dolg a	 3,5 	 klaftr e.	 V seh	
pet	 most o v	 je	 imelo	 v ar o v al no 	 ogr ajo. 	 Izklicna	 cena	 je	 bila	 77 	 goldinarje v	 in 	 12	
kr ajcarje v . 	 P onudbo	 sta	 oddala 	 Domenico	 Dongetti	 in 	 F r ancesco 	 Mori.	 Delo	 je 	
dobil 	 Dongetti,	 ki 	 je 	 ponudil	 73	 goldinarje v	 in	 30	 kr ajcarje v .	 Ob v ezal 	 se 	 je,	 da 	
jih	 bo 	 vzdrže v al	 tri 	 leta.	 Delo	 na 	 pog lobitvi	 k analo v , 	 ki	 je	 bilo	 ocenjeno 	 na 	 456 	
goldinarje v , 	 je	 dobil 	 Bort olomio	 Zamarin, 	 ki	 je 	 ponudil	 429 	 goldinarje v .
108
	 Hkr ati	
je 	 Dom enico	 Dongetti	 opozo ril 	Kolegij XX za sol ,	 da	 je	 10.	 5.	 1811 	 pr e vzel 	 vzdr -
105
 1	beneški	 k or ak 	 je	meril	 1,89	m.
106
	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 32,	 spis	 29,	 datir an	 4.	 4.	 1815,	 A tti	 della	 Pr es ide nza	 del	 Collegio	 dei	 XX 	 di 	
Pir ano, 	 segnati	entr o	l’anno	1815.
107
	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32,	 spis 	 35,	 datir an	 25. 	 4.	 1815,	 A tti	 della	 Pr es idenza	 del	 Collegio 	 dei	 XX	 di	
Pir ano, 	 segnati	entr o	l’anno	1815.
108
	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 32,	 spis	 44,	 datir an	 9.	 5.	 1815,	 A tti	 della	 Pr es ide nza	 del	 Collegio	 dei	 XX 	 di 	
Pir ano, 	 segnati	entr o	l’anno	1815.

98
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
že v alna	 dela	 na 	 v 	 most o vih	 za	 triletno	 obdobje,	 do 	 leta	 1814. 	 K er	 ni 	 bilo	 no v eg a 	
r azpisa,	 jih	 je	 vzdrže v al	 še 	 napr ej,	 zaht e v al 	 pa 	 je, 	 da 	 se 	 mu	 delo	 po	 pot ek u	 po -
godbe	 prizna 	 in	 plača.
109
	 Opozorilu	 se	 je 	 odzv al	 c.-kr .	 inž enir 	 Benedett o	 P etr onio	
z	 opr a vičilom,	 k er	 ni	 poslal	 por očila	 o	 vzdrže v alnih	 delih	 od 	 1.	 5.	 1814	 do	 30. 	 4.	
1815.	 V 	 por očilu, 	 ki	 g a	 je	 napisal	 po	 pr eg ledu	 s	 pr edsedn iki	Kolegija XX za sol ,	 je	
napisal,	da	so	bili	 v 	odličnem 	 stanju.
110
 
Ob	 začetk u	 pridelo v alne	 sezone	 je	 mor al	Kolegij XX za sol 	 v sak o	 let o	 po -
slati	 vz or ce 	 so li	 v	 oceno	c.-kr. Direkciji za soline 	 v	 K oper .	 Skladiščnik	 je	 mor al	
pripr a viti	 po	 tri	 vzor ce	 bele,	 polbele	 (semibianco )	 in	 črne.	 V sak 	 vzor ec 	 je	 mor al	
t ehtati 	 po	 star .
111
	 Pr a v	 tak o	 je 	 mor alo	 pr edse dstv o 	Kolegija XX za sol 	 v sak	 pet ek	
por očati 	 o 	k oličini 	soli,	ki	je 	bila	 pridelana	v 	obdobju	eneg a 	t edna.
112
 
P oletje	 1815	 je	 bilo	 deže vno	 in	 pridela v a	 slaba.	 C.-kr .	 skladiščnik	 je	 v	 pi -
smu	 opozoril	 lastnik e	 solnih	 f ondo v ,	 da	 soli	 še	 niso	 začeli	 v oziti	 iz	 solinarskih 	
hiš	 v	 drža vna	 skladišča,	 zat o	 naj	 jo	 čim	 pr ej	 pripeljejo	 v	 ja vna	 skladišča.	 Pr ed -
sedstv o	Kolegija XX za sol 	 pa	 je	 odgo v orilo,	 da	 zar adi	 slabe	 sezone	 lastniki	 so -
lin	 čak ajo,	 da	 pridelajo	 zadostno	 k oličino	 za	 napolnit e v	 ladij.	 Sicer	 bi	 bili	 tudi 	
str oški	 pr e v oza	 višji.	 Lastniki	 niso	 hot eli	 mešati	 soli	 z	 drugimi,	 k er	 so	 se	 bali, 	
da	 bi	 s	 t em	 izgubili	 k ak o v ost	 in	 bili	 slabše	 plačani.
113
	 12.	 a v gusta	 je	C.-kr. kame-
ralna blagajna	(I. R. Camera aulica )	 določila	 ceno	 soli	 na	 st ot;	 črno	 so	 plačali 	
31	 kr ajcarje v ,	 polbelo	 39	 kr ajcarje v ,	 belo	 pa	 po	 52	 kr ajcarje v .
114
	 Pr a v	 zar adi 	
slabe	 letine	 so	 pr edsta vniki	C.-kr. Direkcije za soline 	 v	 K opru	 vpr ašali	Kolegij 
XX za sol ,	 če	 so	 k anali	 do v olj	 pog lobljeni,	 da	 »star e«	 soline	 dobijo	 do v olj	 s v eže 	
morsk e	v ode.	Še	enkr at	so	poslali	pripombe,	ki	jih	je	let o	popr ej	pripr a vil	c.-kr . 	
inženir	 Benedett o	 P etr onio	 po	 pr eg ledu	 merit e v	 gibanja	 višine	 morsk e	 v ode	 na 	
Leri	 in	 F ontanigge.	 Inženir	 P etr onio	 je	 zaht e v al,	 da	 se	 nar edi	 no v	 načrt	 obst o -
ječih	 solnih	 f ondo v	 in	 označi	 tist e	 na	 višjem	 ni v oju,	 ki	 so	 že	 pr ed	 gr adnjo	 no vih 	
solin	 imeli	 t eža v e	 z	 oskr bo	 s v eže	 morsk e	 v ode.	 Zaht e v al	 je,	 da	 se	 izriše	 pr ofile 	
k analo v	 in	 ugot o vi,	 ali	 je	 zar adi	 gr adnje	 no vih	 solin	 njiho v	 pr et ok	 še	 zadost en. 	
Zaht e v al	 je,	 da	 se	 na	 osno vi	 no vih	 analiz	 uskladi	 načrt	 gr adnje	 no vih	 solnih 	
f ondo v ,	 in	 da	 analizo	 t er	 načrt	 podpišejo	 pr edsedniki	Kolegija XX za sol 	 in	 g la vni 	
in v estit or	V enier .
115
 
Mor ebitne 	 vpli v e	 tak o	 obsežnih	 gr adbenih	 del	 na	 pr et očnost	 k analo v 	 je	
bilo	 t ež k o	 oce niti,	 saj 	 je	 v sak	 v ečji	 nali v	 celotnim	 solinam	 po vzr očil 	 v elik o 	 šk o -
do.	 T ak o 	 je	 tudi	 nali v	 v	 noči	 s	 23. 	 na	 24.	 9.	 1815	 pošk odo v al 	 obr ambne	 nasipe	
v 	 zaledju	 solin.	 V 	 por očilu	 pr edsedstv a	Kolegija XX za sol ,	 ki	 so	 g a	 24.	 9.	 poslali	
c.-kr. Direkciji za soline 	 v	 K oper ,	 so	 zapisali, 	 da 	 je	 v od a 	 pošk odo v ala	 nasipe	 v	
zaledju	 pr edela	 Ler e	 in	 F ontanigge	 v	 sk upni 	 dolžini	 487	 k or ak o v	 in	 da	 sta	 blat o 	
in	 v oda	 pošk odo v ala	 tudi	 št e vilne	 solne	 f onde.
116
	 Pr edse dstv o 	Kolegija XX za sol 
je 	 zar adi	 nastale 	 šk ode 	 obja vilo	 r azg las, 	 v	 k at er em 	 je	 lastnik om	 solnih 	 f ondo v	
spor očilo,	 da	 mor ajo 	 čim	 pr ej	 spor očiti,	 k ak šno 	 šk odo 	 so	 utrpeli	 ob	 zadnji	 po -
109
	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32,	 spis	 46,	 datir an	 23.	 5.	 1815,	 A tti	 della 	 Pr es idenza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di	
Pir ano,	 segnati	entr o	l’anno	1815.
110
	 P AK	 PI 	 225,	 t .	 e.	 32, 	 spis	 52,	 datir an	 1.	 6.	 1815,	 A tti	 della	 Pr es ide nza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di 	
Pir ano,	 segnati	entr o	l’anno	1815.
111
	 Solni 	 star 	 je	 do	 leta	 1724	 meri l	 156 	 beneških	 liber	 (1 	 libr a 	 = 	 0,4 78 	 k g),	 nat o	 pa 	 140	 liber 	 (66,9	
k g).
112
	 P AK	 PI 	 225,	 t .	 e.	 32, 	 spis	 54,	 datir an	 2.	 6.	 1815,	 A tti	 della	 Pr es ide nza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di 	
Pir ano,	 segnati	entr o	l’anno	1815.
113
	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32,	 spis	 60,	 datir an	 11.	 8.	 1815,	 A tti	 della 	 Pr es idenza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di	
Pir ano,	 segnati	entr o	l’anno	1815.
114
	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32,	 spis	 66,	 datir an	 19.	 8.	 1815,	 A tti	 della 	 Pr es idenza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di	
Pir ano,	 segnati	entr o	l’anno	1815.
115
	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32,	 spis	 71,	 datir an	 6.	 10.	 1815,	 A tti	 della 	 Pr es idenza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di	
Pir ano,	 segnati	entr o	l’anno	1815.
116
	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32,	 spis	 74,	 datir an	 24.	 9.	 1815,	 A tti	 della 	 Pr es idenza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di	
Pir ano,	 segnati	entr o	l’anno	1815.

