19. ätevilk*. Maribor, dno 7. maroa 1919. Letnik XL. m mm jista: 'mm ifito . . K it. ' ' m leta š*rj , Ö -Ortrt< ie*a; , 3 — *»lW«no.1 Zatstai AvStrife:--- Oöo leto . . ' , 15 — Posamezne Številke — 20 vinarjev. ~ Inserat! ali oznanila se; računajo po 40 vm. v ' od 6 redne petitvrste: pri večkratnih ©znanHih velik — popust. — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnIStvo: Maribor Koroäka ulica. 5. -- Telefon St. 113. Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. HBGS mm Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Meja Jugoslavije proti Nemški Avstriji — določena. Ljubljana, 6 marca 1919. Iz Belgrad a poročajo, da proti jugoslovanskim zahteyam za nove meje proti Nemški Avstriji, Madžarom, Bumunom, Bolgarom in Grkom ni na mirovni konferenci nobenega ugovora. Manjka še sicer podrobno poročilo od naših zastopnikov iz Pariza, a toliko je gotovo, da ne bo ne na Koroškem, ne na Štajerskem in ne na Madžarskem prav noben slovenski kraj odtrgan od Jugoslavije. Naše meje proti Nemški Avstriji bodo določene na mirovni konferenci po črti, ki so jo zaznamovali naši zastopniki v Parizu po navodilu naših Narodnih svetov. — Slovenci na meji, glave po konci! Oteti ste švabskega suženjstva. Povejte vsem malodušnim, da tujec ni več nai gospodar. Koridor med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Belgrad, dne 5. marca 1919. ČeSko slovaško zastopstvo potiska na mirovni konferenci v ospredje vprašanjn koridorja med Češko-Slovaško in Jugoslavijo radi izvoza čeških industrijskih izdelkov. Jugoslovanska meja bo šla od Št. Goi barda na sever. & & Izvirno poročilo im Beograda. Beograd, 4. marca. Politično življenje je že prišlo v tok. Kažejo se že smernice bodočnega razvoja. Struga, po kateri se je začel gibati politični tok, je jugoslovanska. Separistični vali, ki zapljuskajo tu pa tam, glavnega toka ne morejo spreme niti. Državna zbornica je v itadfju konstituiranja. V današnji sednici —- 4. marca — je bil potom deveterih odsekov izvoljen odbor 9 čla nov za odobrenje posameznih poslanskih man datov. Predsednik tega odbora je obenem začasni predsedaik zbornice, dokler ista ne izvoli de-fe ni ti v nega predsednika. Volitev predsedstva bo bodoči teden. Sodi se, da bo za predsednika izvoljen Srb, za podpredsednika pa 1 Hrvat ia 1 Slovenec. Naša stranka se je danes konstituirala kot Jugoslovanski klub, v katerem je poleg Vseslovenske ljudske stranke tuđi hrvatska politična skupina okoli „Narodne Politike“. Za klubovega predsednika je izvoljen ministrski podpredsednik dr. Korošec, za podpredsednika pa katoliški Hrvat dr. Šimrak. V parlamentarno komisijo so poleg teh dveh še izvoljeni dr. EEohnjec, dr. Lovro Po gačnik in nadsvetnik Fon. Zacasma ureditev agrarnega vpraSamJa. Polagoma sicer, a trajno se začenjajo ureje vati notranje razmere naše države. Te dni je izšla v »Složbenib Norinah Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« zaCasna naredba o agrarni reformi, ki je gotovo eden največjih in najvažnejših Činov naše vlade. Tlačanstvo in kolonstvc je odpravljeno, velika posestva se bodo razdelila in kmet postane gospodar na lastni zemlji, ki mn jo nihče odvzeti in prodati ne more. Naredba je razdeljena v se dem delov in obsega 24 §§. Prvi del (§§ 1—6) govori o kmetskih razmerah v Bosni in Hercegovini, dalje o novih krajih Srbije in Čraegore. Kmetje, ki so bili dozdaj tla Cini, perstanejo svobodni lastniki zemlje, ki so jo doslej obdelovali. Dosedanji lastniki dobe državno odškodnino. Drogi del (§§ 7—8) govori o odpravi kolona kega razmerja med gospodarjem zemljišča in de lavcem v Istri, Goriški, Dalmaciji in dragih pokra-jinah kraljestva SHS. Tretji del (§§ 9—16) razpravlja o razdelitvi vseh veleposestev. Za veleposestva se proglašajo: s) vsa fidejkomisna posestva, to so taka posestva, ki so nastala iz skrbi za gospodarsko bo dočnest raznih plemičev. Kak bojevit mogočnik si je s silo pridobil cela ogromna posestva in da bi ga njegovi nasledniki ne razkosali ali prodali, je napravil listino, v kateri določuje, da je vsakokrat ni naslednik (gospodar) le takorekoč nžitkar, ne pa neomejeni lastnik zemljišča. Posestvo je lasi rodbine. b) vsa posestva, ki obsegajo 100—500 oral za obdelavo primernega zemljišča. Gospodarske in posestne razmere so seveda v raznih krajih zelo različne. V hribovitih krajih ima lahko kakšen go spodar velikansko posestvo, ki pa ni primerno za obdelavo, odtod ta razlika 100—500 oral. Vsa ta posestva — bodisi da so obdelana ali ne, ali da so dana v najem — se bodo razdelila med tiste državljane, ki se pečajo z obdelovanjem zemlje, pa zemlje sploh nimajo ali pa ne v zado stni meri. Vsak državljan pa dobi le samo toliko zemlje, kolikor je more sam s svojo drnžino ob delati. Prednost pri tej razdelitvi imajo invalidi, vdove in sirote