naš tednik
LETO XXXVIII. Številka 21 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 22. maja 1986
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
■:> ĐRABOŠNJAKOV DOM <>
V soboto, 17. in nedeljo, 18. maja, je sekcija Slovenske skupnosti občine Devin-Nabrežina pri Trstu obiskala Koroško. Delegacija sekcije se je pod vodstvom tajnika Anteja Terčona in župana občine, Bojana Brezigarja in Martina Breclja pogovarjala z zastopniki NSKS.	(Poročilo na strani 3)
Dr. Hubert Frasnelli na diskusiji na innsbruški univerzi:
Sola je bistvena za ohranitev narodnosti
Dr. Sturm je uvodoma podal zgodovinski pregled razvoja šolskega vprašanja na Koroškem, dr. Feldner pa je skušal legitimirati delovanje svoje organizacije. Dr. Frasnelli je repliciral na svoj obisk na Koroškem letos februarja in ponovno poudaril politično moralo, da južnim Tirolcem ne more biti vseeno, kako se manjšinam v Avstriji godi. Menil je, da bi na južnem Tirolskem bil odnos do asimilacije neke narodne skupnosti kot vlada na Koroškem pri večini popolnoma nesprejemljiv. Ta odnos, da ga je skoraj vrgel s stola.
Feldner, ki se je po diskusiji srečal z nemškonacionalnimi študenti Burschenschaft „Bri-xia“, se je v Innsbrucku kazal zelo moderatnega in je celo trdil, da je KHD antifašističen. Ponavljal je znane Heimat-dienstovske parole „Pravice manjšine niso dolžnosti večine“, trdil, da dobijo slovenske osrednje organizacije krepko finančno podporo od zvezne vlade in priznal, da je za šolstvo edinole Dunaj pristojen. Dr. Sturm je predstavil stališče koroških Slovencev v šolskem vprašanju in opozoril na „zasluge“ KHD pri izrivanju
„S šolo lahko spodneseš vsako narodno skupnost, kajti šola je tisti bistveni element za njeno ohranitev“, je dejal dr. Hubert Frasnelli včeraj, 21. maja zvečer, na diskusiji na innsbruški univerzi. Diskusijo pod naslovom „So koroški Slovenci zatirana manjšina?“ je organiziral inštitut za sodobno zgodovino, sodelovali pa so dr. Hubert Frasnelli, frakcijski vodja SVP v južnotirolskem deželnem zboru, dr. Marjan Sturm, tajnik ZSO in dr. Josef Feldner, predsednik koroškega Heimatdiensta.
Zastopniki iniciative za ustanovitev dvojezične ljudske šole v Celovcu, so se v sredo razgovarjali s poslevodečim predsednikom deželnega šolskega sveta, K. Kircherjem. Okoli 100 staršev je podpisalo zahtevo po dvojezični šoli. V razgovoru je Kircher poudaril, da mora najprej biti rešeno vprašanje vzdrževalca šole, deželni šolski svet pa zato — tako Kircher — ni pristojen.
slovenščine iz šole. Posebej je poudaril, da je to izrivanje šlo vselej brez pristanka narodne skupnosti. Dr. Frasnelli je ponovno pribil, da Italija nobenega izvedbenega določila južno-tirolskega pakta ni sprejela brez pristanka južnih Tirolcev in je na naslov Heimatdiensta menil, „da čeprav imamo tako imenovane ločene šole, pa se pri nas vsi obvezno učijo nemščine in italijanščine.“ Dr. Frasnelli je obe narodni skupnosti, južne Tirolce in koroške Slovence pozval, naj sami boljše informirata javnost o sebi in tega ne prepuščata drugim. Krepita naj razumevanje za sebe in za ostale narodne skupnosti na svetu. Pri diskusiji je bil tudi navzoč predsednik KEL Karel Smolle.
•	Detela in Merlak brala v Mohorjevi
•	Umrl je Zdravko Švikaršič
Politika
Tednikov
komentar
RISE FRANC WAKOUNIG
To je spoznala tudi koroška industrija. Pred nekaj tedni je Združenje koroških industrialcev (Kärntner Industriellenvereinigung) začelo v zelo pesimistični tiskovni izjavi biti plat zvona zaradi hudega neznanja tujih jezikov in zaradi velikih izgub za koroško gospodarstvo, ki so s tem povezane.
V naslednjem objavljamo v celoti to izjavo: „Predsed-
jezikovno izobrazbo na šolski in prostovoljni bazi ter ravni podjetij, ampak treba bo tudi doseči, da bo naraščala pripravljenost za učenje jezikov in da bojo znanje jezikov sprejemali in priznali kot prednost. Pri razširjevanju obzorja pa pomagajo partnerstva in študiji v tujini“.
Toliko ta izjava koroških industrialcev, ki je za koroške razmere samoza-
„Brez jezika si brez šans“
nik Združenja koroških industrialcev, konzul Dieter Kern poziva, da je treba nujno odpraviti jezikovne bariere v koroškem gospodarstvu. Sodelavci podjetij v deželi, da imajo ,boleče majhno' znanje tujih jezikov in ponudba Korošcev, ki bi obvladali tuje jezike, je zaskrbljujoče nizka. Na dolgo roko bo industrija v deželi oddvojena od internacionalnega razvoja, “ je dejal Kern, kajti „kdor je brez jezika, je tudi brez šans".