99
Letnik 42 (2019), št. 1
pla vi	 (acque montane ).	C.-kr. Direkcija za soline 	 iz	 K opr a	 je	 zapisala,	 da 	 bo	 zbr a -
ne 	 podatk e 	 upor abila 	 za	 načrt o v anje 	 potr ebnih 	 obno vitv enih	 del.	 T ak o	 je 	 2.	 10. 	
1815 	 pripr a vilo	 r azpis 	 za	 od dajo	 del.
117
	 O	 šk odi,	 ki 	 so 	 jo	 utrpeli	 leseni	 most o vi,	 je	
por očal	 tudi 	 mojst er	 Domen ico	 Dongetti.	 V 	 por očilu 	 je 	 napisal,	 da	 je	 v eč 	 most o v	
hudo 	pošk odo v anih, 	 šk odo 	pa	 je 	ocenil	na	 150	goldinarje v .
118
 
Pr edsedstv o 	Kolegija XX za sol 	 je	 mor alo	 r ešiti	 tudi	 spor	z	 gr of om	 F r ance -
scom 	 Grisonij em.	 T a	 je 	 na	 začetk u 	 okt obr a	 zadolžil	 zast opnik a	 Gior gia 	 Appollo -
nija,	 sina	 pok.	 F r ancesca, 	 da 	 poskr bi	 za 	 pridobit e v 	 dela	 k a v ane 	 (seraglia ) 	 131.	
Zaprti	 del 	 k a v ane	 bi 	 mu	 služil	 k ot 	scaldador .
119
	 Pr edseds tv o	 K olegija	 XX	 za 	 sol	 se 	
je	 t emu 	 upr lo,	 saj	 si 	 nihče,	 niti 	 gr of	 Grisoni,	 ne	 mor e	 pris v ajati 	 dela	 in	 zemljišča 	
drugih 	 lastnik o v 	 solin.	 Ka v ano 	 so	 plačali,	 nar edili	 in 	 upor abljali 	 lastniki	 f ondo v	
v	njeni	bližini.
120
 
C.-kr. Direkcija za soline 	 iz	 K opr a	 je	 v	 Pir an	 poslala	 zapisnik	 o	 oddaji	 del 	
na	 nasipih. 	 Izbir a	 ponudnik a	 je	 pot ek ala	 2. 	 okt obr a. 	 K omisijo	 so	 sesta v ljali	 Sil -
v estr o 	 V enier , 	 Benedett o	 P etr onio 	 in	 Nazario	 Benčič.	 Dela 	 so 	 bila	 ocenjena 	 na	
1398	 goldinarje v . 	 Delo 	 je	 dobil	 Angelo	 Bubba,	 ki	 je	 ponudil	 najnižjo	 ceno,	 in	
sicer 	 1000	 goldinarje v . 	C.-kr. Direkcija za soline 	 iz	 K opr a	 je 	 tudi	 spor očila,	 da	 je 	
sezona	 k ončana	 in	 naj	 lastniki	 solnih	 f ondo v	 t e 	 pripr a vijo 	 na	 zimsk o	 mir o v anje. 	
P oskr beti 	 so	 mor ali,	 da	 so	 bile 	 v se	 g la vne	 zapornice 	 zaprt e. 	 V ojaki	 in	 ču v aji 	 so 	
tudi 	 v	 zimsk em	 času 	 nadzor o v ali 	 podr očje,	 da 	 bi 	 pr epr ečili 	 kri v olo v ,	 nedo v o -
ljeno	 ribištv o, 	 kr ajo	 lesenih 	 delo v 	 (zapornic,	 desk	 …) 	 in	 mor ebitno	 odpir anje 	
g la vnih	zapornic.
121
 
Zar adi	 gr adnje	 no vih	 solin	 in	 počasneg a	 odt ek anja	 zaledne	 v ode	 je	 tudi 	
Nicolò	 Da v anzo,	 sin	 pok.	 Ant onija,	 v	 zadnjih	 popla v ah	 na	 s v ojem	 f ondu	 utrpel 	
v elik o	 šk odo.	 Na	C.-kr. Direkcijo za soline 	 iz	 K opr a	 je	 poslal	 dopis,	 v	 k at er em	 je 	
pr osil,	 naj	 odstr anijo	 nji v o	 ob	 mostu	 na	 Leri	 (sotto il Ponte di Lera ).	 Nji v a	 oz.	 ze -
mljišče	 ob	 k analu,	 ki	 je	 bilo	 v	 lasti	 Nicoloja	 P etr onia,	 sina	 pok.	 Andr ea,	 je	 za vir ala 	
odt ok	 v ode	 v	 morje.
122
 C.-kr. Direkcija 	 iz	 K opr a	 se	 je	 hitr o	 odzv ala	 in	 nar očila	 c.-kr . 	
inženirju	 Benedettu	 P etr oniu,	 da	 pr eg leda	 nji v o	 in	 oceni,	 ali	 jo	 je	 tr eba	 odstr aniti.
Enak o	 je 	 st ori lo	 tudi	 pr edse dstv o	Kolegija XX za sol 	 in	 nar očilo	 mojstru	
Angelu	 T r aniju,	 da 	 oceni	 vr ednost 	 nepr emičnine 	 Nicoloja	 P etr onija.	 Cenilec	 je 	
nji v o	 s 	 4 	 oljk ami 	 in	 trtami 	 ocenil	 na	 26 	 goldinarje v	 in	 30	 kr ajcarje v . 	 Les	 odstr a -
njenih 	 oljk 	 je	 ocenil	 na	 3	 goldinarje	 in	 30 	 kr ajcarje v;	 t eg a	 bi 	 pustili	 lastnik u.	 Za 	
pog lobit e v 	 k anala	 in	 odstr anit e v	 ok oli 	 120 	 k ubičnih	 metr o v	 zemlje 	 bi	 potr ebo -
v ali 	 še	 dodatnih	 32	 goldinarje v . 	 Sk upen	 str ošek 	 nak upa 	 z	 odstr anitvijo	 zemlje 	 je 	
t or ej 	 znašal	 55 	 goldinarje v .
123
	 Pr edsedstv o 	Kolegija XX za sol 	 je	 zbr alo	 podatk e	 o	
lastnikih	 solnih	 f ondo v , 	 ki 	 so 	 utrpeli 	 naj v ečjo	 šk odo	 ob	 popla vni	 v	 noči	 s	 23. 	 na	
24.	 sept ember .	 Lastniki	 so	 medt em 	 v ečino	 posledic	 neurja 	 v ečinoma	 popr a vili,	
str oški 	 popr a vila	 pa	 so	 znašali 	 od	 minimalne 	 v sot e	 50	 goldinarje v	 do	 229	 gol -
dinarje v . 	 Lastniki 	 so	 pr osili	 za 	 posojilo,	 s	 k at erim 	 bi	 plačali	 dela v ce; 	 posojilo 	 naj	
bi 	 vrnili	 s 	 pridelk om	 soli	 let a	 1816.
124
	 Izst opali 	 pa	 sta	 pr ošnji	 z 	 izr edno	 visokim	
117
	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32,	 spis 	 76,	 datir an	 27. 	 9.	 1815,	 A tti	 della	 Pr es idenza	 del	 Collegio 	 dei	 XX	 di	
Pir ano, 	 segnati	entr o 	 l’anno 	 1815.
118
	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32,	 spis 	 78,	 datir an	 6.	 10. 	 1815,	 A tti	 della	 Pr es idenza	 del	 Collegio 	 dei	 XX	 di	
Pir ano, 	 segnati	entr o 	 l’anno 	 1815.	
119
	 P omožni	 izpa r e v alni 	bazen.
120
	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32,	 spis 	 72,	 datir an	 6.	 10. 	 1815,	 A tti	 della	 Pr es idenza	 del	 Collegio 	 dei	 XX	 di	
Pir ano, 	 segnati	entr o 	 l’anno 	 1815.
121
	 P AK	 PI	 225,	 t . 	 e.	 32,	 spis 	 80,	 datir an	 6.	 10. 	 1815,	 A tti	 della	 Pr es idenza	 del	 Collegio 	 dei	 XX	 di	
Pir ano, 	 segnati	entr o 	 l’anno 	 1815.
122
	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e. 	 32,	 spis	 82,	 datir an	 9.	 10	 1815,	 A tti	 della	 Pr es id enza	 del	 Collegio	 dei 	 XX 	 di 	
Pir ano, 	 segnati	entr o 	 l’anno 	 1815.
123
	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 32, 	 spis 	 94,	 datir an 	 21.	 11.	 1815,	 A tti	 della	 Pr esi denza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di	
Pir ano, 	 segnati	entr o 	 l’anno 	 1815.
124
	 P AK	 PI	 225,	 t .	 e.	 32, 	 spis 	 88,	 datir an 	 30.	 10.	 1815,	 A tti	 della	 Pr esi denza	 del	 Collegio	 dei	 XX	 di	
Pir ano, 	 segnati	entr o 	 l’anno 	 1815.

100
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
znesk om, 	 in 	 sicer	 br atje	 F onda,	 sino vi	 pok. 	 Nico -
loja,	 so 	 zapr osili	 za	 1000 	 goldinarje v	 posojila	 za	
obno v o	 d v eh	 f ondo v ,	 br atje 	 del 	 Senno,	 sino vi	 pok.	
G.	 Pietr a,	 pa 	 za	 1226 	 goldinarje v 	 posojila	 za	 ob -
no v o	2	solinarskih 	hiš.
125
 
P o	 odpr a vi 	 šk ode,	 ki 	 g a 	 je 	 po vzr očilo	 ne -
urje	 ponoči 	 23 .	 sept embr a, 	 je 	 no v o	 neurje	 lastni -
k om	 so lin	 k onec	 decembr a	 1815	 po vzr očilo	 še 	
v ečjo 	 šk odo.	 P ono vno	 je 	 pošk odo v alo 	 v ar o v alne	
nasipe, 	 popla vne 	 v ode	 pa	 so 	 pošk odo v ale	 tudi	
v ečino	 f ondo v .	 Angelo	 Bubb a 	 je 	 na 	 pobudo	Kole-
gija XX za sol 	 pr eg ledal 	 stanje,	 napisal	 por očilo	
in	 pripr a vil	 pr edr ačun 	 za 	 popr a vilo 	 nasipo v	 na	
pr edelu	 Ler a	 in 	 F ontanigge .	 Samo	 za	 nujna 	 dela	
na	 nasipih	 je 	 bilo 	 tr eba	 zagot o viti 	 2098 	 goldinar -
je v	 in 	 11	 kr ajcarje v .
126
	 Sam	 Kolegij XX za sol 	 pa	
zar adi	 ner edneg a	 plačila	 soli	 in 	 pr et ekle 	 šk ode	 ni	
imel 	 sr edst e v	 v	 r ezervi.	 Čep r a v 	 so 	 lastniki 	 solin	 v 	
letu	 18 15	 dobili 	 poplačilo	 za	 del	 soli,	 oddane	 leta	
1813,	 1814 	 in 	 1815, 	 za	 k ar	 je 	Kolegij XX za sol	d o -
bil	 14.192 	 goldinarje v 	 in	 32	 kr ajcarje v ,	 je	 denar	
por abil	 za	 popr a vilo 	 šk ode 	 na 	 solinah	 in	 stalna	
vzdrže v alna	 dela.
127
	 Višji 	 ur adi 	 v	 T rstu	 in 	 K opru	
so	 se 	 za v edali 	 t ežk eg a 	 položaja,	 kljub	 t emu 	 pa 	
so	 vzpo dbujal i	 lastnik e 	 solin	 in 	 solinarje,	 da	 že	
v	 drugi	 polo vici	 f ebruarja 	 začnejo 	 dela	 tudi 	 na	
solnih	 f ondih.	 P oudarili 	 so,	 da	 je	 zar adi	 šk ode, 	 ki 	
so	 jo 	 po vzr očile 	 popla vne 	 v ode,	 tr eba	 začeti	 dela 	
pr ej,	 da 	 bi	 bili	f ondi 	pripr a v ljeni 	 na	sezono.
128
 
K er	 tudi	 lastniki	 solnih	 f ondo v 	 niso 	 imeli	
v eč	 denarja	 za	 plačilo 	 dela v ce v 	 in 	 solinarje v , 	 so	
pr osili	za	posojilo.	
P o 	 d v eh	 hudih	 popla v ah, 	 ki	 sta 	 po vzr očili 	
v elik o 	 šk ode,	 in 	 slabših	 letin ah	 so 	 bili 	 lastniki	 in	
solinarji 	 v 	 t ež k em	 gospoda rsk em 	 položaju. 	 Pri -
manjk o v alo 	 je 	 sr edst e v 	 za	 osno vna	 ži vila.	 Zar adi	
negot o v eg a 	 političneg a 	 in 	 gospodarsk eg a	 polo -
žaja 	 je	 bila	 zmeda	 še	 v ečja.	 Višji	 cesarsk o-kr alje vi	
ur adniki 	 so 	 sk ušali	 lastnik om	 solin	 in 	 solinarjem 	
pomag ati, 	 v endar	 so 	 po vzr očili	 še	 v ečje	 nezado -
v oljstv o. 	 T ak o	 naj 	 bi 	 tudi	 ces arski	 d v or	 pr epoznal	
šk odo 	 v 	 solinah	 in 	 naj 	 bi 	 spr ejel 	 sklep,	 da	 bo	 la -
stnik om 	 za	 v sak	 k a v edin 	 zagot o vil	 6 	 goldinarje v	
sub v encije.
129
 
Pr edsta vniki	 c.-kr. Direkcije za soline v 
K opru	 so 	 se	 ta k oj	 odzv ali,	 saj	 je 	 bila 	 obljubljena	
v sota	 zelo 	 viso k a.	 V 	 Pir an 	 so 	 poslali 	 spor očilo,	 da	
je	 bil	 dopis 	 št .	 50, 	 datir an	 11. 	 mar ca	 1816,	 slabo	
125
	 P AK	 PI 	 225, 	 t .	 e.	 32,	 spisa 	 90	 in	 92,	 datir ana	 2.	 11. 	 1815,	
A tti	 della	 Pr esidenza	 del	 Collegio 	 dei	 XX	 di	 Pir ano,	 se -
gnati	entr o	l’anno	 1815 .
126
 SI	 P AK	PI 	225,	 t .	e.	33,	spis	 1, 	 d atir an 	28.	12.	1815.
127
	 SI	P AK	 PI	225, 	t .	e.	 33, 	 spis 	10, 	 datir an	31.	12.	1815.
128
	 SI	P AK	 PI	225, 	t .	e.	 33, 	 spis 	22, 	 datir an	21.	2.	1816.
129
	 SI	P AK	 PI	225, 	t .	e.	 33, 	 spis 	50, 	 datir an	11.	3.	1816.
Plačilo soli posameznim lastnikom piranskih solin 
leta 1815 (SI PAK PI 225, t. e. 32, spis št. 100, Stato 
de Pagamenti da verificarsi alli Proprietarj delle 
saline di Pirano a saldo de Sali dell‘Anno 1815). 