v ojnikov, vojaki in prostovoljci, ki so se borili za osvoboditev in zedinjenje Jugoslo vanov. Veleposestniki dobijo za odvzeto zemljo seve da odškodnino in sicer na način, ki se še določi zakonodajnim potom. Brez odškodnine pa se bod i odvzela: a) vsa posestva habsburške dinastije in članov habsburške cesarske hiše; b) vsa posestva dinastij sovražnih dežel; c) vsa posestva, ki sobi la nekoč podarjena tujcem za usluge, ki so jih bili storili Habsburgove® m in niso doslej prišla v tretje roke. Za tista posestva, ki so bila kupljena za Ca sa vojske in za katera obstoja utemeljen sem, da so bila pridobljena z nerazmernim vojnim dobič kom, se lastnikom ne bo izplačala odškodnina, dokler se ne sklene poseben zakon o postopanja z vojnimi dobički Dokler se razdelitev veleposestev ne bo mogla končnoveljavno izvesti, tako dolgo bo država sama dajala posestva v najem osebam, ki so zgoraj navedene. Vse najemninske pogodbe na tistih veleposestvih, katerih najemnik ne obdeluje sam kot stro-kovni ekonom ali kot poljedelec s svojo družino, se razveljavljajo. Ravnotako je tudi prepovedano, dajati zemljišša v podnajeme. Četrti del naredbe (§§17—18) govori o gozdnih posestvih. Vsa večja gozdna posestva preidejo v last države, a poljedelci bodo imeli v njih prar vico do paše in lesa za kurjavo in v stavbne *vrhe. Odškodnina lastnikom gozdov, kakor tudi u-ravnava kmetskih pravic do paše in lesa pa s® še določi s posebnimi zakoni. Peti del (§ 19) govori o reviziji segregacije (oddelitve). V takih krajih, kjer so bivši kmetje (tlačani) po segregaciji ali oddelitvL oškodovani na korist posestnikov (grajššakov), se mora na zahtevo oškodovancev izvesti revizija. Šesti del (§ 20) razpravlja o posebnem drž. uradu za agrarne reforme. Za izvajanje agrarne reforme se osnnje poseben urad, v kojega delokrog: bo spadalo tudi vprašanje notranje kolonizacije, repatriiranje naših izseljencev v Ameriki in d ugih deželah in vobče preselitev Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki še žive danes v drugih državah. Ta urad bo stal pod nadzorstvom ministra za socialno politiko. Sedmi del (§§22—24) vsebuje sklepne določbe. Nihče nima pravice, po teh odredbah dobljeno zemljišče do nadaljne zakonske odredbe ne odtujiti, ne zastaviti, niti sploh koma dragemu v posest izročiti. Vsaka pogodba, ki nasprotaje tem odredbam, je neveljavna. — Kdor bi ropal, samovoljno delil ali plenil tuja posestva ter bil radi tega obsojen, izgubi pravico do dobrot, ki jih nudi ta naredba. Kdo jo pripomogel Italiji do „zmago“. V našem časopisju se je mnogo, a še vse premalo povdirjalo, da na južnozapadni italijanski fronti ni zmagala bivše avstrijske armade italijanska >gloriosa arsnata«, marveč noti revolucionarni duh med Slovani in posebno Slovenci, ki je iz zaledja prodiral v etapo in od to t prve frontne lormrcije m zrnšil ves strategiCni ustroj črte ob Piavi. Poudarjajmo in povemo vsema sveta: Ravno brez nas Jugoslovanov in Slovencev bi bila fronta ob Piavi veliko trSi oreh. Brez nas Slovencev bi bilo padlo Se nešteto italijanskih bojevnikov, ki so potem brez strela zasedli naSo solnčno Goriško, Istro in del Kranjske. Brez nas Slovencev bi ne bilo tako lahko slaviti zasedanja Trsta, Gorice itd. Brez nas bi, na kratko povedano bila mcrala Italija nsSe kraje, ki jih ima sedaj v pesteh, si res priborit« z mečem v roki, a ne prikorakati z gesto triamfator a vanje. Da smo mi Slovenci bili na dela, da se otre šemo jarma stare Avstrije, že tedaj, ko se Italiji Se sanjalo ni, da bo mogla zasesti kdaj naše kraje, dokažem v naslednjem. Med akti v arhiva nekdanjega vojaSkeaa poveljstva v Gradca — sedanjega Volkswehrkomman da — je tadi spis, ki bi ga bilo vredno predložiti pri mirovni konferenci pred italijanske delegate, da bi jim zaprečili trditev, da so italijanske čate zmagale nekdanjo avstrijsko fronto in da so naše kraje okupirali kot zmagalci ter da zahtevajo našo Goriško, Istro, Trst itd. iz naslova okupacije. Gori omenjeni akt obravnava takozvane Ju denbnrSke dogodke v maja 1918. Takrat se je naS slovenski nadomestni bataljon 17. peSpolka skoraj ves oprl. To je bil eden prvih uporov nekdanjega avstrijskega tretjega kora, ki je obsegal Štajersko, KoroSko, Kranjsko in Primorsko. Zanimiv je komentar in mnenje vojaškega re ferata o tem opora., ki nam s čodovito bistroom nostjo odkriva korenine tistega opornega daha med nami proti stari, nemSki Avstriji. O tiram dobesedno dotična zanimiva mesta: Referent omenja, da govore slovenski vojaki, ki se vračajo z Raškega, da se jim je tam bolje godilo; da bi se ne bili vrnili, če bi bili vedeli, kako je ta v Avstriji in da ne bodo več Sli na fronto. Nato pa doslovno: >K tema je treba dodati Se brezmejno podpihovanje po radikalno slovenskih poslancih dr. Korošca in dragih. Na Kranjskem