Kern je v tej zvezi povedal, da Švica, ki jo je po številu prebivalstva možno primerjati z Avstrijo, zaposluje v tujini 550.000 sodelavcev, Avstrija pa samo 15.000. Značilno je tudi, da Avstrija odvija tudi približno 30% svojega izvoza v nemškojezičnem inozemstvu in da se boji stika s tujejezičnimi tujci. Zaradi tega utrpi gospodarstvo deželi veliko škodo, ker je avstrijska roba zaradi svoje kvalitete v tujini zelo priznana, „ni pa nikogar, ki bi jo ustrezno znal ponujati".
Nujno je Kern apeliral na odgovorne za izobraževanje, da posvetijo izobraževanju v tujih jezikih še večjo pozornost. Ne gre samo za to, da je poskrbljeno za
dovoljstva in nekritičnega ter bahavega izprsevanja nekaj novega. Če pa še upoštevamo gonjo nemško-nacionalnih krogov za ločene šole, od katerih grozi strahovit upad znanja drugega deželnega jezika, potem ta izjava ni kar tako od muh.
Industrialci pozivajo ljudi, naj znanje tujih jezikov sprejmejo kot prednost, obenem pa argumentirajo s Švico.
Vse lepo in prav. Samo, dragi industrialci, kako pa naj nekdo znanje tujih jezikov akceptira kot prednost, če ga niti jezika soseda so-deželana niso naučili spoštovati, če mu niso dopustili, da bi se tega jezika naučil, ampak so ga navadili, da ga zaničuje.
Učiti se bo res treba od Švicarjev, ki so za podlago in temelj znanja tujih jezikov vzeli znanje in spoštovanje svojih, švicarskih jezikov. Teh pa je kar štiri. Pri nas v Avstriji pa vlada „deutsch über alles“, slovenščina, hrvaščina, madžarščina, češčina in slovaščina — jeziki, ki so doma v Avstriji in so najboljša podlaga za učenje tujih jezikov, pa so porinjeni ob rob družbenega dogajanja. Tu felix Austria???
Politika
Potrebna, zanimivan uspešna ekskurzija
Konec leta 1985 smo imeli v gosteh 16 glavnošolskih učiteljev iz okraja Knittel-feld, ki so na „kraju samem“ hoteli spoznati življenje in probleme koroških Slovencev. Prejšnji teden pa smo imeli podoben obisk iz južnega dela štajerskega okraja Graz-okolica (Graz-Umgebung Süd): 22 učiteljev in učiteljic z vseh glavnih šol tega okraja se je z velikim zanimanjem udeležilo ekskurzije. Vsi so brez izjeme poudarili: „Bila je to izredno zanimiva, poučna in pozitivna ekskurzija.“
Spored ekskurzije je bil naslednji: sprva obisk pri dr. Lauseggerju in dr. Glantschni-gu (Urad koroške deželne vlade), nato jih je v imenu „Kärntner Heimatdiensta“ sprejel Erich Silla. Po obisku na sedežu KHD so se štajerski gostje srečali z univ. prof. dr. Lar-cherjem, ki jim je obrazložil stališče celovške univerze do narodnostnega in v tej zvezi predvsem šolskega vprašanja.
Sploh je bilo šolsko vpra-
šanje osrednja tema ekskurzije, kar je prišlo do izraza tudi v diskusiji s predstavnikoma obeh osrednjih organizacij, mag. Waraschem in Teodorjem Domejem. To seveda ne pomeni, da štajerskih učiteljic in učiteljev druga vprašanja naše narodne skupnosti niso zanimala. Vrhu tega naj omenimo, da so prišli dobro pripravljeni k nam na Koroško: nekaj tednov prej so namreč imeli z univ. prof. dr. Prunčem
Slovenska skupnost občine Devin-Nabrežina na obisku
Na sedežu NSKS so pod vodstvom predsednika dr. Matevža Grilca sprejeli predsednik K KZ dr. Zerzer, predsednik KEL Karel Smolle in predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Fric Kumer-Črčej. Obe strani sta se dogovorili za še tesnejše sodelovanje in za redna srečanja, ki naj služijo izmenjavanju mnenj in izkušenj. Gostje iz Devina-Nabrežine so NSKS informirali o poteku pogajanj za globalno zaščito ter o delu Slovenske skupnosti v občini. Zastopniki NSKS, KEL, K KZ in KSOO so gostom izrekli dobrodošlico in jih informirali o delovanju posameznih struktur v naši narodni skupnosti.
Iz Celovca so se primorski rojaki odpeljali proti bilčovški občini, kjer so pri Korenu v Kajzazah južinali. Tam sta jih sprejela občinski odbornik bil-čovške EL, Tone Krušic in predsednik SPD „Drabosnjak“, Janez Lesjak. Tone Krušic je na kratko predstavil občino Bilčovs. Pri Drabosnjakovem domu v Zgornji vasi pri Kosta-njah je Janez Lesjak opisal lik bukovnika Andreja Schusterja-Drabosnjaka in njegovo delo
ter delovanje istoimenskega krajevnega slovenskega društva, ki si je postavilo lasten kulturni dom, Drabosnjakov dom. V gostilni Dobernik, po domače pri Primku na Reki so se z gosti sestali šentjakobski domači občinski odborniki in zastopniki, gospodar Tomaž Dobernik pa je razkril svojo pesniško žilico. Dekleta iz Ro-žeka pa so si s petjem osvojila srca gostov.
V nedeljo so si gostje ogledali Goršetovo galerijo v Svečah in po maši so se vračali domov.