101
Letnik 42 (2019), št. 1
T abela 	1:	Ime in priimek prosilcev za posojilo (SI PAK PI 225, t. e. 33)
Priimek Ime Zaprošena vsota
(v goldinarjih: 
krajcarjih)
Odobrena 
vsota
(v goldinarjih)
Št. kave- 
dinov
1 Dongetti Domenico 57	: 	8 	 12
2 Bruni R occo 	in	 F austina 300
3 F r agiacomo Albert o,	 sin 	 pok. 	 Domenica 200
4 Br azzaf olli Mar g herita 	v do v a	Ant onia 200
5 P etr onio Crist of or o, 	sin	pok.	Z uanneja 200
6 Da v anzo Nicolò,	sin	pok.	Ant onia 200
7 Da v anzo Maria	in	Gio v anna, 	hčer ki	 pok.	Pietr a 200
8 F ur egon Bernar dino	in	Pietr o 200 100 
9 P etr onio Gio.	Pietr o, 	sin	pok.	Pietr a 50 40	
10 P etr onio Pietr o,	Ant onio,	Gio v anni	 Pietr o, 	Zorzi 330	
11 F onda Nicolò,	sin	pok.	T ommasa
12 Schia vuzzi Bernar dino 600 250	
13 Dapr ett o Gio v anni, 	sin	pok.	Gio v annija 300 20 
14 Pier obon Gio v anni, 	sin	pok.	Crist of or a 300 20 
15 Kapit elj	s v .	Jurija 100 za vrnjeno 24
16 P etr onio Matt eo,	sin	pok.	R occa 200
17 Bianchi br ata 200
18 Bonif acio Z uanne, 	sin	pok.	Domenica 300
19 V arin Mar gerita 50 za vrnjeno
20 T r ani Pietr o 60
21 F onda Br ata,	sino v a	pok.	Z uanneja 30 za vrnjeno
22 Gir aldi Ant onio,	sin	pok.	F r ancesca 50 30	 6
23 Gir aldi Simon,	sin	pok.	F r ancesca 120 10
24 V enier Crist of or o 	 1000 za vrnjeno 40
25 Bonif acio Aldig ar da,	v do v a	pok. 	 Benetta 255 16
26 Lugnan F r ancesco,	 sin 	 pok. 	 Bort ola 90 50 12
27 F urian Elene, 	v do v a	 pok. 	 Almerica 200 70 20
28 T amar o Alessandr o, 	 sin 	pok.	Z uanneja 100 20 12
29 Fornasaro Bart olomeo, 	sin	pok.	 P asqualina 100 50 8
30 Dolce 	 Domenico, 	sin	pok.	Z uanneja 	 40 7
31 Dolce Ant onio,	sin	pok.	Z uanneja 60 9
32 F onda 	 Z uanne, 	sin	pok.	Z uanneja 50 8
33 V er onese Domenico, 	sin	pok.	Z uanneja 80 14
34 Viezzoli Lor enzo,	 sin 	Z uanneja 20 3
35 Amor oso Gio.	Pietr o, 	sin	pok.	Bort olomia 30 6
36 Borsatti Maria	in	Elisabetta 60 11
37 Da v anzo Pietr o,	sin	pok.	Pietr a 50 9
38 Da v anzo Benedett o,	sin	pok.	Ant onia 60 10
39 F onda Ant onio,	sin	Gio.	 Pietr a 20 3,5
40 F r agiacomo Almerico,	sin	pok.	Lor enza 50 9
41 F r agiacomo 	 Domenico, 	sin	pok.	Lor enza 50 9
42 Gir aldi	 Domenico, 	sin	pok.	F r ancesca 50 10
43 Mar aspin Ant onio,	sin	pok.	Ant onia 30 6
44 P etr onio Pietr o 20 4
45 P ag liar o Ant onio,	sin	pok.	Nicoloja 60 11
46 P ot occo Domenico, 	sin	pok.	F r ancesca 50	 10
47 P ar enzan Lucia, 	v do v a	pok.	Nicoloja 30	 6
48 Rosso Gio.	Pietr o, 	sin	pok.	Zorzija 50	 10
49 R ossignol	 Gr azia,	v do v a	 pok. 	 Domenica 70	 13
50 St epan T ommaso, 	sin	pok.	Matt ea 20 4
51 T amar o Zorzi,	sin	pok.	Pietr a 20 4,5

102
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
r azumljen.	 Do 	 posojil	 so	 bil i	 upr a vičeni	 le	 tisti,	 ki	 so	 imeli	 pošk odo v ane 	 solne	
f onde.
130
 
Obno vitv ena 	 dela	 na	 nasipih	 so 	 pot ek ala	 ist očasno 	 k ot 	 pripr a v a 	 solnih 	
f ondo v	 na 	 prid elo v alno	 sezono,	 zat o	 je	 prihajalo	 tudi 	 do	 nenamerneg a 	 po vzr o -
čanja	 zalitja	 solnih	 f ondo v .	 E den	 izmed	 primer o v	 je	 bil	 tudi	 primer 	 Catt erine 	 Co -
lombani,	 sicer	 v do v e 	 F abrisa,	 ki	 se	 je	 prit ožila	 zoper	 sos ede	 Giuseppeja 	 Bar boja,	
Alessandr a	 de l 	 Sena, 	 k anonik a 	 Luiggija 	 Pr edanzanija 	 in 	 Crist of or a 	 Pier obona. 	 Ti	
so	 pri	 odpr a vi	 šk ode	 na	 njiho vih 	 f ondih	 spustili	 deže vnico	 v	 njen	 f ond 	 in	 ji 	 pri	
t em 	 po vzr očili	 šk odo.	 K omis ija	Kolegija XX za sol 	 je	 22. 	 aprila	 pr eg ledala	 stanje	
in	 sose dom 	 nar očila,	 naj 	 nasip	 hitr o	 popr a vijo 	 in 	 odpr a vijo	 šk odo,	 ki 	 so	 jo	 po v -
zr očili.
131
 
Sr edi 	 aprila 	 je	 c.-kr. Direkcija za soline 	 pr edsta vnik e	 pir ansk e	 občine 	 in	
pr edsedstv o	Kolegija XX za sol 	 ob v estila,	 da	 bo 	 cesar 	 obisk al	 Sečo v eljsk e 	 soline,	
zat o	 je 	 tr eba	 obno viti	 in	 ur editi	 g la vne 	 nasipe.	 Ur edili 	 naj	 bi	 pohodno 	 po vršino	
in	 odstr anili	 mor ebitne	 pr epr ek e.
132
 C.-kr. Direkcija 	 je	 tu di	 tak oj	 obja vila	 r azpis 	
za	 ur editv ena	 dela 	 in	 izbr alo	 izv ajalca.	 T eden	 dni	 k asneje	 so	 njego vi	 pr edsta v -
niki	 prišli	 na	 pr eg led 	 Sečo v eljskih	 solin.
133
	 Mojst er	 Angelo	 Bubba 	 je 	 po 	 nar očilu	
Kolegija XX za sol 	 izdelal 	 spla v , 	 s	 k at erim 	 so	 lahk o 	 pluli	 po	 v seh 	 k analih.	 K omisija	
je	 la hk o 	 tak o	 pr eg ledala	 stanje 	 v seh	 nasipo v 	 in	 k analo v 	 v 	 solinah.	 K er 	 pa	 je	Ko-
legij XX za sol 	 br ez	 r azpisa	 in 	 pos v et o v anj	 dal	 izdelati	 spla v ,	 je 	c.-kr. Direkcija za 
soline 	 naspr ot o v ala	izplačilu.	 P oudarila 	 je,	 da	 bi	 mor ali 	 r azpisati	 pogoje	 gr adnje 
 
130
	 SI 	 P AK	PI	225, 	t .	e.	33,	 spis 	60, 	 datir an	23.	3.	1816.
131
	 SI 	 P AK	PI	225, 	t .	e.	33,	 spis 	75, 	 datir an	1.	4.	1816.
132
	 SI 	 P AK	PI	225, 	t .	e.	33,	 spis 	81, 	 datir an	19.	4.	1816.
133
	 SI 	 P AK	PI	225, 	t .	e.	33,	 spis 	91, 	 datir an	29.	4.	1816.
Priimek Ime Zaprošena vsota
(v goldinarjih: 
krajcarjih)
Odobrena 
vsota
(v goldinarjih)
Št. kave- 
dinov
52 Colombani Cattarina,	v do v a	pok.	F abrisa 500	 za vrnjeno
53 V enier Mar g herita 	por očena	Bianchi 100 za vrnjeno
54 V enier Agostino 100 50	
55 Pier obon Andr ea,	sin	pok.	Crist of or a 190 60	
56 Rosso Zorzi, 	 sin 	 pok. 	 Nicoloja 200 60	
57 Fornasaro P asqualin	 76 	 30	
58 Dongetti Maria	in	Ant onio,	zak onca 150	 50	
59 Fornasaro F r ancesco,	sin	pok.	Bort ola 150	
60 Minio Maria	in	Nicolò, 	zak onca 100 50	
61 V ascott o Domenico 	 150	 50	
62 T amar o Lor enzo,	sin	pok.	Alessandr a 40 	
63 Corsi Ant onio	p.	Nicolò 200 50	
64 R uzzier Nicolò	in	Domenico,	 sino v a	 pok.	Andr eja 100 20 
65 T amar o Bort olomio,	sin	pok.	Mattia 100 
66 Da v anzo Pietr o, 	 sin 	 pok. 	Ant onia 70 	 20 
67 Corsi Nicolò, 	sin 	 pok. 	 Z uanneja 200 100 49
68 R uzzier Gio.	Maria	in	Z uanne 100 100 16
69 P etr onio Bort olo, 	sin	pok.	Pietr a 200 100 
70 Bar bojo Giuseppe,	sin	pok.	Crist of or a 1000 500 	
71 P etr onio Gior gio,	sin	pok.	Mar ca 60 	 40	
72 Minio Maria	in	Nicolò, 	zak onca 50 	
73 Dapr ett o Simon	in	Bort olomeo	 380
6 	no vih 	
k a v edino v