in Jažnem Štajerskem so se ideje, ki jih Siri ta veleizdajalska stranka o jugoslovanski samostojni državi s prosto izvoljenim vladarjem iz srbske dinastije na čela, že tako globoko zajedi e, da se moStvo kot samoobsebi umljivo oklepa misli, da se bo naS položaj tako razvil Da je tako moStvo ob najmanjšem povoda pripravljeno prelomiti vojaško prisego in zvestobo do cesarja in države, je lahko omljivo. Z vsemi temi dejstvi je disciplina silno ogrožena in ker poučevanja in opomini že davno nič več ne izdajo, je treba poseči po najostrejših sredstvih, da se bo mogla vcjaSka nadoblast vzdržati. JadenbarSki doge dki od 12. maja 1918 so dokazi, ki se jih mora obžalovati, a ki tadi najbolj govore za to, da je ves ta strah res utemeljen. Dogodki v Judenburgu izhajajo brez dvoma iz Kranjske«. Ta najostrejSa sredstva so se po znanih receptih avstrijskih, nam tujerodnih avditorjev tadi proti naSim fantom aporabila. Razoroiene, pora žene so jih postavili pred preki sod in kazen je bila: smrt. Tedaj v majnikn 1918 so p die v Ja denbarga na srametni kol privezane prve žrtve za našo needvisnost. Mnogi niso vedeli, za kaj morajo v smrt A slutili so in to so pričali njih klici pred smrtjo, ki so ji zrli s ponosom nedolžnosti v oči, da morajo kri preliti za nekaj višjega, nekaj lepšega, kakor za to, kar so jim prebrali v ob sodbi To pričajo njih klici: »Živela Jugoslavija!« tisti hip, preden so počile paške in so jih zadele smrtonosne krogle. Nadomestni bataljon 17. pešpolka pa je moral iz zaledja v etapo: v Tolmezzo. Istotako je moral »za kazen« nadomestni bataljon ljabljans-kr ga pešpolka (gorskega strelskega polka št. 2) iz Ljubljane v Enns med sovražne Nemce Za jadenborškimi dogodki so kmala prišli radgonski dogodki, kjer je kršil disciplino tržaško goriški pešpolk št. 97. A tadi ta, kjer je bilo precej Italijanov, so bili slovenski vojaki oni, ki so se aprli in tadi oni, ki so morali na — morišče. Izmed prvih 6 vojakov, ki so bili po prekem soda obsojeni na smrt, jih je bilo 5 Slovencev in — 1 sam Lah. Tadi v Radgoni so padle te prve žrtve za svobodo, ki so prve začele rašiti trhlo stavbo stare Avstrije, s klicem: »Živela Jugoslavija!« na astih. In pojoč, pogumno, neustrašeno so šli na morišče. C e bi si bili v svesti da morajo umreti samo za to, ker so prekršili disciplino, napadli skladišča, plenili in še vse drago, kar jim je obtožba očitala bi bili šli skesani, molče na rabeljski oder. Tako pa so šli s pesmijo v smrt, ker so vedeli, da n mrejc za svobodo, za ree tiste cilje, ki si jih je postavila ententa in tadi —- Italija. To so dejstva, ki jih ne more nihče atajiti. Ravno mi Slovenci smo tudi dosti ia dovolj stori It, da smo pripomogli ententi in indirektno tndl Italiji do tega, da se je zrušila fronta ob Piavi in na Tirolskem. To so dejstva, ki so v aktih, ki go vore za nas in za naše pravice. In sedaj naj pride Italija In naj nam pokale svoje ljudi, ki bi bili prtti Avstriji nastopili kakor mi Slovenci! Kje so bili pomladi leta 1918? Kje so bili vsi tisti, ki danes kriče: Evviva Italia? Po pisarnah, po vo aških skladiščih v zaledja so se deli in niso niti z mezincem mignili, ko so naši fantje umirali za svobodo svojega naroda. Ko smo tako Zrahljali stavbo stare Avstrije in zrušili fronto pa je vkorakala Italija v naše kraje in jih zmagovalno zasedla. Zdaj jih zahteva za se !z vseh mogočih naslovov. Zdaj biči d’Annanzio: »Opašimo ledja, vzemimo bodalca v usta in granato v roke!« — Hurlekinada! Će bi nas ne bilo, če bi ne bili Slovenci v-stali za svoje psavice, bi Italija danes ne bila v tem rožnatem položaja, kakor je. Mnogi njenih slavnih bojevnikov, ki danes na našem Goriškem, Kranjskem in drugod počivajo na lavorikah zrna ge, bi ne tlačili več trave in laška črta bi ne tekla tam, kjer danes, ampak kvečjemu kje ob Tilmento. Majhen narod smo mi Slovenci in zato misli Italija, da nam bo smela iz našega narodnega te lesa iztrgati vse, kar se ji poljabi. Ne zahtevamo hvaležnosti za to, da smo pomagali streti Antanti staro Avstrijo, a zahtevamo pravice. Zato kličemo vsema sveta: Italija ni strla av sirijske fronte, ni iz svoje moči zasedla načih slo venskih krajev Goriške, Istre in del Kranjske, ampak smo ji mi Slovenci več pripomogli do sedanjega položaja nego Italijani sami v stari Avstriji. Vsled tega zahtevamo naše čisto slovenske kraje, ki jih je zasedla Italija, za nas kot pravico in ne kot milodar. Če jih pa — proti pričakovanju — ne bi dobili, potem bomo tudi mi in z nami naši bratje Srbi in Hrvati opasali vnovič svoja ledja in naše dežele res osvobodili Snžnji nočemo biti in ne bomo. Prekmurski Slovenci v Ljubljani in Beogradu. Dne 5 t. m se je oglasila pri dežel, vladi v Ljubljani velika deputacija prekmurskih Slovencev, ki je izrazila odločno željo prekmurskega