Rlemšlu opis anglešlte napeljave nafte iz Osrednje Azije Nemec Viljem Frerk opisuje v knjigi »Sem in tja po Sredozemskem morju«, ki je izšla leta 1936, napeljavo Angležev iz petrolejskih vrelcev v oerednji Aziji do morske obale Male Azije takole: V Haifi konča ogromna napeljava za nafto (surovo olje) iz Mosula (Kerkuk) v petrolejski pokrajini Irak v osrednji Aziji. Iraška petrolejska družba je ustvarila v Aziji v teku nekaj let svetovno Cudo, kojega začetek je bll sprva zasmehovan. Nič manj kakor 125.000 ton najiboljših jeklenih cevi s 30 cm premera gre tamkaj skozi puščavo in skalovje, preko dolin in hribov, skozi železno trde množine lave in tekočega peska. S pripravami so začell Angleži leta 1929. Leta 1934. je bila ogromna napeljava dograjena. Pri gradnjl je bilo od časa do časa zaposlenih 14.000 domačmov, katere je nadzorovalo 3000 specialistov. Skupni izdatkl za to orjaško delo so znašall 14,000.000 angleških funtov. Omenjeno napeljavo Imenujejo Angleži >Pipe LAne« in prifienja v Kerkuku, gre v južnozapadni smeri preko srednjeazijske reke Tigris do reke Evfrat. V severnozapadnem Iraku pri Hadithi se razcepi napeljava v dva dela. En odcep napeljav« teče zapadno od Hadithe v južno amer na daljavo 1100 km preko Ruthbacha na Mabrak, Isir el Majamie do Haife ob morju. Severni odcep na daljavo 800 km konča v Trlpoli v francoski Siriji. Maja 1934 so napeljavo prvič preizkusill in je koj v začetku delovala brezhibno. V Kerkuku ao zgradili velike zbiralne tanke (cisterne), iz katerih teCe olje s svojim naravnim padcem v šest nadaljnjih tankov (vsak po 12.000 ton) v Haditho. Iz Hadithe poganjajo surovo olje s sesalkami v omenjeno dvojno in razcepljeno cevno napeljavo. Na ozemlje napeljave je razdeljenih 12 sesalnih velikih naprav. 140 milj vzhodno od Haife je najbolj zapadna sesalka, od koder teče olje a pomočjo lastne teže naravnoot v ogromne tanke industrijskega pristanišča v Haifi. Stanje olja In njegov tok čez celotno cevnato napeljavo lahko nadzirajo. Ako ee pokaže kaka napaka v ceveh, preiščejo ozemlje letala in ugotovijo po velikih mastnih madežih na površini, kje ravno uhaja olje iz podzemsikih cevi. Največja višuia haifaškega odcepa napeljave je 980 metrov visoko, najbolj globoka nižina jo v Jordanski dolini z 270 metri pod morsko gladino. V Hatfi je deset zbiralnih tankov (vsak po 12.000 ton), Jz katerih izsesajo v teku 24 ur 42.000 ton olja naravnost v ladje. Da je to mogoče, tečeta dve cevni napeljavi s telefonsklm priklopom 1.3 km v morje, tako da so pravi zajemalniki v Haifi in v Tripoli pod vodo. Navadno priteCe po »Pipe Llne« napeljavi na dan 11.200 ton olja, torej stirl mUljone ton na leto. Leta 1934. je teklo 850.000 ton zapadno. Prvo surovo olje je doaeglo Tripoli 14. julija, Haifo pa 14. oktobra 1934. Dotok olja v Tripoll J« povsem odvieen od An- gležev. Petrolejskl vrelci go v angleakih rokah. Francoski odcep bi re dobil nitl kaplje olja, ako bi zaprli Angleži t Kerkultu ali v Hadithi odcepme ventile. 1900 km oevne napeljave (kakor od Berlina v Neapelj) akozl puščavo Je tebni&io čudo In dokaz anglečk« vztrajnoeti.