103
Letnik 42 (2019), št. 1
in 	 dobiti 	 potr dilo	 lušk e	 k apitanije.	 Še	 pr ej	 pa 	 bi 	 se 	 mor ali 	 pos v et o v ati	 s	 k apita -
nijo,	 saj 	 so 	 bil i	 tudi 	 njeni	 čolni	 primerni	 za 	 plutje	 v	 plitkih	 v odah.	 P o	 njego v em 	
mnenju 	 je 	 bila	 izgr adnja 	 spla v a 	 nepotr ebna.
134
 P o 	 enomesečnem	 dogo v arjanju	
134
	 SI 	 P AK	PI	 225,	t .	e.	 33,	 spis 	 97,	datir an	10.	5. 	1816.
T abela 	2:	Lastniki novih solin leta 1816 (SI PAK PI 225, t. e. 52, Catastico de Proprietari de Saline e 
Salineri del vecchio e nuovo Stabilimento delle Saline dell‘anno 1816)
Priimek Ime Št. kavedinov Lera Fontanigge
1 V enier Crist of or o, 	 sin 	pok.	Filippa 200 142 58
2 P ajar o Gior gio, 	sin	Domenica 125 32 93
3 Grisoni F r ancesco 79 26 53
4 Damiani Z uanne 89 89
5 Amor oso Andr ea 30 30
6 Apollonio Gior gio 	sin	F r ancesca 43 43
7 R uzzier Z uanne, 	sin	pok.	Bort ola 44 44
8 T amar o F r ancesco, 	sin 	 pok.	 Mar ca 50 50
9 T r ani Nicolò,	sin	pok.	Lor enza 42 42
10 Lugnan Andr ea,	sin	pok.	F r ancesca 41 41
11 Chier ego Pietr o,	sin	pok.	Bonif azia 46,5 46,5
12 Castr o G.	Battista,	 sin 	pok.	G.	 Pietr a 39 39
13 F r agiacomo Ant onio,	 sin 	 pok.	 Z uanneja 31 31
14 Arzentin Z uanne, 	sin	pok.	Pietr a 30 30
15 T r ani Angelo, 	sin 	 pok.	 Lor enza 30 30
16 P etr onio Odorico,	sin	pok. 	 Bort ola 28 28
17 Gir aldi F r ancesco, 	sin 	 pok.	 Z uanneja 28 28
18 R uzzier Odorico,	sin	pok. 	 Z uanneja 26 26
19 Apollonio R occo, 	sin	Nicoloja 26 26
20 R ast elli Vit o,	sin	pok.	G.	Ant onia 26 26
21 Giassi F r ancesco, 	sin 	 pok.	 Bort ola 26 26
22 Zamarin Odorico,	sin	pok. 	 Z uanneja 25 25
23 F r agiacomo Domenico, 	sin	pok.	 Giacoma 25 25
24 Gir aldi Simon,	 sin 	pok.	F r ancesca 25 25
25 Rigutti Simon 	 23 23
26 Fornasaro Bort olo,	sin	Ant onija 23 23
27 Fornasaro P asqualin, 	sin	Ant onija 22 22
28 Corsi Nicolò,	sin	pok.	Z uanneja 22 22
29 R uzzier Nicolò,	sin	pok.	Andr ea 22 22
30 Baselli G.	Maria,	sin	pok.	Domenica 22 22
31 Marini	 G.	Battista 	 22 22
32 P etr onio F r ancesco, 	sin 	 pok.	 Z uanneja 21 21
33 T amar o Alessandr o, 	 sin 	pok.	Z uanneja 19 19
34 Gir aldi F r ancesco, 	sin 	 pok.	 F r ancesca 18 18
35 P etr onio Bonif acio,	sin	pok.	Zorzia 18 18
35 Gir aldi Bort olo,	sin	pok.	 Z uanneja 17 17
36 T r ani Pietr o,	sin	Ant onia 15 15
37 R uzzier G.	Maria,	sin	pok.	Bort ola 14 14
38 T amar o Bort olo,	sin	pok.	 Mar ca 14 14
39 P ag liar o	 Lor enzo,	 sin 	 pok.	Domenica 12 12
40 F r agiacomo Domenico, 	sin	pok.	 Lor enza 11 11
41 Pitacco Nicolò,	sin	pok.	Zorzia 11 11
42 P etr onio Pietr o,	sin	Domenica 10,5 10,5
SKUPAJ 1491 571 920

104
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
je 	 Angelo 	 Bub ba	 le	 dobil	 pla čilo 	 za	 izdela v o	 spla v a,	 prizn ali 	 so	 mu	 str ošk e 	 v 	 viši -
ni	187	goldinarje v	in 	13	kr ajcarje v .
135
Zar adi	 deže vneg a	 vr emena	 tudi 	 pridelo v alna	 sezona	 1816	 ni 	 bila	 dobr a.	
V	 pir anskih	 solinah	 so	 pridelali 	 le	 6060	 modije v 	 soli, 	 v	 K opru	 566	 modije v	 in	
Miljah	 19	 mod ije v 	 (sk upno	 6645	 modije v).	 V r ednost 	 soli, 	 pridelane 	 v	 pir anskih	
solinah,	 je	 bila	 22.750	 goldinarje v , 	 v 	 k oprskih	 2150	 goldinarje v	 in	 Miljah	 100	
goldinarje v .
136
 
Glede	 na	 por očila	 ču v aje v , 	 v ojak o v 	 in	 nadzornik o v , 	 ki	 so 	 ur ejali 	 pridela v o	
in	 pr e v oz	 soli,	 so 	 bili	 tak o	 samo	 ži v ljenje	 in	 odnosi 	 med	 solinarji	 in	 lastniki	 solin 	
zelo 	 zaplet eni. 	 Čepr a v	 bi	 mor ali 	 v si	 prispe v ati	 k	 v arnos ti, 	 so 	 mnogi	 tudi	 name -
135
	 SI	P AK	PI 	225,	t .	 e.	33,	 spis 	 116 ,	datir an	 6. 	 6. 	 1816.
136
	 SI	P AK	PI 	225,	t .	 e.	33,	 spis 	 163 ,	datir an	 8. 	 9. 	 1816.
T abela	3:	Število solnih kavedinov, fondov in hiš od leta 1816 do 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 52 in 91)
Leto Stari kavedini Novi kavedini Skupno kavedini Hiše Solni fondi
1816 4854 1491 6345 367
1817 4870 1491 6361 367
1818 4872 1490 6362 372 358
1819 4854 1491 6345 389 430
1820 6374 6374 433 436
1821 6460 6460 435 443
1822 6496 6496 459 464
1823 6539 6539 465 467
1824 6944 6944 512 520
1825 7054 7054 512 525
1826 7054 7054 514 526
1827 7054 7054 514 526
1828 7054 7054 514 606
1829 7054 7054 514 601
1830 7033 7033 492 608
4854 4870 4872 4854
6374 6460 6496 6539
6944 7054 7054 7054 7054 7054 7033
1491 1491 1490 1491
6345 6361 6362 6345 6374
6460 6496 6539
6944
7054 7054 7054 7054 7054 7033
367 367 372 389 433
435 459
465
512
5125 14 5145 14 514 492
358 430
436
443
464
467
520
525 5265 26 6066 01 608
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
1816 1817 1818 1819 1820 1821 1822 1823 1824 1825 1826 1827 1828 1829 1830
Stari kavedini Novi kavedini Skupno kavedini Hiše Solni fondi
Gr af	1:	Število solnih kavedinov, fondov in hiš od leta 1816 do 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 52 in 91 )

105
Letnik 42 (2019), št. 1
noma	 po vzr očali	 šk odo. 	 Z unanje 	 nasipe	 so 	 nižali	 in	 si	 na 	 ta	 način 	 pridobili	 ob -
delo v alno	 zem ljo. 	 Nižali	 pa	 so	 tudi 	 notr anje	 nasipe.	 Višji	 inšpekt or	 obor oženih	
paznik o v 	 Della	 Ri v a	 je 	 opozoril, 	 da 	 so	 nek at eri 	 solinarji	 zar adi	 lažjeg a	 pr enosa	
soli	 iz 	 hiš	 na	 ladje	 znižali 	 nasipe. 	 T o	 je 	 bilo	 k azni v o	 dejanje,	 solinarji	 so	 bili	 k a -
zno v ani	 s 	 4 	 goldinarji	 g lobe. 	 P o v sem 	 r azumlji v o 	 je	 bilo,	 da	 so	 mor ali 	 nasip	 vrniti 	
v 	prv otno	stanje.
137
 
V elik o	 je	 bilo	 spor o v 	 tudi 	 med	 r azličnimi	 lastniki	 solnih	 f ondo v ,	 pr ed v sem 	
tam,	 kjer	 je	 imelo	 v eč	 lastn ik o v 	 v 	 lasti	 isti 	 f ond.	 T ak 	 je 	 primer	 br at o v	 F onda, 	
sino v 	 pok.	 Nik olaja 	 in 	 br at o v 	 Corsi,	 sino v	 pok. 	 Z uanneja , 	 ki	 so 	 imeli	 že 	 dalj	 časa	
v 	 sk upni 	 lasti	 f ond.	 Čepr a v 	 je 	 med	 družinama	 v ladala 	 slog a, 	 je	 v seeno	 prišlo	 do 	
nesog lasja 	 zar adi	 popr a vila	 g la vneg a	 nasipa.	 Člani	 druž ine	 Corsi	 so 	 s v oj	 del	 po -
pr a vili, 	 niso	 pa	 hot eli	 popr a viti 	 še 	 dela, 	 ki 	 bi 	 g a	 mor ala	 popr a viti	 družina	 F onda. 	
137
	 SI 	 P AK	 PI	 225 ,	 t .	 e.	 33, 	 spis 	 161 .	 Na	 primer , 	 7.	 9.	 1816	 je	 inšpekt or 	 prija vil	 in	 og lobil	 solinar k o 	
Mar g herit o	 Benedetti,	 Bort olomia	 P etr onia 	 pok.	 Pietr a, 	 Lor enza	 F r agiacoma	 pok.	 Z uanneja, 	
Indrig a	 P etr onia	 pok.	 Bor olomea	 (lastnik	 in	 solinar),	 Crist of or a 	 Indrig a	 pok.	 Indrig a,	 Zampie -
r a 	 Dapr etta	 pok.	 Z uanneja,	 Zorzi	 P etr onia 	 pok.	 Pietr a,	 Almerig a	 F ondo	 pok.	 Almerig a,	 Pietr a 	
F ornasar a 	 pok. 	Z uanneja	in	Domenica	Amantina.
T abela 	4:	Število oseb, ki so delale v solinah od leta 1824 do 1830 
(SI PAK PI 225, t. e. 52 in 91)
Leto Solinarji s patentom Brez patenta Žene Otroci Skupaj
1824 1272 300 1200 1300 4072
1825 1297 293 1210 1200 4000
1826 1165 1200 1600 3965
1827 1177 1150 1513 3840
1828 1314 1157 1529 4203
1829 1312 1155 1528 4196
1830 1303 1147 1515 4174
Gr af	 2:	Število oseb, ki so delale v solinah od leta 1824 do 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 52 
in91)
1272
1297
1165
1177
1314 1312
1303
300 293
1200
1210
1200
1150 1157 1155 1147
1300
1200
1600
1513
1529 1528
1515
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1800
1824 1825 1826 1827 1828 1829 1830
Solinarji s patentom Brez patenta Žene Otroci

106
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
T abela	5:	Infrastrukturni objekti v solinah leta 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 91)
Predel Fondi Hiše Kavedini Kanali Kavane Zapore Mostovi Zapornice
F ontanigge 301 237 3612 3 17 5 29 16
Ler a 258 203 2840 3 12 1 22 11
Fazan 38 35 396 3 2 3 8 6
Strunjan 18 17 185 2 2 2 7 4
SK UP A J 608 492 7033 11 33 11 66 37
301
237
3612
3 17 5
29 16
258
203
2840
3 12 1
22 11
38 35
396
3 2 3 8 6 18 17
185
222 7 4
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
3500
4000
Fondi Hiše KavediniK analiK avaneZ aporeM ostovi Zapornice
Fontanigge Lera Fazan Strunjan
Gr af	3:	Infrastrukturni objekti v solinah leta 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 91 )
T abela	6:	Število lastnikov solnih fondov in kavedinov v piranskih solinah 
leta 1816 (SI PAK PI 225, t. e. 52, Catastico de Proprietari de Saline e Salineri 
del vecchio e nuovo Stabilimento delle Saline dell’anno 1816)
Zp. št. Priimek Ime Št. kavedinov Št. fonda
1 AM.R.d.Sali 193 19
2 Amor oso G.	Pietr o,	sin	 pok.	Bort olomia 6 1
3 Arzentin Z uanne, 	sin	pok.	Pietr a 33 1
4 Bar bojo Giuseppe,	sin	pok.	 Crist of or a 168 11
5 Bart ole Pietr o,	sin	pok.	 Filippa 18 1
6 Bianchi Alessandr o, 	 sin	 pok.	Gir olama 57,5 6
7 Bianchi Mar g arita, 	v do v a	pok.	 G.	Battista 19 2
8 Bonif azio Alding ar da,	 v do v a 	pok.	Benetta 16 1
9 Bonif azio Z uanne, 	sin	pok.	Domenica 106 6
10 Bonif azio Nicolò,	sin	pok.	Z uanneja 2 1
11 Borsatti Maria	in	sestr a 11 1
12 Br azzaf olli Mar g arita, 	v do v a	pok.	 Ant onia 7 1
13 Bruni Agostino,	sin	pok.	Domenica 10 1
14 Bruni Domenico, 	sin	pok.	 Agostina 34 3
15 Bruni R occo 	in	 žena 	F austina 59,5 6
16 Kapit elj	s v . 	Jurija 24 2
17 Chier ego Pietr o,	sin	pok.	 Bonif azia 57 5
18 Colombani Luigi,	sin	pok.	Lor enza 16 1