Študentje Korotana informirali NSKS
V soboto pred binkoštmi je delegacija študentov, ki stanujejo v visokošolskem domu Korotan na Dunaju, seznanila predstavnike Narodnega sveta o problemih, s katerimi so študentje soočeni v tem domu. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, ki je vodil ta razgovor, je študentom zagotovil, da se bo Narodni svet v skrbi za ustrezno rešitev problemov zavzel pri lastniku doma za čimprejšnji razgovor.
poseben seminar, na katerem so dobili osnoven pregled o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev.
Po razgovoru z mag. Waraschem in T. Domejem so obiskali dvojezični otroški vrtec „Naš otrok“, ki ga jim je predstavila Marija Šikoronja, medtem ko so jim otroci (skupno z Ireno Brežjak) zapeli dve pesmici. Osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig pa jih je ob tej priliki seznanil z negativnim odnosom uradnih oblasti do vprašanja dvojezičnih otroških vrtcev.
Posebno zanimiv je bil obisk v Pliberku in Globasnici. V Pliberku so si ogledali galerijo Wernerja Berga (pozdravil jih je Gottfried Stöckl), še prej Pa so obiskali Posojilnico. Jam jih je v imenu naše banke in Enotne liste sprejel Jurij Mandl, ki jim je predstavil občino, njeno prebivalstvo ter njeno kulturno, gospodarsko in politično življenje.
Prav tako zanimivo kot Jurij Mandl pliberško, jim je globa-
Manjšine k 15. maju
Ob priliki obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe so zavzeli zastopniki avstrijskih manjšin pri včerajšnjem srečanju na Dunaju stališče k trenutni situaciji manjšinske problematike. Pri tem so ugotovili, da se položaj za manjšine stalno slabša, čeprav je dana zakonska garancija za obstoj manjšin. To ima svoje vzroke v neizpolnjevanju državne pogodbe in v dejstvu, da se zakon o narodnih skupinah ne izvaja v skladu z njegovo vsebino.
2 opozorilom na člen 7 ADR od 15. maja 1955 so zastopniki Slovencev in Hrvatov opozorili močno asimilacijo in na stalno manjše število pripadnikov manjšin na Koroškem in na Gradiščanskem. To je dejstvo, do katerega je prišlo, čeprav naj bi zakon o manjšinah zasi-gural obstoj narodnih skupin.
Čehi so ob tej priložnosti izrazili, da je ogrožena njihova edina osnovna in glavna šola, ker država te institucije vse premalo finančno podpira.
Za Madžare pa se situacija kljub prisotnosti v sosvetu za manjšine ni bistveno izboljšala. Avstrija naj bi se ne le teoretično trudila za zaščito manjšin, ampak naj bi se konkretno tudi v praksi zavzela za obstoj in razvoj narodnih skupin.
ški podžupan Janez Hudi predstavil globaško občino. Janez Hudi jim je tudi posredoval pozdrave župana Alberta Sadjaka.
Vrhu tega so štajerski gostje imeli priliko, diskutirati z južnokoroškimi kolegi, ravnateljem Hermanom Germom, Marico Kušejevo in Mirkom Kertom, o praktičnih vprašanjih dvojezičnega šolstva. Za konec ekskurzije pa sta jih podžupan Janez Hudi in kustos Jan Havel povabila v glo-baški muzej, kjer so dejansko občudovali izredno zanimive izkopanine pri Sv. Hemi.
Naj zaključimo poročilo z besedami nekega udeleženca, ki je dobesedno dejal: „Zelo sem vesel, da sem se udeležil ekskurzije. Veliko novega sem zvedel. Važno je bilo tudi, da sem slišal obe strani. Za enkrat bi povedal samo to: če bi živel na Koroškem, bi svojega otroka na vsak način dal v dvojezično šolo — pa če bi bile težave še tako velike.“
Janko Kulmesch
Manjšine informirajo jugoslovanskega poslanika
V okviru notranjeavstrijske in mednarodne informacijske dejavnosti so zastopniki avstrijskih narodnih skupin včeraj informirali jugoslovanskega poslanika Miloša Krstiča o trenutnem položaju manjšin. Srečanje je bilo v dunajskem informacijskem centru.
Na posebni seji kuratorija centra za narodne skupine na Dunaju, v katerem so zastopane organizacije gradiščanskih Hrvatov, dunajskih Čehov in Slovakov ter koroških Slovencev, je prišlo do intenzivne izmenjave mnenj. Zastopniki manjšin so ob tej priložnosti še posebno opozorili na trenutno asimilacijo, ki je razvidna iz ljudskega štetja iz leta 1981. Predsednik centra narodnih manjšin Karel Smolle je informiral zastopnike narodnih skupin, med drugim dr. Miiller-ja za Hrvate, inž. Brazdila za Čehe in dr. Grilca za koroške Slovence, da so načrtovani že podobni pogovori z drugimi poslaniki. Predvideni pa so tudi kontaktni pogovori z deželnimi glavarji. Tako bodo obiskali zastopniki avstrijskih manjšin 28. maja deželnega glavarja Wagnerja. S tem naj bi se pričel dialog med narodnimi skupinami in političnimi zastopniki dežel.
Diskusija o dvojezični ljudski šoli v Celovcu
14. maja 1986 je tako imenovana „Iniciativa staršev za javno dvojezično osnovno šolo v Celovcu“ vabila na diskusijo o nerešenem položaju za slovenske osnovnošolce v Celovcu.