dela ju gcslovsnsktga naroda, da se nedeljivo združi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poročala je da Madžari na vse naftne izkušajo pridobiti ogrske Slovence zase. Obetajo jim slovenske šole in urade in celo eno mesto v ministrstvu. Prekmurska deputacija izjavlja, da kljub tem obljubim vztraja neomajno pri zahtevi, da se Prekmarje pri druži Jugoslaviji. Madžarom, ki so skozi stoletja zatirali panonske Slovence, nič ne verjame, Deputacija je poslala posebno poslanico pariški jugoslovanski delegaciji in je nato odpotovala v Belgrad, da tamkaj vladi zagotovi neomajno zvestobo prekmurskih Slovencev jugoslovanski kraljevini in da zaprosi, naj jugoslovanske čete čimprej odre šijo prekmurske Slovence madžarskega suženjstva. Nemcem ni treba ved nositi denarja. V Mariboru se je vse tako obrnilo, da Nemcem in nemčurjem ni treba nositi več prav n o be nega denarja. Imamo dve slovenski posojilnici in hranilnici, slovensko banko, slovenske gostilne in slovenske kavarne dobimo, slovenskega mesarja, slovenske trgovce skoro vseh strok, slovenskega urarja, brivce itd. Pogrešamo le še odločao narodnega trgovca z manufakturnim in železnim blagom. Da pa bomo naše trgovce in obrtnike bolj spoz nali, naj bi se napravil natančen seznam teh naših ljudi. Ti seznami se naj objavijo v listih in javno nabijejo. Nemci so Slovence vedno ia vedno bojkotirali, sedaj pa pravima mi: Slovencem groš, Nemcem pa knof. Slovenski trgovci in obrtniki pa naj nastavijo tudi take cene, da Slovenci ne bodo primorani zahajati zopet k Nemcem. Pred vsem pa ven s slovenskimi napisi! Maribor mora tadi na zunaj pokazati slovensko lice! N®¥iee is Koroške» Stolni dekan Ferdo Wappis f. V Celovcu je dne 19. februarja po daljšem bolehanja umrl ta-mošnji stolni dekan, č. g. Ferdo Wappis, star 80 let. Rožen je bil 15. oktobra 1889 na Brezafd pri Spitalo, v duhovnika posvečen 80. jun 1868. M je kaplan v Kotarčah. Volšbsrgn in Celovca, žup uik v Peternijono, mestni topnik v Celovcu, od i 1895 stolni kanonik. Bil je vzoren duhovnik, mnogo zaslug si je stekel kot ravnatelj Marijanišča, ustanovitelj Jožefove dražbe itd Svoj čas je slovel kot izvrsten pevec in ljubeznjiv družabnik Prej Slovencem že precej prijazen, je pozneje krenil za onimi duhovniki, ki vidijo rešitev krške škofije v poudarjanja nemškega nacionalizma N. p v m.f Celovška škofija. V Brežab je dne 17vfabr. umrl vpokojeni nadžupnik iz Mlštata, duh. svet Franc Hasslacher, star 82 let. Roje« je bil 25. sept. 1837 v Beljaka, v duhovnika posvečen dne 31. jul. 1881 N. v. m p.! — Župnijo Trebnje ori Beljaku je dobil Viljem Krandik, župnik v Penkvi. — Za vereučitelja na meščanski šoli v Borovljah je imenovan administrator v Šmohorju, Jožef Joisten, za administratorja v Labudu, kjer so nemške tolpe izgnale župnika Al. Umlauf a, katehet v Št. Vidu, Lovro Oherguggenberg. V Šmo hor gre za kaplana Peter Hob e o vr s rt er. V Borovlje in Labnd prideta povsem nemška duhovnika: tudi znamenje časa! — Župnijski konkurzoi izpit bo dne 8., 4, in 5. junija tl. — Iz zadnjega zau-kaznika povzamemo sledeče izpremembe, ki doslej v naših listih še niso bile objavljene. Vpokojeni so župniki: Framiszi Franc (za»ni nemški pisatelj) na Kneževem ob Žili; Lassnik Jožef v Molcbihlu; Volavčnik Janez na Rudi. — Za kanonika pri Gospej Sveti Bta imenovana gg. Sakelšek Štefan in Esenko Anton, bivši mornariški kurat; za kanonika v Velikovcu gg. Štih Jos. in Kotnik Šimen. — Felderer Alojz je nastavljen kot administrator v Podkloštru, Marašek Aatoe, administrator v Lipi nad Vrbo, Mollari Dokar, kaplan pri Sv. Valburgi. — Postni pastirski list za krško škofijo letos ni izšel. — V Št. Andraža v Labudski dolini je umrl dne 26. februarja jezuit o. Janez Borter, bivši profesor dogmatike v celovškem bogoslovju, star 63 let. Bil je rodom Švicar. N. v m. p.! Celovška porota prične zborovati dne 10. sušca Med izžrebanimi porotniki najdemo iz velikovškega, osrajnega glavarstva tudi imeni: Alojzij Križan, gozdni kontrolor v Železni Kaplji in Rudolf Tau* rer, posestnik v Dobrlivasi. Vprašati moramo, kako pridejo ljudje iz aašega jugoslovanskega ozemlja v nemško celovško poroto? Tu je pač treba, da naša vlada poseže vmes! Vrbsko jezero — Opatija? Nemški Usti pišejo, da je Opatija za nemški šport izgubljena, naj se zato nadomesti z — Vrbskim jezerom. No, raznih židov je tukaj kakor tam, že dovolj. Poživljajo Celovčan», naj preskrbijo vse potrebno, da se Opatija preseli na naše Vrbsko jezero. To naj stori zadolženo celovško mesto! Nemške sanje! Nemški Korošci — proglašajo. V seji začasnega dež. zbora koroškega so dne 21 febr. zopet enkrat soglasno sklenili: »D»ž. zbor sklene, da neomejeno vztraja na dne 11. nov. 1918 sklenjenem stališča, da ustvarja sklenjeno ozemlje (»das geschlossene Siedlungsgebiet«) nekdanje