107
Letnik 42 (2019), št. 1
Zp. št. Priimek Ime Št. kavedinov Št. fonda
19 Colombani Bort olo, 	 sin	 pok.	Ant onia 30 2
20 Cor bat o Z uanne, 	sin	pok.	 Matt ea 20,5 3
21 Corsi A ccorsio,	sin	 pok.	Filippa 6 1
22 Corsi Almerico,	sin 	pok.	Domenica 4 1
23 Corsi Almerico,	sin 	pok.	Zorzia 54 4
24 Corsi Ant onio,	sin 	 pok.	Nicoloja 35 3
25 Corsi Nicolò, 	sin	 pok.	Z uanneja 49 4
26 Corsi Z uanne, 	sin	pok.	 Z uanneja 24 2
27 Corv a Nicolò, 	sin	 pok.	Nicoloja 50 3
28 Dapr et o Bart olomia,	sin	 pok.	F r ancesca 6 1
29 Dapr et o Simon,	sin	pok.	 Giacoma 16 2
30 Dapr et o Z uanne, 	sin	pok.	 Z uanneja 44 7
31 Da v anzo Benett o,	sin	pok.	 Ant onia 10 1
32 Da v anzo Nicolò, 	sin	 pok.	Ant onia 18 2
33 Da v anzo Pietr o,	sin	 pok.	Ant onia 9,5 1
34 Da v anzo Pietr o,	sin	 pok.	Pietr a 9 1
35 Da v anzo Z uanna, 	sin	pok.	 Pietr a 5 1
36 Declencich Ant onio,	sin 	 pok.	Nicoloja 21 2
37 Dolce Ant onio,	sin 	 pok.	Z uanneja 9 1
38 Dolce Domenico,	sin	 pok.	Z uanneja 7 1
39 Dongetti Maria,	r ojena	Pier obon 27 3
40 F abris Cattarina,	v do v a 	pok.	 Mar c’ Ant onia 84 6
41 F abris Giuseppe,	sin	 pok.	Mar c‘ Ant onia 42 2
42 F acia Gior gio 12 1
43 F onda Ant onio,	sin 	 pok.	G.	 Pietr a 3,5 1
44 F onda G.	Pietr o,	 sin	pok.	 Nicoloja 199 14
45 F onda Gior gio 	in	F r ancesca 31 3
46 F onda Nicolò, 	sin	 pok.	T ommasa	 12 1
47 F onda Z uanne, 	sin	pok.	 Andr ea 19,5 2
48 F onda Z uanne, 	sin	pok.	 Z uanneja 8 1
49 F onda Ant onio,	sin 	 pok.	Z uanneja 9 1
50 Fornasaro Ant onio,	sin 	 pok.	P asqualina 13 1
51 Fornasaro Bort ola,	v do v a	pok.	 F onda 9 1
52 Fornasaro Bort olo, 	 sin	 pok.	P asqualina 8 1
53 Fornasaro Leonar do,	sin	pok. 	Bort ola 8 1
54 Fornasaro F r ancesco,	sin	 pok.	Bort ola	 14 1
55 Fornasaro F r ancesco,	sin	 pok.	Leonar da 6 1
56 Fornasaro Gir olamo,	 sin	pok.	 Bort ola 14 1
57 F r agiacomo Albert o,	 sin	pok.	 Domenica 7 1
58 F r agiacomo Almerico,	sin 	pok.	Lor enza 9 1
59 F r agiacomo Domenico,	sin	 pok.	Lor enza 9 1
60 F r agiacomo Domenico,	sin	 pok.	Z uanneja 18 1
61 F r agiacomo Domenico,	sin	 pok.	Giacoma 53 4
62 F r agiacomo Giacomo,	sin	 Lor enza 6 1
63 F r agiacomo Z uanne, 	sin	pok.	 Domenica 20 1
64 F r agiacomo Z uanne, 	sin	pok.	 Lor enza 48 1
65 F r anceschi Ant onia,	r ojena	 Bruni 10 1
66 F r anceschi Mar c’ Ant onio,	 sin	pok.	 Al visea 12 1
67 F ur egon Pietr o,	sin	 pok.	Almerica 51 4
68 F urian Elena, 	v do v a	 pok.	Almerica 20 2
69 Gabrieli Lodo vico, 	 sin	Pietr a 82 3
70 Gir aldi Ant onio,	sin 	 pok.	F r ancesca 6 1
71 Gir aldi Domenico,	sin	 pok.	F r ancesca 13 1
72 Gir aldi F r ancesco,	sin	 pok.	Nicoloja 39 4
73 Gir aldi F r ancesco,	sin	 pok.	Z uanneja 13 2

108
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
Zp. št. Priimek Ime Št. kavedinov Št. fonda
74 Gir aldi Simon,	sin	pok.	F r ancesca 10 1
75 Grisoni F r ancesco,	 sin	pok.	 Santa 480 27
76 Indrigo Aldeg ar da,	v do v a	 pok.	Zorzija 18 2
77 Lenzi F elice,	sin	pok.	Gir olama 73 7
78 Mansioneria	 T esta	-	Pr edanzan 62,5 6
79 Mar aspin Ant onio,	sin	pok. 	 Ant onia 6 1
80 Mar chesini Pietr o,	sin	pok.	 Giuseppea 21 2
81 Minio Nicolò,	sin	Gio v annia 21 2
82 P ado v an Z uanne	di	Lor enzo,	najemnik	 Corsija 35 2
83 P ag liar o Ant onio,	sin	pok. 	 Nicoloja 11 1
84 P ag liar o Domenico, 	sin	pok.	 Simona 11 2
85 P ag liar o Gr azia,	v do v a 	 pok.	Domenica 13 2
86 P ag liar o Nicolò,	sin	pok.	Crist of or a 14 1
87 P ar enzan Ant onio,	sin	Nicoloja 12 1
88 P ar enzan Zoia, 	v do v a	pok.	Nicoloja 6 1
89 P etr onio	 Ant onio,	sin	Bort ola 10 1
90 P etr onio	 Ant onio,	sin	pok. 	 Mar ca 15 1
91 P etr onio	 Bort olomio,	sin	pok.	 Pietr a 51 3
92 P etr onio	 Brunetta,	 v do v a	 pok.	Pietr a 35 3
93 P etr onio	 Crist of or o, 	sin 	 pok.	Z uanneja 4 1
94 P etr onio	 Domenico, 	sin	pok.	 Zorzia 34 4
95 P etr onio	 F r ancesco,	 sin	pok.	 Zorzia 14 1
96 P etr onio	 G.	Pietr o,	sin	 pok.	Mar ca 26,5 2
97 P etr onio	 Matt eo,	sin	pok.	R occa 26 2
98 P etr onio	 Nicolò,	sin	pok.	Domenica 7 1
99 P etr onio	 Pietr o,	sin	pok.	 Crist of or a 4 1
100 P etr onio	 Pietr o,	sin	pok.	 G.	Pietr a 12 1
101 P etr onio	 Pietr o,	sin	pok.	 Mar ca 28 2
102 P etr onio	 Pietr o,	sin	pok.	 Mar ca	 59 5
103 P etr onio	 Zorzi,	sin	pok.	Mar ca 17 1
104 Pier obon Andr ea,	sin	pok.	Crist of or a 28 2
105 Pier obon Crist of or o, 	sin 	 pok.	Pietr a 100 10
106 Pier obon Z uanna, 	v do v a 	pok.	Pietr a 74 6
107 Pier obon Z uanne, 	sin	pok.	Crist of or a 26 3
108 P ot occo Domenico, 	sin	pok.	 F r ancesca 10 1
109 Pr edonzan Luigi,	sin	Nicoloja 44,5 6
110 Pr edonzan Nicolò,	sin	pok.	Al visea 35 4
111 Pr edonzan Nicolò,	sin	pok.	Nicoloja 12 1
112 R ast elli Vit o,	sin	pok.	G.	 Ant onia 40 4
113 R a v alico Mar co,	sin	pok.	Nicoloja 3 1
114 R a v asini Gianmar co, 	 sin	 pok.	G.	 Maria 10 1
115 Rosso Domenico, 	sin	pok.	 Z uanneja 11 1
116 Rosso Zorzi,	sin	pok.	Nicoloja 28 2
117 Rota Agnese,	v do v a	pok.	 St ef ana 5 1
118 R uzzier G.	Maria,	sin	pok.	Bort ola 8 1
119 R uzzier Gir olamo,	sin	 pok.	Crist of or a 15 2
120 R uzzier Nicolò,	sin	pok.	Andr ea 8 1
121 R uzzier Odorico,	sin	pok. 	 Crist of or a 7 1
122 R uzzier Simon,	sin	pok.	Domenica 9 1
123 R uzzier Z uanne, 	sin	pok.	Bort ola 8 1
124 Schia vuzzi Bernar dino,	sin	pok.	 Giacoma 102 7
125 Senno Alessandr o, 	 sin	 pok.	G.	 Pietr a 98 9
126 Senno G.	Maria,	sin	pok.	G.	 Pietr a 157 11
127 St epan T ommaso, 	sin	pok.	 Mattia 4 1
128 T ambor lin Mar co,	sin	pok.	Nicoloja 20 2

109
Letnik 42 (2019), št. 1
Zp. št. Priimek Ime Št. kavedinov Št. fonda
129 T ammar o Alessandr o, 	 sin	pok.	 Z uanneja 32 3
130 T ammar o Bort olo, 	 sin	 pok.	Mar ca 7 1
131 T ammar o Lor enzo,	sin	pok.	 Alessandr a 8 1
132 T ammar o Zorzi,	sin	pok.	 Pietr a 4,5 1
133 T ammar o Z uanna, 	hčer k a	pok.	 Nicoloja, 	 v do v a	 pok.	
Bona v entur e 	R uzzier
10 1
134 T ammar o Z uanne, 	sin	pok.	 Mar ca 14 1
135 T omaz Giacomo,	sin	 pok.	F r ancesca 112 8
136 T r ani Pietr o,	sin	 Ant onia 31 3
137 V almar ana Leonar do 1 1
138 V arin Mar g arita,	v do v a	 pok.	Bort ola 20 2
139 V atta Simon,	sin	pok.	 Bonif azia 79 6
140 V enier Agostino,	sin	 pok.	Bort ola 16 1
141 V enier Ant onio,	sin 	 pok.	Bort ola 8 1
142 V enier Crist of or o, 	 sin	pok.	 F r ancesca 82 5
143 V enier Zorzi,	sin	pok.	 Zorzia 117 10
144 V er onese Ant onio,	sin 	 pok.	Z uanneja 6,5 1
145 V er onese Domenico,	sin	 pok.	Z uanneja 14 1
146 V er onese Maria	in	Cattarina 10 1
147 Viezzoli Lor enzo 	 di	Z uanne 3 1
148 Zamarin Odorico,	sin	pok.	Z uanneja 81,5 6
SKUPAJ 4854 406
Uvodni del katastra s podatki o starih in novih lastnikih piranskih solin leta 1816 (SI 
PAK PI 225, t. e. 52, Catastico de Proprietari de Saline e Salineri del vecchio e nuovo 
Stabilimento delle Saline dell‘anno 1816).

