Iz zgodovine kcršanske ljudskc solc. (Dalje.) Med tem pa tudi v Avstrii Biso rok križem deržali. Očita ee sicer Avstrii, da jc z vsemi prcnarcdbaBii za stoletja zadej; 13* nihče pa noče pomisliti, koliko so posebflo izhodac avstrijanske dežele iBiele prestati od Turkov, med tem ko so druge v sladkem pokoji živele. Koliko se je ob casu JVlarije Terezije za višje staaove storilo, slišali snio že poprej aekoliko. L. 1751. podal je Ljudovik FerdiaaBd Prokop ogleda obertaijske stavbe (MaBufakturea - Amt) svoj aasvet za Bapravo aiehaničae šole aa Moravskem. Cesarica ga je poterdila, vendar je izrekla, da naj se toliko počaka, da se poprej potrebae bukve natisnejo. Ali početje, ki se je tako Iepo vpeljalo, zaostalo je precej pri začetka ; pozneje so pa popolaoaia aanj pozabili. Imeli so pa vse šolstvo tačas v rokah Jezuiti iB piaristi. Kar so začeli rečai poduk vpeljevati v šole, ludi ni moglo drugače biti, da so tudi ti redovi skerbeti morali, da so BJibovi udje zmožBi postali za podučevaaje v realkah; že v Prokopovem aačertu je bilo omenjeno, da naj se tadi svetai učeniki jemljejo v šole. Oboji redovi, dasiravao so bili posaBiezni izverstai v tih predaietib, obračali so se lc okorao na tem polji, ia svetni so jih kmali prehiteli. Prišel je pa ta čas aiož aa Duaaj, ki je postal za Dunaj to, kar je bil Heker za Berolin. Jaaez Juri Wolf bil je po vseh vclikih raestih v Neničii, razumel je vse evropejske jezike, izurjea je bil v civilaeai ia stavboein vodstvu. L. 1765. prišel je naDuaaj, bodi si da mu je bila Avstrija posebao Ijuba, ali pa je hotel veliki deržavi svoje vednosti v prid oberniti. L. 1768. predložil je svoj aačert trojno razredjene šole a) za premožae mestnjanske sinove, b~) za oberlnije ia zaanosti, c) za aavadoe rokodelce. Ia res je odperl Janez Wolf 11. juaija 1. 1770 svoje šole za siaove kupcev (Realhandluogsschule). Med nčeniki te aove šole je bil Jože Mesmer za lepopisje ia Vogel za aeniški jezik ia dopisovanje (Korrespondeazlehre). Maojkaloje paše osnove za Ijudske šole. Maogo se je že sicer na to mislili, marsikaj je bilo nasvetovaaega, tudi marsiktera osaova popolnoraa izdelana, isspeIjalo se pa do sedaj še nič ni. Nasvet Prokopa Rabstein-skega zastran obertnijskih šol se je določao vpiral na to, da naj se učenje po začetBih šolah popravi, ker sicer ni aiogoče mladenče dalje podučevati, dokler brati, pisati in številiti ne znajo. Ravno, ko je bila poterjena osnova mehanične šole, poterdila je tudi cesarica osbovo Jjudskih šol. Zapovedaao pa je bilo poprej napraviti bukve, ki bi se imele rabiti v začetnih šolah. Trebovalo je pa zopet poltretjega leta, dokler se je Biogel učencem podati Biali ia veliki katekizem pa AbecedBik (Xanienbiiclilein). Račanica ia Abecedoik bila sta poterjena, katekizem pa so predložili nadškofu olomuškemu. Pozaeje je pa ta reč popolnoaia zaspala. Deset let pozaeje prišla je na svitlo zopet osnova, kako se dajo trivialae šole temeljito popraviti in pa nov Abecedaik. L. 1766. ukazala je cesarica Marija Terezija, da Baj predsednik piaristov svoje mneBJe razodene, kako bi se to dalo po Ijudskih šolah vpeljali. Tudi aasvet Bi v djaaje stopil; še le dve leti pozneje so te reči drugi iaožje, pa od druge straai poprijeli. Inostraaski škof io dunajski šolski gospodje so to reč zopet sprožili ia aa slavo svoje doaiačije tudi izveršili, kar bomo v naslednjih versticah spoznali. L. 1763. izvoljea je bil Leopold Eraest Firmiaa, škof ia knez pasavski. Bil je to gospod za vse dobro posebno vaet. Spoznal je, da mu njegova škofova dolžnost skerb naklada