vojvodine Koroške, in tista dvojezična ozemija, ki se na podlagi samoodločbe priklopijo državi Nemške Avstrije, »deželo Koroško« (»Land Kärnten«) in naročajo deželnemu odbora, naj ta sklep nemudoma naznani zunanjemu uradu Nemške Avstrije, da ga najbolj nujno vzame na znanje (zu eindringlicher Kentnis). — Bum, — zdaj pa imamo! Ne samo celo Koroško hočejo zase celovški nemški mogotci, marveč še kaj dragib »dvojezičnih« krajev. Enega se Nemcem gotovo ne more očitati, da bi bili namreč — skromni! . • -r ’Meni« mulit*. Velike zmede v Nemčiji. Razmere v Nemčiji so še slabše, kakor so one v Rusiji in v Nemški Avstriji. Na vseh koncih in krajih države sa mo revolucije, upori, umori, ropanja in stavke delavstva. Delavstvo v Berolina in okoUci je ustavilo delo Po mestnih ulicah korakajo močni vojaški oddelki, oboroženi z ročnimi gram tsmi in strojnicami, da zadašijo revolucijo, ki utegne vsak čas izbruhniti. Kakor vse kaže, se nahaja Nemčija pred splošno revolucijo, ako jo ne reši predmir, ki bi naj bil sklenjen kakor le mogoče v kratkem času. Glavni krivci svetovne vojne pred sodiščem. Vojaški in delavski svet v Berolmu je po dolgem posvetovanju sklenil, da pridejo glavni krivci in povzročitelji svetovne vojne, bivši nemški česa; Viljem in nemški prestolonaslednik ter maršala Hindenburg in Ludendorff pred revolucijsko so-dilče. 2 Deželna vlada v Ljubljani bo prihodnji teden sklepala o tem, ali se da nemškim notarjem po- % varilo ali ne. Neobbođnm potreba Je, da nala narodna prostet aa in politična drnStta ter kraj etc e organizacije vseh političnih strank takoj zavxamefo svoje stališče k rešitvi tega vpr* Sanja Ta društva in organizacije naj nemudoma sklenejo energični poziv na deželno vlado v Ljubljani, da brezpogojno odstavi vse nemške notarje — premestitev v zaledje ni na mesta. Ti sklepi naj se takoj odpoš-jjsjo deželni vladi v Ljubljano, da jih bo imela v rokah, predno reši notarsko vprašanje. Na naslov mostnega magistrata. Plin je zopet prišel, vendar njegovih dobrot niso vsi enakomerno deležni, posebno koroško predme #tje ne. Ako pogledaš zvečer svetilke na Glavnem trgu, res svetlo gorijo, v Koroški ulici pa komaj da brlijo. V Kralikovi tiskarni lahko stavijo s stavnimi stroji podnevo in ponoči, t naši Cirilovi tiskarni to sploh ni mogoče, ker je pritisk plina tako slab, da se svinec sploh ne raztopi! Že pod starim režimom smo na tem trpeli celo leto, imeli smo veliko ikodo, in zdaj se ponavlja isto. Zahteve in prošnje pri plinarni, da zviša pritisk, nič ne pomagajo. Mi zahtevamo z vso odločnostjo, da se ta nedostatek odpravi, da naša tiskarna dobi tako močen plin, da bo mogla delati na stavnem stroju. Popravilo naj se iz vrli v najkrajšem času! Trgovci in obrtniki, ki so samostojni, ter člani Slov. trgov, in obrtnega društva v Maribora (ali pa še mislijo pristopiti) naj se zanesljivo zberejo v petek dne 7. p. m. ob 7. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma, kjer se bo sestavil imenik vseh v Maribora se nahajajočih slovenskih trgovcev in obrtnikov. Naj si torej vsakdo pripisnje lastni krivdi, Ce se tega pogovora ne udeleži in bi bil na ta način iz imenika izpnščen. Pogovoriti se je tndi treba natančno na kak način bi se ti imeniki dali najbolje razširiti, da se geslo »Svoji k svojim« od strani odjemalcev docela upošteva. Ob enem se bo tndi nabirala članarina, ter prispevek za agitacijo. Odbor. Poučna predavanja Zgodovinskega društva se nadaljujejo prihodnjo nedelje ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma. Govori gosp. prot. dr. Capuder o prvi ruski revolnciji. Družinski večer v Maribora. Slovanska čitalni ca v Maribora priredi v soboto, dne 8. t. m. ob poln 8. ari zvečer svojim članom družinski večer v dvorani Narodnega doma z zelo zanimivim sporedom. (Pozdrav predsednika, poduCljivo predava oje, koncert vojaške godbe, petje.) Pristop imajo ikrecno le člani čitalnice ter po njih vpeljani gostje. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Dražba sv. Mohorja naznanja, da je obrok za nabiranje udov letos isti kakor draga leta. Oglasi naj se pošiljajo naravnost dražbi, članarina in vsak drogi denar iz Jugoslavije pa s pripombo »z* Motor jevo družbo« Ljubljanski kreditni banki v Ljnb Ijanij s katero poslujemo po njeni celovški po 4rožnici. Oddajališče živil v Maribora, nasproti dragonski vojašnici, kupnje seno, slamo, žaganje in drva v vsaki množini. Plačuje se po cenah, ki jih pristoj no glavarstvo kot primerno potrdi. Cena se naj stavi za blago že v vagone naloženo in se pro dajalci obenem prosijo, da navedejo v ponudbah tndi kolodvor, na katerem se želi blago oddati Pet roparjev v vojaški obleki. Dne 2. marca je zvečer prišlo 5 oboroženih roparjev v jugoslovanski vojaški obleki k posestnika Simona Prah na Ranci, kjer so