110
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
K er	 je	 med	 t em	 neurje	 porušilo	 nasip, 	 je 	 popla vilo 	 tudi	 sosednje	 f onde,	 zat o	 je	
pr edsedstv o	Kolegija XX za sol 	 uk azalo	 družini 	 Corsi,	 naj	 popr a vi 	 pošk odo v ani	
nasip,	članom 	družine	 F onda	 pa	naložilo 	plačilo 	polo vice 	str ošk o v .
138
Pr edsedstv o 	Kolegija XX za sol 	 je	 celo 	 jesen	 1816	 opozarjalo	 lastnik e	 so -
lin	 in	 solinarje,	 naj	 obna v ljajo	 star e 	 in	 na	 no v o 	 posta v ljene 	 nasipe.	 Pr ed v sem	
na	 no v o 	 posta v ljeni 	 nasipi 	 niso 	 bili	 dobr o	 utrjeni 	 in 	 jih	 je	 v sak o	 manjše	 neurje	
pošk odo v alo. 	 P otr ebno	 je	 bilo	 v ečletno 	 utrje v anje	 in	 posta vit e v 	 k amnit eg a 	 zidu,	
da 	 je	 lahk o	 nasip	 kljubo v al	 sili	 v alo v . 	 Obdobje	 gr adnje	 no vih 	 solnih	 f ondo v 	 je	
bilo	 zelo	 t eža vno,	 saj	 so 	 pogosta	 neurja	 porušila	 v ečmesečno 	 delo	 dela v ce v 	 in	
solinarje v . 	 Šele	 po	 letu	 1825,	 k o	 so	 bili	 zunanji 	 nasipi	 do br o 	 utrjeni 	 in	 obzidani,	
se 	je	stanje	normalizir alo.	
Leta 	 18 16	 je	 v	 v seh 	 pir anskih	 solinah	 delo v alo 	 4854	 solnih	 k a v edino v ,	 ki	
so	 bili	 v	 lasti 	 148	 pr a vnih	 in	 fizičnih	 oseb. 	 Lastniki 	 so	 imeli	 k a v edine	 na 	 r azličnih	
f ondih	 zar adi 	 k upopr odaj, 	 dedo v anja 	 in	 dotalnih 	 pogod b.	 F ond 	 z	 28	 k a v edini	 je	
imel 	 lahk o	 tudi	 po	 tri	 ali 	 štiri	 lastnik e.	 K er	 do	 leta	 1824	 ur adniki	 niso	 zabeležili	
podatk o v 	 o	 št e vilu 	 solinarje v 	 in	 člano v	 njiho vih 	 družin ,	 ki 	 so 	 delali 	 na 	 solnem	
f ondu, 	 je	 t ežk o	 določiti	 št e vilo 	 dela v ce v 	 na 	 posameznem 	 f ondu. 	 T ak šni	 podatki 	
so	 zabeleženi	 od	 leta 	 1824	 dalje.	 Pr a viloma	 so	 na v edeni	 podatki 	 o	 solinarjih	 s 	
pat ent om,	solinarjih	br ez	le-t eg a, 	 otr ocih 	 do	 osmeg a	leta	 star osti	 in	št e vilo 	žen -
sk	 in	 deklet ,	 ki	 so	 delale	 na 	 solnih	 f ondih.	 Če	 je 	 imel	 solni	 f ond 	 v eč 	 lastnik o v , 	 je	
solinarja	posta vil	 lastnik,	ki	 je	imel	naj v ečje 	št e vilo 	 k a v edino v .
SKLEP
P o	 ukinitvi	 Ilirskih	 pr o vinc	 in	 pono vni	 vzposta vitvi	 a v strijsk e	 oblasti	 je 	
drža v a	 int enzi vno	 nadalje v ala	 s	 širjenjem	 no vih	 solnih	 po vršin	 in	 gr adnjo	 no vih 	
solnih	 f ondo v .	 Že	 leta	 1825	 je	 št e vilo	 k a v edino v	 nar aslo	 na	 7054,	 leta	 1830	 pa	 se 	
je	št e vilo	ustalilo	pri	7033;	 tak šno	št e vilo	je	nat o	ostalo	do	odk upa	solnih	f ondo v 	
in	 pr eno v e	 pr edela	 Ler a	 pr ed	 začetk om	 prv e	 s v et o vne	 v ojne.
139
	 Občina	 Pir an	 je	 po 	
prihodu	 pod	 a v strijsk o	 oblast	 izgubila	 izključno	 pr a vico	 podelje v anja	 pr a vice	 do 	
gr adnje	 solin,	 ki	 jo	 je	 imela	 sk ozi	 celotno	 obdobje	 benešk e	 nadoblasti;	 zar adi	 t eg a 	
pir anski	 meščani	 niso	 imeli	 v eč	 pri vilegir aneg a	 položaja,	 ki	 so	 g a	 imeli	 do	 t edaj. 	
P oja v ljati	 so	 se	 začeli	 no vi	 lastniki,	 ki	 niso	 bili	 v eč	 doma	 iz	 Pir ana	 (npr .	 F r ancesco 	
Grisoni),	 ki	 je	 v	 30.	 letih	 19.	 st oletja	 postal	 naj v ečji	 lastnik	 pir anskih	 solin	 s	 576 	
solnimi	k a v edini	(v ečino	jih	je	imel	v	F ontanigg ah,	na	Leri	in	v	Strunjanu).
K er	 so	 no v e	 solne 	 po vršine	 nar edili	 v	 plitv em	 morju, 	 je	 bilo	 tr eba	 t e	 po vr -
šine 	 zaščititi 	 z 	 močnimi 	 morskimi 	 nasipi. 	 Ob	 neugodnih 	 vr emenskih	 r azmer ah	
so	 bili	 nasipi	 zar adi 	 visok eg a	 plimo v anja 	 in	 v alo v anja	 zelo	 nestabilni, 	 dokler	 jih	
niso	 z	 obeh	 str ani	 (morsk e	 in 	 notr anje)	 obzidali	 in	 zaščitili	 s	 k amnitim 	 zidom.	
Ob	 v sak em	 v ečjem 	 neurju	 so	 popla vne	 v ode	 pošk odo v ale	 nasipe,	 solinarji	 pa 	 so	
imeli	 v elik o 	 šk ode	 in	 dodatneg a	 dela	 pri 	 utrje v anju	 nasipo v 	 in 	 čiščenju 	 izpar e -
v alnih 	 in	 kristalizacijskih	 ba zeno v .	 R azmer e	 so	 se	 izboljšale	 šele	 po	 letu	 1830,	
k o	 so	 uspeli	 dodatno 	 utr diti	 zunanje 	 morsk e	 nasipe.	 Žal	 gr adnja 	 no vih	 solnih	
k a v edino v 	 last nik om	 ni 	 prinesla 	 pričak o v anih 	 gospoda rskih	 učink o v	 in	 zasluž -
k a,	 saj	 je	 drža v a	 zar adi	 pr e v elik e 	 pridela v e	 soli 	 t o	 omejila	 in	 u v edla	 pono vno	
monopolne	k oličine	pridelane 	 soli.
138
	 SI 	 P AK	PI	225, 	t .	e.	33,	št .	178,	 datir ano 	 15. 	 12. 	 1816.
139
	 V eč 	 o	 r azlogih 	 za 	 modernizacij o	 pir anskih	 solin,	 drža vnem	 odk upu	 solin	 in	 spr emembi	 t eh -
nološk eg a 	 post opk a	 pridobi v anja 	 soli	 na	 Leri	 g lej	 v	 Bonin: 	 Sečo v eljsk e 	 soline	 –	 pr edel	 Ler a	 v 	
začetk u 	 20.	st oletja 	 [ diplomsk o	delo ] , 	K oper	 2009.	

111
Letnik 42 (2019), št. 1
ARHIVSKI VIRI
SI PAK PI – Pokrajinski arhiv Koper, enota Piran
	• SI	 P AK	PI	225,	Solni	 k onzor cij 	 Pir an 	s 	 pr edhodniki, 	 t .	e.	 1, 	 31,	32, 	33,	 52,	91.
LITERATURA
Bennussi,	 Bernar do:	 R agguag lio	 delle	 monet e,	 dei	 pesi 	 e	 delle	 misur e	 per 	 servir e 	
alla	 st oria	 delle	 nostr e	 pr o vincie.	 V : 	Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia 
e Storia Patria, anno XL ,	 f ascicolo 	 1.	 P ar enzo:	 Società	 istriana	 di	 ar cheologia	 e	 st or ia 	
patria. 	Tipogr afia 	Gaetano	Coana	 & 	fig li, 	1928,	 str . 	 227–336.
Bonin,	 Fla vio: 	 Pr oizv odnja 	 soli	 v	 Pir anskih	 solinah	 od	 16.	 do 	 druge 	 polo vice	 18. 	
st oletja.	 V :	Annales, Series Historia et Sociologia , 	 letnik 	 11,	 št .	 1.	 K oper:	 Znanstv eno-r azi -
sk o v alno	 sr edišče,	Zgodo vinsk o 	 društv o	za 	južno	 Primorsk o,	2001,	str .	 93–104.
Bonin,	 Fla vio: 	 Samostan	 s v . 	 F r ančišk a	 med	 lastniki	 solnih	 polj.	 V : 	Sedem stoletij 
minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu 1301–2001 . 	 Pir an:	 Slo v ensk a	
minoritsk a 	 pr o vinca 	 s v .	 Jožef a,	 Minoritski 	 samostan	 s v . 	 F r ančišk a	 Asišk eg a 	 v	 Pir anu,	
2001, 	str . 	 141–157.
Bonin,	 Fla vio:	 Pir ansk e	 soline	 v	 zgodo vinskih	 virih;	 s	 poudar k om	 na	 18.	 st ole -
tju.	 V :	Annales Mediterranea .	 Pir an: 	 P omorski	 muzej	 »Ser gej	 Mašer a«,	 Pir an	 2009,	 str . 	
23–30.
Bonin,	 Fla vio:	 Solne	 poti.	 Katalog	 št .	 15.	 Pir an: 	 P omorski 	 muzej 	 –	 Museo	 del	 Mar e 	
»Ser gej	 Mašer a«	Pir an/Pir ano 	2009.
Bonin,	 Fla vio: 	 Pir ansk e 	 solne	 pogodbe	 (1375–1782).	Viri 33 .	 Ljubljana:	 Ar hi v sk o 	
društv o	 Slo v enije,	2011.
Bonin,	 Mar k o: 	 Pridobi v anje	 soli	 na	 solnem	 f ondu	 P omorsk eg a 	 muzeja	 »Ser gej 	
Mašer a«	 Pir an.	 Gibanje	 znanost 	 mladini	 – 	 r azisk o v alna	 nalog a	 s 	 podr očja 	 družboslo vja 	
–	 geogr afija,	 Pir an: 	 [M.	Bonin],	2002.
Bonin,	 Mar k o:	 Sečo v eljsk e 	 soline: 	 pr edel	 Ler a 	 v 	 začetk u	 19.	 st oletja	 [diplomsk o 	
delo],	 K oper	2009.
Bonin,	 Mar k o:	 Sečo v eljsk e	 soline	 –	 pr edel 	 Ler a	 v	 začetk u	 20.	 st oletja.	 V :	 Zbor-
nik radova Međunarodnog znanstvenog skupa Istarsko gospodarstvo jučer i sutra, Pazin, 
Pula, studeni 2013 = Proceedings of the International scientific conference Istrian econo-
my yesterday and tomorrow, Pazin, Pula, november 2013 ,	 (P osebna 	 izdanja,	 38).	 P azin:	
Drža vni 	ar hi v , 	2015	(ur .	Križman 	P a v lo vić,	 Danijela),	str .	359–379.
Bonin,	 Zdenk a:	 K oprsk e 	 soline	 v	 por očilih	 beneških	 ur adnik o v .	 V :	Kronika 	 Časo -
pis	 za	 slo v ensk o	 kr aje vno	 zgod o vino,	 letnik	 53,	 zv .	 3, 	 Ljubljana:	 Z v eza	 zgodo vinskih	 dru -
št e v 	Slo v enije,	2005. 	 str . 	283–300.
Bonin,	 Zdenk a:	 Katast er	 k oprskih 	 solin	 leta	 1847.	 V :	Kronika , 	 Časopis 	 za	 slo v en -
sk o	 kr aje vno 	 zgodo vino,	 letnik 	 54,	 zv .	 1,	 Ljubljana:	 Z v eza 	 zgod o vinskih 	 društ e v	 Slo v eni -
je,	2006, 	str . 	 79–94.
Bonin,	 Zdenk a: K oprsk e 	 soline 	 v 	 zgodo vinskih 	 virih. V: Annales Mediterranea .	 Pi -
r an:	P omorski	muzej	»Ser gej	Mašer a«	 Pir an, 	2009,	 str . 	85–103.
Bonin,	 Zdenk a:	 K oprsk e 	 soline.	 V :	Studia Iustinopolitana ,	Revija Osrednje knjižnice 
Srečka Vilharja Koper ,	 letnik 	 II,	 1. 	 del.	 K oper:	 Osr ednja	 knjižnica 	 Sr ečk a	 Vilharja	 K oper ,	
2009,	str . 	 95–120.
Bonin,	 Zdenk a:	 Delo v anje	 k oprskih	 solin	 v 	 obdobju	 benešk e 	 in	 a v strijsk e	 upr a v e.	
V: 	Zbornik radova Međunarodnog znanstvenog skupa Istarsko gospodarstvo jučer i sutra, 
Pazin, Pula, studeni 2013 = Proceedings of the International scientific conference Istrian 
economy yesterday and tomorrow, Pazin, Pula, november 2013 ,	 (P osebna	 izdanja,	 38).	
P azin: 	Drža vni	ar hi v ,	2015	(Križman	P a v lo vić,	Danijela;	ur .), 	str .	277–296.	
Bonin,	 Zdenk a, 	 Bonin,	 Fla vio: 	 Tihotapljenje	 k oprsk e 	 in	 pir ansk e	 soli	 v	 obdobju	
Benešk e	 r epub lik e. 	 V :	Upor, nasilje in preživetje [Elektronski vir]: slovenski in evropski 
VIRI 	IN	 LITERA TURA