Zastopniki inciative so opozorili na to, da mlade slovenske družine oz. njihovi otroci, katerih je v Celovcu vedno več, do danes nimajo možnosti vzgoje v materinskem jeziku v osnovni šoli. Te krivice starši in otroci nočejo več trpeti.
Sodelavci iniciative staršev so v zadnjih mesecih zbrali številne podpise staršev, ki zahtevajo za svoje otroke ustanovitev dvojezične osnovne šole v Celovcu. Na listi so imena približno stotih otrok, zbiranje podpisov pa bodo v pirhodnjih tednih in mesecih nadaljevali.
Diskutanti so opozorili na paradoksno situacijo, da v Celovcu z uspehom in z rastočim prilivom delujeta dva privatna otroška vrtca, v osnovni šoli pa otroci nimajo možnosti, da bi se naučili materinščine oziroma da bi jo izpopolnjevali.
Več diskutantov je tudi povedalo, da v zadnjih letih narašča zanimanje za dvojezično vzgojo v šolah v mnogih nemškogovorečih družinah v Celovcu. Na podpisnih listah je najti prenekaterega otroka iz nemškogovorečih družin.
Zato so poudarili, da sodelavcem iniciative ne gre za kakšen šolski geto ali pa „posebno šolo“ za Slovence, pač pa za skupno javno dvojezično šolo v Celovcu. Z ustanovitvijo take šole bi bile možnosti šolske vzgoje veliko bogatejše.
V naslednjih tednih in mesecih nameravajo sodelavci iniciative staršev še okrepiti svoje delo v javnosti, organizirati diskusije in kulturnopolitične prireditve različnih vrst ter voditi razgovore z zastopniki šolskih uradov mesta, dežele in zveze.
Prepričani so, da jih bo podprla večina meščanov in meščank Celovca in upajo, da se tudi odgovorni ne bodo postavili po robu tej zahtevi.
IZJAVA
Ne da bi se spuščali v razpravljanje o izvajanjih dr. Francija Zwittra ml. na dunajskem simpoziju o literaturi narodnih manjšin v Avstriji (SV, štev. 18, z dne 2. maja 1986), je vendar potrebno zavrniti njegove napade na velikega rodoljuba, pedagoga, kulturnika, politika, verskega delavca dr. Vinka Zwittra. Označevati čas med dvema vojnama, ko smo koroški Slovenci še kulturno nastopali npr. nad Vrbskim jezerom, imeli redne politične sestanke in shode na celem dvojezičnem območju severno od Drave, uspešno nastopili pri dežel-nozborskih volitvah, ko smo se celo številčno bolje ohranili kot od leta 1945 naprej — kot dobo nacionalne borniranosti ter nazadnjaško mračnjaškega profila kulturnega in političnega dela ali kot kulturno farizejstvo, je nestvarno, površno in nekritično in končno neresnično ter nezaslužno obravnavanje osebnosti naše zgodovine.
Kdor dela, dela tudi napake
— to velja tudi za pokojnega dr. Vinka Zwittra in on je bil zadnji, ki svojih napak ni videl. Nikomur ne odrekamo možnosti gledati svet skozi svoja ideološko zabarvana očala, ni pa prav, če kdo svoje osebne vizije oznanja kot vsesplošno resnico.
Uspehov med obema vojnama — težje pridobljenih — ni mogla ponoviti niti generacija kulturnikov po letu 1945 pa tudi današnja ne. Nasprotno: marsikaj, kar smo pred strašno vojno že imeli, so ali smo 1945 spet zapravili, npr. slovenskega zastopnika v deželnem zboru in v deželni vladi.
Želeti si je — „na levi in na desni“ — le več tako delovnih mož, kot je bil pokojni dr. Vinko Zwitter, ki je bil večkratni osrednji tajnik naše organizacije. Velja mu zahvala za njegov trud na kulturnem in političnem področju, za ohranitev in razvoj slovenskega življa na Koroškem.
Narodni svet koroških Slovencev
Celovec, 21. maja 1986
Gospodarstvo/Kultura
Pokušnja mošta v Ločah
Hotelir Mihi Antonič dobil „Svetovni Oskar za turizem 1986“
Podelitve „Svetovnega Oskarja za turizem 1986“ se lahko veseli domači podjetnik Mihi Antonič iz Št. Jakoba v Rožu.
To visoko odlikovanje so priznali Mihiju Antoniču strokovnjaki z gospodarskega področja in mednarodnega trgovstva, ki so združeni v Italijanskem centru za pospeševanje svetovnega gospodarstva.
Nagrada „Svetovni Oskar za turizem 1986“, katerega podeljuje Italijanski center za pospeševanje gospodarstva, pa ni le priznanje, ki pride do izraza v materialni obliki. Vse bolj hoče omenjeni center dati
s tem mednarodni javnosti potrdilo, da se je gospodarstvenik Antonič izkazal s svojimi poklicnimi in trgovskimi zaslugami na področju turizma.
S tem so priznali mednarodni strokovnjaki neutrudnemu in agilnemu gospodarstveniku Antoniču visoko odlikovanje, ki izraža njegovo pohvale vredno neoporečno delo na turističnem področju.
Svetovni Oskar za turizem 1986 je bil Mihiju Antoniču podeljen v Rimu, kjer so bili prisotni tudi številni zastopniki iz političnega življenja, mednarodnega turizma, svetovnega gospodarstva in tudi zastopniki televizije in tiska.
Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero“ in Slovenska kmečka zveza vabita v nedeljo, 25. maja 1986, vse kmete iz Roža, Podjune in Žile na pokušnjo mošta, ki bo pri Pušniku v Ločah.