napravili natančno hišno preiskavo, pri tej priliki so neznani roparji odnesli približno 250 kg surove slanine, 260 svinjskih klobas in vazventega so vzeli še en par konj in 1 eraričen voz; skupna škoda znaša 20.000 K Eden konj je Srne barve, ima eno zadnjo nogo belo, drogi je pa rjavi žrebec, oba srednje rejena. Eden roparjev je bil vodja in oblečen kot jugoslovanski poročnik s čepico, srednjevelike postave, majhnimi rajavimi brkami ter je nosil rujave gamašne, take čevlje in je bil s samokresom in sabljo oborožen. Dragi zločinci so bili podčastniki ih pešci, so imeli kratke plašče, oboroženi so bili z bodali, samokresi in s puškami. Zločinci so bili najbrž iz Nemške Avst lije in so blago bržčas tndi tja odpeljali. Kdor Izve za roparje in okradeno blago, mu Simon Prah Izplača 500 K nagrade. Plačevanje davščin. Novo ustanovljeni poštni čekovni orad v Ljubljani je začel poslovati Zato m davščine lahko od sedaj naprej zopet plačujejo potom poštnih uradov, pri čemur naj se rabijo izključno le položnice poštnega čekovnega urada v Ljubljani. Potrebne položnice da na razpolago davčni urad. Skrbelo pa se bo za to, de se bodo dobivale davčne vplačilu ics kmalu tudi pri poštnih uradih. Stranke naj se tedaj poslužujejo tega za nje tako udobnega načina plačevanja davkov. Nova trgovina. V Grajski olid 16 v Maribora je otvoril zaveden Slovenec Vladimir Pavlšek novo trgovino z mešanim blagom na drobno in debelo. Priporočamo! Občinskim uradom se javi da ima tiskarna sv. Cirila v Maribora v zalegi: Izkaz premoženjskega stanja krajnega ubožnega zaklada in Izkazilo o dohodkih i a stroških občine, ki se rabijo pri obč. računu. Ustavljeni osebni vlaki na jnž. žel. Na progi Dunaj—Ljubljana so. ustavljeni vlaki št. 81 (pri bed v Maribor ob $16 zvečer, odhod proti jugu 7 35 zvečer) in št. 34 (prihod v Maribor 4 46 z atraj, odhod proti severa ob 5 23 zjutraj). Na progi Gradec—Maribor sta ustavljena vlaka št. 41 (edfcod iz Gradca ob 8 03 zjutraj, prihod v Maribor 9 52 dopoldne) in št. 46 (odhod iz Maribora 6 39 zvečer, prihod v Gradec 8*17 zvečer). — Iz Maribora proti jugu vozita sedaj dva vlaka: do poldne ob 8 12 in popeldne ob 4 30; iz Maribora proti severa tndi dva vlaka ob 1*10 popoldne in ob 8 35 zvečer. — V Maribor privozijo: od juga ob 9*11 dop. in ob 7*41 zvečer; od severa: ob 7 38 zjutraj in 12 23 popoldne. — Vozni red na progah Maribor—Špilje—Ljutomer, Maribor—Dravograd—Sinč&ves in Maribor—Ptuj—Čakovec se m nič spremenil Angleški polkovnik Bakar v Trbovljah. Angleški polkovnik generalnega štaba Baker, odposlane; medzavezniške komisije za prehrano, je posetil v sredo, dne 5. t. m. Trbovlje v spremstva pover jenika za prehrano in okrajnih glavarjev iz Celja in Litije. — Sprejela ga je depatacija trboveljskega rudniškega delavstva, v imena katerega mn je posiovoija delavskega konsamnega društva Sitter na podlagi konkretnih podatkov obrazložil bedni položaj rudarjev ter njihovih rodbin v premogov nikih Trbovlje Hrastnik in Zagorje. Polkovnik Baker su je natančno informiral o vseh razmerah glede plače, preb rane, obleke in dingih živijenskih potrebščin. Ogledal si je tudi borna stanovanja delavstva, bolnico in dela radarjev v rudniku. Ob ljubil je delavstvu, ki je strahovito trpelo pod pri tiskom gnile avstrijske uprave in skope premogu kopne dražbe, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da m olajša delavstvu težki poiožaj. Prijaš nost polkovnika Bakerja in odkritosrčno zanimanje sa vsako podrobnost je napravilo na delavstvo globok vtis in vzbndilo nado, da pride skorajšnja pomoč. Gornja Radgona. Bralno društvo v Gornji Rad goni ima v nedeljo, dne 16. t. m. popoldne po večernicah letni občni zbor. Govoril bo med dragimi tudi eden izmed naših organizatorjev o po mena prosvetnih društev na naši severni meji. — Nujno so vabljeni vsi, ki hočejo sodekvati pri re organizaciji in novi orijentaciji gornjeradgonskega bralnega društva. Studenci pri Maribora. Občina Studenci ima na razpolago večjo količino nsnja in podplatov. Razprodaja »e vrši v soboto, dne 8. t. m. popol dan in v nedeljo 9. t. m. celi dan v občinski pisarni, deška šola v Studencih. Hlapec se takoj sprejme v župni šče Goveda in konj za oskrbovanje. Posestvo precej veliko Naslov v npr?.vi. 437 Nasla se je denarnica z denarjem; kdor jo je izgubil naj si pride po njo. Franc Jarc, zidarski po lir, Grajska ulica 22, Maribor. 433 Krava na prodaj. Eliza Kaufman, po domačem Plahty, Sv. Križ pri Mari bore. 4j2 Prodam svinjo 6 mesecev S‘aro. Franc Marko v Kamnici 66, pri Mariboru. 406 " Voz (kočija) za 1 ali 2 konja se proda ali z večjim zamenjaj Ogleda se pri Jož. Kapaun, Buše 63.______________415 Sto kron zasluži tisti, kateri mi poizve »a eno dobro krčmo. Naslov Mozartstrasse 62, vrata II, Maribar. 