112
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
primeri iz srednjega in novega veka znanstvena monografija ,	 K oper:	 Založba 	 Uni v erze	 na 	
Primorsk em, 	2015,	str .	181–210.	
Br g lez, 	 Alja:	 Zrno	 soli	 za 	 imper ij: 	 Pir an	 1579–1609.	 K oper:	 Uni v erza	 na 	 Primor -
sk em,	 Znanstv eno-r azisk o v aln o 	 sr edišče, 	 Inštitut	 za	 dediščino 	 Sr edozemlja,	 Založba	 An -
nales,	2005.
Combi,	 C ar lo: 	 Notizie 	 st oriche	 int orno	 alle	 saline	 d‘Istria. 	 T rie st e: 	 Colombo	 Coen,	
1858.
Čolak, 	 Nik ola: 	 Pr oizv odnja	 pašk e	 soli	 i	 pomorsk a 	 tr go vina 	 do 	 pada	 P ag a 	 pod	 mle -
tačk u 	 v last 	 godine	1409.	V : 	Pomorski zbornik 1 , 	 Zadar 	 1963, 	 str .	477–515.
Danielis, 	 Angelo: 	 Le	 v ecchie	 saline	 di 	 Pir ano.	Archeografo Triestino . 	 T riest e:	 Offi -
cine	gr afiche	della	 E dit oriale 	libr eria	 s.	a., 	1930–1931,	v ol. 	44, 	str . 	 409–418.
Dar o v ec, 	 Dar k o:	 Solarstv o	 v	 se v er ozahodni	 Istri	 od 	 12.	 do 	 18.	 st oletja.	 V : 	Annales, 
Series Historia et Sociologia ,	 letnik	 11,	 št . 	 1.	 K oper:	 Znanstv eno-r azisk o v alno 	 sr edišče,	
Zgodo vinsk o	društv o	za	južno	Primorsk o,	2001,	 str .	71–92.
Dar o v ec, 	 Dar k o:	 Da v ki 	 nam	 pijejo 	 kri.	Knjižnica Annales Majora .	 K oper:	 Uni v erza 	
na 	 Prim orsk em: 	 Znanstv eno-r azisk o v alno 	 sr edišče	 R epublik e	 Slo v enije, 	 K oper: 	 Zgodo -
vinsk o	društv o	 za	južno	 Primorsk o, 	 2004.
Er ceg, 	 Iv an:	 Pr eg led	 »solana« 	 i	 pr oizv odnje 	 soli	 duž 	 ist očnojadr ansk e	 obale	 (doba	
f eudalizma).	 V :	Jadranski zbornik, št . 	 13.	 Pula:	 P o vijesno	 društv o 	 Istr e,	 Rijek a: 	 P o vijesno	
društv o	Rijek e, 	1986–1989,	 str .	119–131.
Er ceg, 	 Iv an:	 Pr eg led	 k upopr od aje	 soli	 na	 sje v ernom 	 Jadr anu	 (kr ajem	 17.	 i 	 počet -
k om 	 18. 	 st oljeća).	 V :	Vjesnik Historijskog arhiva Rijeka ,	 št .	 32.	 Rijek a:	 Hist orijski 	 ar hi v 	
Rijek a, 	1990, 	str .	25–43.
F anf ani,	 T ommaso:	 Il	 sale: 	 un	 pr odott o	 per 	 la 	 cr escita 	 economica	 di 	 T riest e.	 V : 	
Storia economica e sociale di Trieste , 	 v olume	II,	Lint , 	T riest e,	2003,	str .	 505–540.
Gestrin, 	 F er do: 	 T r go vina	 slo v ensk eg a 	 zaledja 	 s 	 primorskimi 	 mesti 	 od 	 XIII.	 st oletja	
do	 k onca 	 XVI. 	 st oletja. 	 V :	Kronika XI/2 . 	 Ljubljana:	 Zgodo vinsk o	 društv o	 za	 Slo v enijo,	 str .	
73–85, 	1963.
Gestrin, 	 F er do: 	T r go vina	 slo v ensk eg a	 zaledja 	 s 	 primorskimi 	 mesti 	 od 	 13.	do	k on -
ca 	16.	st oletja,	 Ljubljana:	S AZU ,	1965.
Guštin, 	 Mitja:	 K oprsk e	 soline	 na 	 Bonifiki	 pri	 Bert okih.	 V :	Soline: ogrožena kultur-
na krajina ,	Pir an: 	 P omorski	muzej	 Ser gej 	Mašer a	Pir an,	 2009,	str . 	 75–84.
Her k o v , 	 Zlatk o:	 Mjer e	 hrv atsk og	 Primorja, 	 s 	 osobit om	 os vrt om	 na	 solne	 mjer e	 i 	
solnu	tr go vino.	Rijek a:	Hist orijski	ar hi v 	 u	Rijeci	i	 P azinu, 	1971.
Her k o v , 	 Zlatk o:	 Naše	 star e	 mjer e	 i	 ut ezi,	 Uv od	 u 	 t eoriju 	 po vjesne	 met er ologije	 i 	
njezina	 pr aktična	 primjena	 pri	 pr ouča v anju	 naše	 gospodarsk e	 po vijesti,	 Zagr eb:	 Šk ol -
sk a	 knjig a, 	1973.
Her k o v , 	 Zlatk o:	 Prinos	 za	 pozna v anje	 naših 	 starih	 mjer a 	 za	 dužinu	 i	 po vršinu.	 V :	
Zbornik Historijskog instituta JAZU u Zagrebu 7 , 	 Zagr eb:	J AZU ,	 1974.
Holz, 	 E v a:	 Sol 	 k ot	 drža vni	 monopol. 	 Od 	 cesarice 	 Marije	 T er ezije	 do 	 mar čne	 r e v o -
lucije 	 leta	 1848 .	 V :	Annales, Series Historia et Sociologia 3 ,	 letnik 	 8. 	 K oper:	 Znanstv eno -
-r azisk o v alno 	 sr edišče,	Zgodo vinsk o 	društv o	za	južno	Primorsk o,	 1996, 	 str .	339–348.
K oludr o vić,	 Ant e	 in 	 F r anić, 	 Mla den:	Sol i morske solane . 	 Zagr eb: 	 Udruženje	 rudni -
k a	i	industrije	nemetala, 	 1954.
Mihelič,	 Darja:	 Neagr arno	 gospodarstv o	 Pir ana 	 od 	 1280	 do 	 1340. 	 Ljubljana: 	
S AZU ,	1985.
Mihelič,	 Darja:	 O 	 začetkih	 pir ansk eg a 	 solarstv a.	 V :	Annales, Series Historia et Soci-
ologia 8/96 .	K oper: 	Zgodo vinsk o 	društv o	za	južno	 Primorsk o, 	 1996,	str .	 339–348.
Mihelič,	 Darja:	 O	 začetkih	 pir ansk eg a 	 solarstv a.	 V :	Annales, Series Historia et So-
ciologia ,	 letnik 	 11, 	 št .	 1.	 K oper:	 Znanstv eno-r azisk o v alno	 sr edišče, 	 Zgodo vinsk o 	 društv o	
za	 južno	Primorsk o, 	2004,	str . 	71–92.
Mihelič,	 Darja:	 Pir ansk o	 belo	 zlat o. 	 V : 	Annales Mediterranea . 	 Pir an:	 P omorski	 mu -
zej	»Ser gej 	Mašer a«	Pir an, 	2009,	str .	15–22.
Mlaco vić, 	 Dušan: 	 Plemenit ost	 in 	 ot ok:	 padec	 in	 vzpon	 r absk eg a 	 plemstv a. 	 Zagr eb: 	
Le y k am 	int ernational	d.	o.	o.,	2008.