Na tej prireditvi bo ocenjen in nagrajen najboljši mošt naših kmetov in bo nato izstavljen na pokušnjo širši javnosti.
Prireditelji vabijo vse naše kmete in tudi druge proizvajalce mošta, da oddajo 2 steklenici po 1 liter mošta za pokušnjo. Prvo steklenico za oceno komisije, drugo pa za pokušnjo. Steklenice naj nosijo sledeče oznake: ime in priimek, domače ime, naslov in tel. številko. Prispevek znaša šil. 50,—.
Posebna komisija bo ocenila vaš mošt po sledečih kategorijah: izvrsten, dober, odgovarjajoč, ne odgovarjajoč.
Mošt z oceno „izvrsten“ in „dober“ bo nagrajen na pokušnji mošta, 25. maja, pri Pušniku v Ločah.
Poleg tega je ta dan predvideno tudi strokovno predavanje o proizvodnji mošta. Po podelitvi diplom in pokušnji mošta pa bo zabavni program, katerega bo oblikoval TONČKOV TRIO iz Slovenije, ki bo igral tudi za ples.
Ob tej priložnosti boste lahko kupili in pokusili tudi izbrane domače pijače. Torej, vidimo se v Ločah! Prisrčno vabljeni.
Roman, ki celi rane!
Joseph Zoderer, južnotirolski pisatelj, je v ponedeljek, 12. maja, bral pri Joklnu/Bierjokl. V Celovec ga je povabila „koroška vigred“, bral pa je iz romana „Die Walsche“, ki je v nemškem, slovenskem in tudi italijanskem prostoru postal prava uspešnica.
V	slovenščino je „Die Walsche“ prevedla Anja Uršič, roman pa je izšel pod naslovom „Lahinja“ pri založbi Obzorja (izdaja je v Sloveniji razprodana); v italijanščini nosi roman naziv „L’italiana“ in je izšel pri največji italijanski založbi Mondadoro.
Zoderer je na mah postal uspešnica. „V Italiji me poznajo od Brennerja do Palerma“, je dejal pred branjem pri Jokl-nu in s tem namignil, da je s svojim romanom zadel v črno.
V	tem romanu Zoderer opisuje usodo južne Tirolke, ki ima Italijana za prijatelja. Ko se vrne domov v rodno vas, da pokoplje enega od svojcev, začuti in doživi, da je tujka, da je za vaščane, trde in trdne Južne Tirolce, postala Lahinja, izobčenka.
V	tem romanu pa Zoderer črpa iz valov in viharjev življenja. Beseda „Walsche“ ni samo naslov romana, v avtorjevi domovini je zelo, zelo učinkovit stigma, s katerim je možno nekoga obsoditi, mu ob pokanju eksplozivov groziti — kot deželnemu poslancu Alexandru Lan-gerju — Sau Walsche (svinjka laška). V teh trenutkih, ko take
parole donijo v eksploziji dina-mita^skozi deželo, postane jasno, kakšno težavno in žalostno opravilo držimo v obliki romana v roki. Zoderer je za raz-čiščenje odnosov med narodi na Južnem Tirolskem naredil več kot marsikateri politik, pa najsi bo južnotirolski ali avstrijski. Zoderer namreč pomaga celiti rane, ki so si jih narodi v tej deželi zadali.
Del Vederhjak je Zodererja predstavil, Marjan Srienc pa je bral iz Lahinje.
Franc Wakounig
Naš tednik — Vaš prijatelj
Na tej prireditvi bo ocenjen in nagrajen najboljši mošt naših kmetov iz Roža, Podjune, Žile in bo nato izstavljen' za pokušnjo širši javnosti!
Spored: 12.00 h Strokovno predavanje o proizvodnji mošta 14.00 h podelitev nagrad in diplom za najboljši mošt po oceni komisije
POKUŠNJA MOŠTA Zabavni pogram, igra TONČKOV TRIO iz Slovenije
v nedeljo, 25. maja 1986, pri Pušniku v Ločah
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „JEPA-BAŠKO JEZERO" Loč« - P«čnica
in SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
vabita na
POKUŠNJO
MOŠTA
4. srečanje mladih slov. glasbenikov treh dežel
V okviru počastitve mednarodnega leta miru je Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije vabila v sredo, 14. maja, glasbenike Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške na koncert v srednjo dvorano Cankarjevega doma. Naša Glasbena šola se je predstavila z 10 točkami na klavirju, kitari, flavti, saksofonu in harmoniki. Mladi učenci so se odlično predstavili in dokazali učne uspehe Glasbene šole na Koroškem. Predsednik društva glasbenih pedagogov Slovenije, prof. Lovro Sodja je odlično pripravil to
srečanje, čigar vrhunec je bil kvaliteten koncert. Nastopajoče in poslušalce je pozdravila ljubljanska županja ga. Kerše-van. Na sporedu je bil tudi razgovor s predstavniki glasbenih šol udeleženih dežel. Kot gosta tega srečanja pa so pozdravili avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani, Kerna, ki je nad nastopom glasbenikov bil zelo presenečen.
Že danes se veselimo, da bo naša Glasbena šola mogla naslednje leto sprejeti glasbenike treh dežel.
bernard
Politika
Celovška univerza je edino upanje
Janko Ferk, slovenski koroški pisatelj in pesnik je član Graške avtorske zveze (Grazer Autorenversammlung) in po najnovejšem tudi Koroške pisateljske zveze (Kärntner Schriftstellerverband). Je redni sodelavec Našega tednika. Na pisateljskem srečanju v Brezah je imel osrednje avstrijsko predavanje o položaju slovenskega pisatelja na Koroškem in s tem zelo razvnel diskusijo v koroškem tisku.