4 to Učenca sprejme Friderik Dvoršak, krojaški mojster, Urbanigasse 4, Maribor. 409 Karbidne svetilke v večji Izberi kakor tudi kar bid prodaja Ferd. Kaufman, Glasni trg 2. Maribor 413 Lahkega konja 3-T-6 let starega želi kupiti F. Dobrajc, Augasse 6, Maribor. 414 Konja 136 cm visokega proda Fr. Golčer v čadramu, Oplotni-«. 445 SLIKE» male in velike barvane ia ogljene kralja pefra in regenta Aleksandra za šole, urade in zasebnn hiše dobiti po nizkih cenah v trgovini s papirjem in šolskimi potrebščin» mi Ivanka VEIXL, Gosposka ul. 33, Maribor. 464 Hlapec zanesljiv, postaren za krave se sprejme v Mariboru, Koroška c. 28, pri dr. Ivan Schmiderer. 417 niša z dvema stanovanjema in velikim vrtom za zelenjavo se proda. Zelo sposobna je za kakega penzijonista. ‘Ko roška e. 94, Maribor. 477 Wertheiai - blagajne vame proti ognju in vloma prodaja ključavničar Franc Schell, Koroška cesta it. 81 Maribor._____________419 Drvarji Večja ptr.ija drvarjev s delovodjem 10—15 mož se a prejme proti dofertms plačilo pri oskrbništvu graščine Reiser. Pekre pri Marb.4o8 Gospodična tipkar «a, slov in nemškega jezika vešča išče službe ta koj. Ponudbe na: Bračko Miroslava, Maribor. Krčevi na 126.______________474 Išče se učenec in pomočnik pri čevljarskemu mojstru. Salko rič, Koroška testa 12. 425 Milo za pranje v trdih kosih, dob ro kakor Schichtovo razpo šilja po povzetju ali če se denar naprej pošlje 10 kosov za 28 K, 40 kosov za 108 K. Josip Batič, Litija, Kranjska 296 Hlapec za govejo živino, zanesljiv in poštenega obnašanja, se sprejme takoj, proti dobremn plačilu pri velepos Frane Plateis-u, Sv. Jakob v Slov. gor. 402 Organist ee išče za župnijsko cerkev Selnici ob Dravi. Mesto bo presto o veliki noči, ali tudi že prej. Oglasiti se je ali o-sebno ali pismeno pri župnijskem uradu v Selnici ob Dra-vi. ^ 401 Gostilna. Želim blizu Maribora malo gostilno na račun v najem vzeti. Več pove uprava. 476 Pesa. V Pobrežju pri Maribora, se dobi pri Krepeka ptsa za živino, cena 1 kg 20 v. 475 2 ostrvi koruzne slame in 1 konj žrebec 7 let star se proda pri Peklarju, Krčevine 152, pri Mariboru.____________471 Trgovska sotrndnica stara 20 let dosedaj v mešani trgovini izobražena želi drugod službo nastopiti. Vpra šanja se prosi na M. B. 139 Ljubljana VH, poštno ležeče. Damski dežnik se je izgubil na trgu. Kdor ga je našel naj odda v Ci-r lovi tiskarni. 472 "sHryskTmiso™ pot ojeno prvovrstne kakovosti kg po 32 K in drugovrstne po 30 K prodaja Vladimir Pavlštk, trgovec, Graj-ska al 16, Maribor. 434 Mali mlin z nekoliko zemljiščem kupi ali vzame v najem Josip Mlinar, Sv. Peter pod Sv. gorami. 403 Gospodična se sprejme kot sostanovalka Naslov v upravi._____410 500 gozdarjev se sprejme za Bosno. Plač« zelo visoka in akordna, hra ne dovol in dobra Vožnja prosta. Vpraša se od 7—9 in 11—3 ure pri Kranjc u Frcne, Maribor. Ka: serteldo-va ul. 19, pariere. 418 Dekla se sprejme ptačilo 40 K, 3 krave za dojiti. Marija Pihler, Wienergraben 175, Kam niča pri Mariboru. 411 Dijaki ali gospodičae se sprejmejo na stanovanje. Luterjeva ul. 5/1. vr. 7, Maribor. 412 AKO rabite vrtna ali po ljska semena, pišite po cenovnik. Trgovi na s semeni SEVEB & Komp., L j u b 1 j a na. 70 2 kuharici in eno hibo strežnico išče res bolnica 1, Maribor 4 S3 Več tisäe dobi ee K 7'50 naj takoj naroči pismeno. Maribor, poitai predal 89. 191 frgšvina s usnjem in surovimi Kožami PTUJ ••• v hiši poleg ckr. glavarstva (prej trgovina Lenart) 395 podplati, notranje nsnje, zgornje nanje črno in rn-javo, likasec, (nsnje za konjsko opravo), cepljeno nsnje za gamaše, elegantni box - calf in che« vrecux čevlji, pol čevlji, — čevlji iz telečjega nsnja, navadni čevlji iz rnjave kravine, dreta — — podplatni cveki — platno. ...........—.... Čevljarski mojster nanja, da je zopet otvoril svojo čevljarsko delavnico in Be priporoča za obilen obisk. 283 I. jugoslovanske tovarna kopit In drugih lesnih izdelkov Krojašk. pomočnika kteri sna hitro in dobro delati proti stalni in dobri plači ter učenca iz poštene hiše sprejme takoj Alojzij Arbeiter, krojaški mojster % M&rib. Dravska ni. 15 368 Več vozoy krmilne pese, strniščne repe in pavadoe pese za živino se po eeni proda. Naslov; Oskrbaištvo drž. trsnic, Zen kovoi pri Mariboru. 380 Žveplo za sode 1 zavoj 30 kosov stane K 8B0. Narodi se pismeno. Maribor, ital predal 89. Pohištvo. ~ najboljše kakovosti izdelaj« in prodat» po zmernih easah Obrten zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, Grajski trg it. 3. kupnje tndi vsakovrstni mi-L zareki lut. «1 Čevljarskf pVaoöülk s* išče ua novo delo taioj proti dobri pjačl Ženk, Lenangasie 12, Marib. 468 Želim službe za oskrbnico na I večje posestvo ali graščino z enim I otrokom, Marij» Vrabl pri Ani I Flucher v Dobrenji pošta Pesnica I pri Mariboru. 469 I Kobila. 