113
Letnik 42 (2019), št. 1
Mort eani, 	 Luigi:	 Contr at o	 de 	 Sali 	 stipulat o	 fr a	 V enezia 	 e	 Pir ano.	 T riest e:	 L. 	 Mor -
t eani, 	 1889.
Nicolich,	 Emanuele:	 Cenni	 st orico-statistici 	 sulle	 Saline 	 di	 Pir ano.	 Pir ano:	 Con -
sorzio 	delle	 Saline,	1882.
Nicolich,	 Emanuele:	 Documenti	 che	 si	 rif eriscono	 alle	 saline	 dalmatiche.	 Dubr o v -
nik: 	Tisk arnica	J. 	Flori,	1883.
Nicolich,	Emanuele:	Episodi	del 	salificio	A driatico. 	 Zadar , 	1907.
P ahor ,	 Mir osla v: 	 Statuti	 Izole, 	 K opr a 	 in 	 Pir ana 	 t er	 istrski	 zak oni 	 o	 solarjih, 	 so -
larnah 	 in	 tihotapcih.	 V :	Kronika V/3, 	 Ljubljana:	 Z v eza	 zgodo vinskih	 društ e v	 Slo v enije, 	
1957, 	str . 	 123–134.
P ahor ,	 Mir osla v: 	 Solna 	 pogodba	 med	 Pir anom	 in 	 Benetk ami	 iz 	 leta	 1616.	 V : 	Kroni-
ka , 	 letnik	5, 	št .	1,	Ljubljana	 1957, 	str .	14–20.
P ahor ,	 Mir osla v	 in	 P ober aj, 	 T atjana:	 Star e 	 pir ansk e	 soline. 	 Ljubljana:	 Mladinsk a 	
knjig a,	1963.
P ederin, 	 Iv an:	 Spor azum	 paških	 pr oizv ođača	 soli	 s 	 Collegiom	 del	 Sal	 u	 Mlecima 	
1662. 	g..	 V :	 Prinosi	za gospodarsko povijest otoka Paga .	 P azin	 –	 Rijek a: 	 Hist orijski	ar hi vi	
P azin	i	 Rijek a,	1988, 	 str . 	5–18.
P eričić,	 Šime:	 P ašk e	 solane	 od	 1814.	 do	 1914 	 g. 	 V :	Prinosi za gospodarsko povijest 
otoka Paga .	P azin	-	Rijek a:	Hist orijski 	 ar hi vi 	P azin	i	 Rijek a, 	1988,	str .	29–54.
P eričić,	 Šime:	 Pr oizv odnja 	 i	 pr odaja	 pašk e	 soli	 u	 pr ošlosti. 	 Zadar:	 Za v od 	 za	 po vje -
sne	 znanosti 	 HAZU ,	2001,	s v .	43,	str . 	45–83.
Pilandri, 	 Gino:	 Ambient e 	 e 	 t ecnica	 nelle	 saline.	 La Salina di Cervia (a	 cur a	 del	
Gruppo 	C ultur ale 	Ci viltà	Salinar a 	–	Cervia),	Cervia,	1997,	str .	27–34.
R auk ar ,	 T omisla v:	 Zadarsk a 	 tr go vina 	 solju 	 u	 XIV	 i	 XV	 st oljeću.	 V :	Radovi Filozof-
skog fakulteta u Zagrebu 8 .	Zagr eb: 	 [Odsjek 	 za	 po vijest	Filozof sk og	f ak ult eta],	 1970.
Sel v a, 	 Orietta: 	 L ‘atti vità	 salinar a	 in	 Istria:	 t esi	 di 	 laur ea 	 in	 geogr afia.	 T riest e:	
Uni v ersità	deg li 	studi	T riest e, 	 1994.
Sel v a, 	 Orietta:	 Il	 patrimonio 	 st orico 	 geogr afico 	 delle	 saline	 di	 Pir ano. 	 T riest e: 	
Centr o 	studi	 economico-politici	Ezio	 V anoni,	1999.
Stanisci,	 Mario: 	 Appunti	 di	 metr ologia. 	 Cenni	 sulla 	 misur azione	 del 	 t empo,	 del -
lo 	 spazio,	 del	 peso	 e	 del	 r apport o	 economico	 con	 br e vi 	 cenni	 di	 numismatica. 	 Udine:	
Uni v ersità	deg li 	studi	di	Udine, 	1984. 	
Star ec, 	 R obert o:	 Ži v ljenje 	 in	 delo	 v	 istrskih	 solinah.	 V :	Annales, Series Historia et 
Sociologia , 	 letnik	 11,	 št .	 1.	 K oper:	 Znanstv eno-r azisk o v alno 	 sr edišče,	 Zgodo vinsk o 	 dru -
štv o	 za	južno	Primorsk o, 	2001,	str .	121–134.
Vilf an,	 Ser gij:	 K 	 zgodo vini 	 kmečk eg a	 k upče v anja	 s 	 soljo.	 Gospodarsk o	 pr a vne	
podlage	 po v esti	 o	 Martinu 	 Krpanu.	 V : 	Kronika X/3. 	 Ljubljana:	 Z v eza 	 zgodo vinskih 	 dru -
št e v	Slo v enije,	1962,	str .	129–144.
Zanino vić-R umor a, 	 Marija:	 Mjer e	 ot ok a	 P ag a 	 u	 mletačk om	 r azdoblju.	 V : 	Prinosi za 
gospodarsko povijest otoka Paga .	 P azin 	 - 	 Rijek a:	 Hist orijski 	 ar hi vi 	 P azin	 i	 Rijek a,	 1988,	
str . 	19–28.
Žag ar , 	 Zor a: 	 Solinarstv o	 na 	 se v er o vzhodni	 obali 	 Jadr ansk eg a	 morja.	 V :	Muzej so-
linarstva. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Katalog št. 7 .	 Pir an: 	 P omorski 	 muzej 	
»Ser gej	 Mašer a«	Pir an,	1991,	str . 	24–41.
Žag ar , 	 Zor a:	 Solinarstv o 	 na 	 se v er ozahodni	 obali	 Jadr ansk eg a 	 morja.	 V : 	 Kultura 
narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre .	 Ljubljana:	 Znanstv eni 	 inštitut	 FF , 	 1993, 	
str . 	117–127.
Žitk o,	 Sal v at or: 	 Solno 	 tihotapstv o 	 na	 območju 	 pir anskih, 	 k oprskih	 in 	 miljskih 	 so -
lin	 v	času	Benešk e	r epublik e.	V :	Slovensko morje in zaledje, št . 	 2/3,	K oper: 	Lipa, 	1979.

114
Mar k o 	 Bonin: 	 V zposta vit e v	k atastr a	lastnik o v 	pir anskih	solin	leta 	1816,	 str .	 83–114
Članki in razprave || Articles and Papers
IMPLEMENT A TION	 OF	PIRAN	 S AL T	P ANS	O WNER S 	 CAD A S TRE	IN	1816
Whilst	 the	 pr oduction	 of 	 salt	 is 	 e x clusi v e	 t o	 the	 summer	 months,	 the	 w or k	
in	 salt	 pans	 demanded	 that	 the	 salt	 w or k er 	 and 	 his 	 f amil y 	 ar e	 pr esent	 the 	 w hole	
y ear	 t o	 maintain 	 a	 salt	 field.	 W or k 	 at	 the 	 salt	 field	 and 	 its	 annual	 pr epar ation	
f or	 the	 season	 of 	 salt-making 	 usuall y	 start ed	 aft er 	 the	 salt	 pr oduction	 season	
is	 complet ed. 	 All 	 dams	 that 	 w er e	 damaged	 or 	 leaking	 sea w at er	 or	 fr esh	 w at er	
(fr om 	 Dr agonja	 ri v er bed)	 t o	 the	 salt	 field	 ar ea 	 had	 t o	 be	 r epair ed. 	 In	 autumn	 and	
wint er ,	 salt	 basins	 had 	 t o	 contain	 a	 sufficient	 amount 	 of	 w at er	 at	 all	 times, 	 other -
wise	 the y	 w ould 	 dry	 up 	 or	 fr eeze. 	 Basins	 had 	 t o 	 be	 filled 	 with	 fr esh 	 sea w at er 	 as	
r ain	 w at er	 could	 cause	 damage 	 t o	 them.	 During	 the	 necessary	 change 	 of	 w at er ,	
basins	 had	 t o	 be	 dried,	 if	 at	 all	 possible. 	 The	 most	 e xt ensi v e	 pr epar at ory 	 w or k 	
w as	 do ne 	 in	 Spring.	 That	 w as 	 the	 time 	 f or	 r epar ations 	 of	 all 	 damaged	 dams, 	 es -
peciall y	 the	 most 	 important	 dam	 pr ot ecting	 fields 	 fr om	 the 	 passage	 of	 sea w at er	
(flood	 pr ot ection). 	 In	 or der	 of	 importance,	 the	 dam	 immediat el y	 ne xt 	 t o	 the	 sea	
w as	 f ollo w ed 	 b y 	 the	 dams 	 of 	 salt	 pans 	 channels.	 The	 main	 pr epar at ory 	 w or k	 in	
the	 salt 	 field 	 start ed 	 aft er	 1	 Mar ch. 	 Then, 	 it	 w as	 necessa ry	 t o	 clean 	 and 	 pr epar e	
cry stallization 	 basins,	 and	 t o	 pr epar e	 and	 r epair 	 all	 minor	 dams 	 on	 the	 w hole	
salt	 field.	 Damages	 t o	 salt 	 fields	 caused 	 b y 	 flooding 	 imposed 	 an	 additional	 bur -
den	 on	 salt 	 pan 	 w or k ers	 since 	 it	 w as	 gener all y 	 necessary 	 t o	 manuall y 	 r emo v e	
lar ge 	 quantities	 of	 mud	 and	 sludge,	 w hile	 also 	 r econstructing 	 dams.	 The	 article 	
also	 e x amines	 additional	 difficulties 	 encount er ed	 w he n 	 constructing	 new	 salt	
fields	 at	 the	 beginning	 of 	 the 	 19th 	 century .	 A t 	 that	 time,	 the 	 Pir an	 salt	 pans 	 sa w 	
the	 construction 	 of	 a	 hig her	 number	 of	 new	 salt	 fields 	 w hich	 w er e	 locat ed 	 in	 a 	
shallo w	 sea.	 Gi v en	 the 	 need	 t o	 build	 mor e	 salt	 fields	 and	 pr ot ect	 them 	 ag ainst	
sea w at er ,	 it	 w as 	 necessary	 t o 	 build	 pr ot ecti v e	 dams	 w hich	 w er e	 v ery	 unstable 	
as 	 the y 	 w er e	 made 	 of	 soft	 mud.	 W or k ers	 needed 	 se v er al	 y ears	 bef or e	 the y	 could	
str engthen 	 them	 on 	 the	 sides	 thus	 r einf or cing 	 the 	 dams. 	 Such 	 e xt ensi v e 	 new	
construction	 last ed	 tw o	 dec ades. 	 A	 fr esh 	 sea w at er	 inflo w	 and 	 additional	 chan -
nel	 arr angement 	 (e xt ension 	 or	 r ather	 deepening)	 pr esent ed	 additional 	 issues	
f or	 the	 old	 salt	 fields	 in	 or de r	 t o 	 ensur e	 sufficient	 w at er 	 flo w	 and	 good 	 channel 	
depth	 and	 width	 t o 	 allo w 	 seamless	 tr ansport	 of	 salt	 fr om	 salt	 pan	 houses	 t o	
public	 st or ages.	 Another	 pr oblem 	 r elat es 	 t o	 the 	 f act 	 that 	 such	 major 	 construc -
tion	 w or k	 r equir ed 	 lar ge	 financial	 r esour ces 	 that	 salt	 fields	 o wners 	 as 	 w ell 	 as	
the	 country 	 f ound 	 difficult	 t o	 pr o vide	 as	 the	 political 	 and	 economic 	 situation	
could 	 not 	 stab ilize	 immediat el y	 due 	 t o	 military 	 confr ontations.	 Salt 	 pan	 w or k -
ers	 thus 	 li v ed	 in	 po v erty	 and	 new	 salt	 fields,	 unf ortunat el y ,	 f ailed	 t o 	 meet	 the	
e xpect ed	 r esults. 	 As 	 the 	 mar k et	 w as 	 satur at ed 	 with	 salt ,	 the 	 country	 limit ed	 its 	
pr oduction 	 quantity 	 and	 r egulat ed	 its 	 price	 o v er 	 time.	 Insufficientl y 	 pr eserv ed 	
r egist er	 of	 salt 	 fields 	 o wners 	 and	 salt	 pan	 w or k ers	 f or	 the 	 last	 V enetian 	 period	 in	
the	 Pir an 	 unit	 of 	 the	 R egional	 Ar chi v es	 K oper 	 obliged	 the 	 new	 A ustrian 	 author -
ity 	 t o	 establish	 cadastr e 	 of	 salt	 fields	 o wners	 and 	 salt	 pan	 w or k ers	 anew .	 The	
first 	 pr eserv ed	 e x ample	 of	 the	 cadastr e 	 establishment 	 dat es 	 in	 1816, 	 w hile 	 in	
lat er	 y ears 	 the	 cadastr e 	 data 	 w as	 updat ed	 e v ery	 y ear	 betw een	 Oct ober	 and	 De -
cember	 with	 new	 data 	 on	 o wners	 (i. 	 e. 	 due 	 t o	 death, 	 succession,	 w eddings,	 pur -
chase)	 and 	 salt	 pan 	 w or k ers	 w ho 	 w or k ed 	 in	 indi vidual	 pr oduction	 units.	 These	
f act ors 	 r esult ed	 in	 changes	 of	 o wnership	 on	 near l y 	 a 	 t enth 	 of 	 salt	 pans 	 ar eas	
e v ery	 y ear .	 Th e	 additional 	 cause	 of 	 changes	 in	 o wnershi p	 w as	 the 	 allocation 	 of	 a 	
certain 	 number 	 of	 cry stallis ation 	 basins	 t o 	 male 	 descend ants 	 w ho 	 w er e	 gr ant ed	
beneficiary	 status 	 due	 t o	 o wnership 	 thus	 not	 ha ving 	 t o	 serv e	 in	 the	 arm y . 	 The	
country	lat er	abolished	 this	benefit .
SUMMAR Y