Naš tednik: Na minulem srečanju pisateljev v Brezah si se nekemu koroškemu listu očitno zelo zameril, zakaj?
Janko Ferk: Predsednik koroške pisateljske zveze Walther Nowotny me je povabil, da bi na tem srečanju imel avstrijski referat. Naslov mojega referata je bil: „Položaj slovenskega pisatelja na Koroškem.“
Naš tednik: V tistem koroškem listu pa je pisalo, da si jamral in nisi dal pobud za bodočnost.
Janko Ferk: To je zapisal samo en časopis oz. žurnalist-ka je to zabeležila, ki sicer nima s kulturno opravka. Vsi ostali časopisi so zelo stvarno Pisali ... Izkazalo se je tokrat socialistično glasilo. Članek o mojem referatu v njem je zelo stvaren in se znjim strinjam.
Naš tednik: Ker te hvali?
Janko Ferk: Ne, hvali me sploh ne. Ta žurnalist je samo stvarno poročal in me z nobeno besedo ne hvali. Zelo kritično je zapisal, da se nad koroško situacijo pritožujem in zaključil je tako pozitivno kot jaz svoj referat. V njem sem v Slavnem pokazal trenutno koroško situacijo in razmerja, v katerih naši avtorji delajo; nakazal sem, koliko ljudi je na delu, koliko generacij je, kako Se razlikujejo medseboj in na
koncu sem bil zelo kritičen do obeh založb in predvsem do slovenskih medijev to je do obeh časopisov in do slovenskega radija. „Krone“ mi je očitala, da sem napadel celovško univerzo. V Brezah pa sem rekel, da je celovška univerza edino upanje slovenske kulture in kritike na Koroškem, ki ga imam, da bi v doglednem času prišli slovenski kritiki in lektorji. To upanje imam prav zaradi tega, ker ima univerza v Celovcu zelo angažirane učitelje kot so to Olof, Strutz in mladi Reuther.
Naš tednik: Dejal si, da slovenski mediji na Koroškem nimajo literarnih kritikov. Jih imajo sploh nemški koroški časopisi?
Janko Ferk: Dejal bi, da imamo na Koroškem dosti kulturnih žurnalistov, a izrecnega literarnega kritika tudi med njimi ni. Upam si trditi, da tega tudi v Avstriji ni, čeprav si eni in drugi lastijo, da so literarni papeži. Imaš jih na Dunaju in enega celo na Koroškem.
Naš tednik: Kakšen je tvoj odnos do ostalih slovenskih avtorjev na Koroškem.
Janko Ferk: Na Koroškem imamo med 25 in 30 slovenskih avtorjev in moj odnos do njih je zelo stvaren, do nekaterih pa celo prijateljski.
Naš tednik: Pred kratkim si postal član koroške pisateljske zveze. Si tudi član Grazer Autorenversammlung, ne vem če si član PEN-kluba, prav tako ne vem, če si član „Društva slovenskih pisateljev v Avstriji“.
Janko Ferk: Član tega društva nisem. Razčistiti pa moram zadevo „Grazer Autoren-
vereinigung“ in „PEN-klub“. Pri GAV in pri PEN-klubu je tako da moreš biti član samo enega združenja, kajti članstvo pri GAV izključuje članstvo pri PEN.
Verjetno bi me GAV v tem danem trenutku izključila, kajti to združenje je leta 1973 nastalo kot protiutež PEN, o katerem so rekli, da je zastarel, konzervativno združenje in da ni nobenega pomladka.
Naš tednik: Če bi ti postal član slovenskega PEN-centra v Ljubljani, bi zletel iz GAV?
Janko Ferk: Prepričan sem, da bi GAV tolerirala , če bi kot Slovenec postal član PEN-centra v Ljubljani.
Naš tednik: Zakaj pa nisi član Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. So te že vabili?
Janko Ferk: Mislim, da me še nikoli niso vabili, to je tako ...
Naš tednik: No, da ali ne?
Janko Ferk: Ne. To je tako, da so pri DSPA vedno spet taka globalna vabila, da bi pač vsi avtorji pristopili. Mene predsednik ali kdo drugi od DSPA še nikoli ni vabil. Ce tudi bi vabilo prišlo, ne bom pristopil tako dolgo, dokler bo društvo eksistiralo sama za enega človeka in ne za vse koroške slovenske pisatelje.
Naš tednik: Te je Koroška pisateljska zveza sama povabila ali pa... ?
Janko Ferk: ... pri Koroški pisateljski zvezi je bilo tako, da sem bil večkrat vabljen in letos sem se odločil, da bom postal član.
Naš tednik: Janko, ti si med drugim tudi sodelavec Mladja. Kaj praviš o in k Mladju. Je še forum slovenskega koroškega literarnega podmladka?
Janko Ferk: Nisem stalni sodelavec Mladja. Ampak sem samo priložnostno kaj objavil in sem bil morda 5 krat v 60 številkah Mladja.
Mladje je bilo najbolj močno, ko se je Lipuš najbolj angažiral. Rekel bi od leta 1975 do črne številke Mladja.
Revija danes nima več tiste funkcije, ki so ji jo prisodili ustanovitelji in uredniki.