za ljudske šole skerbeti. Bal se je, da bi ne bila sim ia tje po deželi kriva vera še ostala; naj boljši pripomoček odpraviti jo, mislil je najli v Ijudski šoli. V svoji deželici, kjer je bil škof ia deželni knez, je lahko spolaoval, kar se mu je potrebaega vidilo ; po drugih krajih pa ni iaiel druge oblasti, kakor škofove; opoaiiajal je duhovsčioo, da naj skerbi po svoji aioči za ljudske šole. Ker je bil pa tudi spoznal, da morate deržava ia eerkev skupaj delati za Ijudske šole, podal je cesarici Marii Terezii svoje aiisli pismeno, ia ta je poslala z lastnoročnini spisom 30. maja 1769 kratek opomia višjemu českemu ia avstrijaaskemu kaaclarju. Imenitno je pa to, ker so se vsled tega začele obravaave, po kterih je bilo prenarejeao šolstvo po vseh dedaib deželah avstrijaaskib. Doba cesarice Marije Terezije imela je zaamnje počasacga pa stanovitaega prestopa starega v aovo. Visoka gospa je sicer spozaala, da se ima staro odpraviti, ni ga zavoljo tega zaničevala, novo je pa le previdno vpeljevala. Ueželaa vlada pod Aaižo, ki je imenovani opomia v roke dobila, izrekla je, da so šole tako dobre, da jih skoraj ni mogoče boljših napraviti i. t. d. V kratkeoi rečeao, ko bi bil nasvel teh gospodov obveljal, ostalo bi bilo vse pri starem 5 zavergla bi se bila la osaova, kakor poprejsnje. Ali vse drugače so sprejtli to reč gospodje, ki so bili pervi svetovavci pri cesarici; niso se dolgo pomišljevali, ktero pot bi nastopili; z nejevoljo reče njih edea (Gebler): Vprasaaje so zastavili, ali bi bilo dobro, da bi kniet pisati ia brati znal. Xa Rusovskeai pod vlado Petra I. bi ne bilo znameaito, ko bi bil kakšea pop (staroverski duhovea) kaj takega prašal... Ne vem, kaj bi k temu rekel ... . Rekli so, da se mora s prenaredbami precej na Duaaji začeti; grof Bliioiegea pa je rekel, da želi, da bi se to za vse dežele sprejelo in povsod djansko vpeljalo. Ob enem skoraj, kakor pasavski škof, sprožiljeto reč od druge straai Jožef Mesmer, školaik na Dunaji. Podal je (začetka leta 1770.) baronu Gebler-ju osnovo za ljudskn šole,ia Gebler je to reč v pravem času predložil cesarici. Tobias Filip Gebler bil je rojea v Reus-Greiz; v avslrijaasko službo stopil je I. 1753. Od stopoje do stopaje se je pomikal, dokler ni bil leta 1768. ud deržavaega svetovavstva. Bil je mož obče izobražea deržavnik in pisatelj političai in dramatičai. Rekli so od njega, da je eden iz med aaj bolj spoštovanja vredoih meceaatov ali podporoikov na Uanaji, da podpira vsako domoIjubao, občao koristao reč. Jožef Mesaer je bil aieada Švab. Verjetao je, da se je iz avstrijaaskih dežel aa Dunaj preselil io oadi svojo srečo najdel. Bil je v drugi polovici šestdesetili let školoik pri sv. Štefanu, ia podučeval je 6 cesarskih otrok v pisanji ia v pervinah drugih naukov. Bil je po svoji službi tudi rektor drugih mestnih šol po Dunaji, ali tožil je, da nima razun naslova skoraj nobene aioči do šol. Spoznal je, kaj je šolatn maajkalo; razumel je prav dobro , kaj bi jih na aoge spravilo; aa svoje stroške poslal je mlajšega učitelja v Sagan , tedaj je zamogel deržavaemu svetovavcu Geblerju prav svetovati. Zravea tega, kako naj bi se šole zboljšale, nasvetoval je to le: 1. Xaj popred naj se zgledaa šola (Xormalschule) vstanovi; naj bolj bi kazalo zato odmeniti mestno glavao šolo pri sv. Štefaau; vodja aaj ima staro veljavo ia moč do vseh mestnili duaajskih šol; na aormalai soli naj sc tudi izuče prihodaji učitelji, hišai podučevavci ia kateheti. 2. Xaj se postavi vladaa šolska komisija, pri kteri sme vodja normalne šole glasovati. CD.ije prih.)