7 let stara, 16 pesti visoka, težka kobila brez hibe, zanesljiva je na prodaj pri ■, ci pri Bari. 344 Loka pri Sta ersko, se priporoča za dobavo kopit in prosi na naročila na gornji naslov. 362 M ale električne centrale za razsvetljavo na bencin ali vodni obrat, z akumulatorji ali brez njih. Preneslj ve, prevozne in nepremične električne naprave v vso svrhu. Oprema z lučjo, neodvisna od central v mestu ali na deželi. Razsvetljava posestev, vil, gostiln, žag in tovarn — Industrija za razsvetljavo dr. z. o. z. Maribor ob Dravi. Gosposka ulica 5. Kolnik, Studenci boru, Okrajna o. 5. Kovaško orodje z drugim različnim železjem je na prodaj pri g. Kokot kovaški mojster, Bače. 348 "Jabolka kupim vsak voz in vsako košaro. Pobe-št. 286 Plačam n: Sin, Maribor. 7. ajvi^je cene. Po »or, Kasernplatz Bove mostne in decimalne tehtnice ter b?z«tehtnice s košaro ali kavljem, decimalne tehtnice-grede Ijnice, nteži iz železa so vedno v zalegi. Tudi točno Izvršuje vaegl. poprave Imenovanih tehtnic ter prelakuševanja Istih. Franc Žnidar, kovač za lino orodje, Pobrežka cesta 3, in Tržaška cesta u. Maribor. Učenk«. slovenščine in nemščine zmožna, ■prejme v papirno trgovino Ivanka We!xl, Goaposka ulic» št. M, Maribor. »86 Vso oskrbo" se Išče kje na deželi aa S mesece atare-Fs ga dečka. Cvitanič, Viktrlngkofo-I va ul. 18, Maribor^ 886 ” Razplsaje se služba organista in cerkovnika pri Sv. Marjeti niže Ptaja. Pltča po dogovora. Služba se lahko nastopi takoj. Župnijski urad Sv. Marjete niže Ptaja. 888 Pomožni delavci sa betonska dela ze sprejmejo. Naslov: Payer Svaty, Biimar- kova c. 5, Maribor. 894 Vojaška realka v Mariboru sprejme enega iznijenega kleparja in enega mizarja. Predstaviti se je o-sebno v vojaški realki. 351 “"“Razprodaja manufakture! Trgovci Sp. Štajerske za en dan v Ljubljano. Na Francovem nabrežju 1 v Ljubljani (Filipov dvorec) prodaja že nekaj dni različno manufakturno blago pod lastno eeno. Dokler je kaj v zalogi je mogoč nakup v poljubni množini, pri večji kupčiji aa trgovce znaten popust. Elino ugodna prilika is nekaj dni. Ne zamudite 1 »v. gor. “% Peeeatve. Lepo paaestvo na prodaj, okrog 40 oralov dobrega zemljišča, velik aadonosnik meri okoli 2 in pol orala, prvo vrste vlnsgtad, njive, travnik, lopa hosta, lena kila. in hlsv itd, vas kakor staji, is v bližini Št lija v Slov. Vpraša se pri g. Henrik £tja|_^8tev\|or______________ Strojepisec - začetnik išče primerne službe kjer bi se mogel popolnoma mučiti vseb pisarniških del, delal bi brezplačno samo da bi m mogel zanesljivo učiti, piš;» slovenskim nemški. Kežnuoz Franjo, pri Iranku Šušter, Gornja Radgona 4. 353 Služkinje, nad 2U 1st staro, J išče slorenBka, krščanska ob tefi ▼ Maribora. Ponndbe pod „Slhi-kinj." na npravo Usta. 884 Začasna pisarniška moč (tndi ženska) se takoj sprejme. Ponndbe naj se pošljejo na u-prave pod „K. H M.* •** 887 Stavbena tvrdka Karel Rojs, v Ormoža sprojme risarja absolviranoa strokovne iole, lahko je invalid, pač pa zmožen samostojno voditi delo. eno-ga zanesljivega delovodjo ali po-lirja več zidarjev, težakov, učencev in žensk, akordsnta sa delanje zidce opeke. Zglasiti se je a-sebno ah p.ameno v Ormoža 860 *l*"*ia"8'1————————m—s— - Ponošene ©Meke nsjr&znovrstnejše iz dobrega sukna za moške ii enake se prodajajo po skraj znižanih Kat'bora, Dravska ul. 15, pri sUrea mosta. 369 // Karbid !! Najfinejše vrste karbida tar . karbidne svetilke iz čistega cinka in velika izbira karbidnih gorilnikov se dobi v trgovini Karel Saria, KdTiBOF. Za trgovce znižane cene pri večjih naročilih. 250 Pekarija v večjem industrijskem la prometnem kraju kupim ali pa vzamem v najem. Ponudbe pod „Pekarija* na upravo lista. 388 SUHE GOBE " vseh vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. Istotako ia-točen trčan med v večji množini. F. ŠIRC, Kranj. 420 Iščem Vdovo ali invalida katera sta postavno opravičena dobiti trafiko. V moji hiši je zraven tudi mala trge vina in gostilna z njo združena. Zadeva je npj-ca Naslov v upravi. ^ 399 Učenec, ki se je 2 leti nčil mesarske obrti starost v 18. letu, močan se želi naprej učiti. Naslov v upravi. 398 5 vagonov kislega zelja se proda Cena po dogovora. Namesto denarja, vzamem tndi drugo blago. Jožef Novak, Grabiš-nopolje, Hrvatsko. 398 PodružnicaljubljanskeKreditneBanke Delniška glasnica K 15,000.000. Rezervni fond nad K 4,000.000. Centrala \ Ljubljani. Podružnice i Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celja fgg? Sprejema vloge na knjižice in na tekoči iračan proti najugodnejšemu obrestovanja. Po sredaje nakup in predajo vrednostnih papirjev in izvršuje.borzna naročila najtoCneje. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Es-konto j e iu vaovčuje menice. — Dovoljuje kredite v vseh oblikah. — Poslovno mesto razredne loterije. 860 Si mtäsfä® ŠMsmm mkmm& Äs «ato ämm* •s*»,