Naš tednik: Kakšno funkcijo ima Mladje danes?
Janko Ferk:	Danes ima
Mladje funkcijo navadne literarne revije in med njimi na Koroškem in v Sloveniji ni nič posebnega. Pred leti bi lahko Mladje lahko primerjal celo z graškimi manuskripti, ampak trenutno tega ne moreš.
Naš tednik: Je torej nivo Mladja padel?
Janko Ferk: Gotovo!
Naš tednik: Zakaj?
Janko Ferk: Verjetno je nivo padel tudi zaradi izstopa Januša in Lipuša. Lipuš je bil odgovoren za prozo, Januš za liriko. Obeh pri Mladju ni več in kot bralcu, se mi zdi, da je to takoj opazno pri literaturi. Ponavljam, kar sem dejal tudi v referatu: v Mladju se stalno ponavljajo ista imena in revija ne izvršuje naloge stalnega odkrivanja novih in mladih pisateljev. Po imenu je še Mladje, po funkciji to mogoče ni več.
Naš tednik: Pred kratkim si izdal zbirko „Napisi na zid zemlje“. Kdaj je pričakovati kaj novega od Ferka. Bo to proza ali lirika?
Janko Ferk: O tematiki ali literarni zvrsti ničesar nočem izdati. Rečem samo sledeče: če bo šlo vse dobro, bo naslednja knjiga izšla v oktobru ali novembru.
Naš tednik: Hvala za razgovor.
Rož, Podjuna, Žila
Borovlje: razstreljen kino — lastnik mrtev
Borovlje ne slovijo samo po svojih puškah in brezposelnih žičarjih, ampak — predvsem zadnje čase — tudi po stavbah, ki zletijo v zrak. Prejšnji teden, točneje v sredo, 14. maja, zvečer je eksplodiral boroveljski kino. Dan navrh, v četrtek, 15. maja, popoldan je bila resnica: lastnik kina, A. 01-sacher je umrl v ruševinah kina. Olsacher je z razlivanjem bencina sam povzročil eksplozijo in to plačal z življenjem. Vzroki tega nepojmljivega dejanja še niso docela jasni, znano pa je bilo, da je lastnik zabredel v hude finančne probleme, kajti kino ni donašal toliko, da bi od njega mogel živeti brez večjih skrbi.
Pri gašenju požara so sodelovale vse požarne hrambe spodnjega Roža, hvala Bogu pa ni bilo drugih žrtev
in tudi materialna škoda — izvzemši kino — je nizka.
V četrtek so varnostni organi tudi dognali vzrok eksplozije: razlit bencin v kinu.
Res pa je, da je ta dogodek zasenčil ostalo, predvsem kulturno življenje. SPD Borovlje in otroška skupina pri Cingelcu sta v soboto pred materinskim dnevom, 10. maja, priredila pri Cingelcu materinsko proslavo. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna, spored pa so oblikovali otroška skupina Cingelc, moški zbor, dijaki Glasbene šole in mladinski zbor Borovlje. Pesmi, recitacije in nastopi otrok — vse to je očaralo gledalce in so se le-ti mogli ponovno prepričati, da otroci v sodelujočih skupinah res uživajo dobro in kulturno oskrbo.
W. Fr.
Izšla nova kaseta Hanzija Artača!
Te dni je izšla težko pričakovana kaseta s pesmimi Hanzija ARTAČA z Obirskega. Pesmi pojeta ob spremljavi čudovitih skupin Meri AVSENAK, Oto PESTNER in tercet „STRUNE“ v aranžmaju mojstra Bojana Adamiča. Kaseta je izšla ob sodelovanju turističnega podjetja CARTRANS pri celovški Mohorjevi, kjer jo lahko dobite tudi po telefonu. Opozarajmo, da je pesem SILVIJA, ki vodi h it parado slovenskega radia, posneta prav na tej
kaseti!
Šentjur: naše iskrene čestitke Oberovi materi in njenemu sinu Stanku!
Oberova domačija v Šentjurju pri Libučah je preteklo nedeljo bila kraj pravega prazničnega srečanja. Prišli so bližnji in daljnji sorodniki, prišli so sosedje in drugi dobri znanci, prišli so tudi Matjaževo! ter pliberški občinski odborniki — da bi vsi primerno proslavili in počastili Obero-vo mater, Julijano Grilc, ter njenega sina Stanka. Oberova mati so namreč praznovali visok življenjski jubilej, 85-ietnico, hišni gospodar Stanko pa 50-letnico.
Kdor pozna Oberovo mater, pravzaprav šele ve, kaj vsega zmore človek z zdravim optimizmom in koliko dobrot bi lahko vsak v svojem življenju nudil drugim. Vsekakor je njen dom daleč naokrog znan kot kraj resnične gostoljubnosti, ki jo odkrito doživiš tudi pri vseh ostalih članih velike Oberove družine.
Tisti, ki smo v nedeljo prišli počastit Oberovo mater in njenega sina Stanka, smo jima s pesmijo in z besedo iz srca izrekli naše najboljše čestitke. Predvsem jima želimo zdravja in božjega blagoslova.
Hkrati pa zagotavljamo: že danes se iskreno veselimo tega dneva, ko bomo spet lahko praznovali naslednji visoki življenjski jubilej — naše slavljenke in z njenimi otroki.
Slavljenka Julijana Grilc, pd. Oberava mati (druga z leve) v krogu svojih otrok: Pepej, Micka, Tevž, Pavl, Stanko, ki praznuje 50-letnico, Franc in Lipš (z leve).
Darovi za tiskovni sklad:
Johan Ižep, Podkraj 10,—; Luka Boročnik, Podkraj 30,—; Janko Igerc, Podkraj 20,—; Margareta Krainc, Libuče 20,—; Franc Grilc, Libuče 70,—; Fridrich Snedec, Libuče 40,—; Johan Maček, Grablje 20,—; Ana Kraiger, Mehova 20,—; Janez Kaiser, Rinkole 40,—; Ignac Domej, Rinkole 70,—; Mirko Perč, Rinkole 20,—; Alojz Vau-* ti, Replje 50,—; Anton Jop, Replje 50,—; Hubert Zidej, Vogrče 50,—; Roza Podlesnig, Vogrče 100,—; Maks Žmavcer, Vogrče 20,—; Marija Petrovnik, Vogrče 50,—; Katarina Lubas,- Vogrče 20,—; Frančiška Lubas, Vogrče 20,—; Marija Trinkaus, Vogrče 20,—; Vida Koncilja, Vogrče 20,—; Manfred Krainz, Vogrče 20,—; Mihael Lubas, Vogrče 100,—; Marta Kreutz, Blato 70,—; N. N., Blato 20,—; N. N., Blato 20,—; Marjana Kušej, Blato 20,—; N. N., Blato 100,—; Slavko Mlinar, Blato 20,—; Franc Riedl, Nonča vas 30,—; Feliks Buchwald, Nonča vas 20,—; Štefan Hudobnik, Nonča vas 70,—; Herman Germ, Nonča vas 60,—; Marija Šranc, Nonča vas 20,—; Marija Buchwald, Nonča vas 50,—; Leopold Cvelf, Nonča vas 20,—; Dorica Kramer, Nonča vas 20,—; Alojz Müller, Cirkovce 20,—; Maks Piko, Vidra vas 20,—; Terezija Kužnik, Vidra vas 20,—; Lenart Kac, Nonča vas 70,—; Nežka Kert, Nonča vas 20,—; Marija Zechner, Gornja vas 40,—; Lenart Kac, Doljna vas 20,—; Antonija Pernjak, Breg 20,—; N. N., Dobrova 20,—; N. N., Brege 100,—; Jožef Visočnik, Dob 50,—; Josef Možina, Dob 70,—; Ciril Opetnik, Dob 20,—; Matilda Sumnič, Dob 40,—; Ignac Trampuš, Dob 20,—; Marko Trampuš, Dob 100.—; N. N., Pliberk 10,—; Marija Trampuš, Pliberk 30,—;
Rož, Podjuna, Žila
Obirsko:
Materinska proslava
Ker je na materinski dan bil na Obirskem pogreb, smo materinsko proslavo morali preložiti na petek, 16. maja. Pri Kovaču so se zbrale mamice in tudi očetje. V pozdrav je materam zapel moški zbor, ki se je prvič po smrti dirigenta Valentina Polanška predstavil v javnosti. Predsednik društva SPD „Valentin Polan-šek“, dr. Brumnik je vse matere prisrčno pozdravil, učiteljica Marta Polanšek pa je z obirskimi šolarji naštudirala recitacije, ki so jih otroci res prisrčno predvajali. Vzdušje pri Kovaču je bilo odlično in na koncu prireditve so vse matere dobile rože.
Na binkoštni ponedeljek pa je društvo ponovno pokazalo svojo aktivnost. Ženski oktet in moški zbor sta imela koncert v Ljubljani — Št. Vid v osnovni šoli narodnega heroja Kebeta.
Danes, 22. majnika, je promoviral na univerzi v Gradcu za doktorja prava Joži Fugger s Svaten pri Št. Jakobu. Mlademu doktorju, ki je opravil svoj študij poleg svojega poklica, iskreno čestitamo!
*
Zofi llgovc iz Gorič pri Miklavčevem za 75-letnico iskreno čestitamo!
*
V	Kortah je te dni obhajal 88-letnico gospod Anton Vejnik. Za ta visoki življenjski cilj mu iskreno čestitamo.
*
Ana Krajger v Novi Met-lovi bo te dni praznovala 80. rojstni dan. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva.
*
V	Holbičah pri Škofičah je te dni praznovala 60-letnico gospa Angela Pi-ček. Iskreno čestitamo!
*
V	Horcah pri Škocijanu je 17. maja obhajala 80-letnico svojega življenja go-
Predsednik dr. Brumnik je šolarjem na kratko predstavil društvo in poudaril pomembnost kulturnega udejstvovanja Slovencev. Ravnatelj šole je nastopajoče iskreno pozdravil in izrazil svoje zadovoljstvo, da je med Obirsko in Št. Vidom prišlo do kulturnih stikov, ki segajo še v čas NOB, ko je obirski domačin Franc Župane začel v Št. Vidu zbirati okoli sebe domačine. Po koncertu so se člani obeh zborov pogovarjali z učitelji šole, ki so pokazali veliko zanimanje za vprašanja naše narodne skupnosti na Koroškem.
Obiščite
WERNER BERGOVO galerijo v Pliberku. Odprta je dnevno od 10—12 ter od 16—18 ure.
spa Helena Kassl. Njeni otroci z družinami in drugi znanci so ji voščili obilo zdravja in veselja. Zvesti bralki „Našega tednika“ se pridružuje tudi uredništvo in ji želi še mnogo zdravih in srečnih let!
*
Herma in Marko Tram-pusch, pd. Božičeva starejša iz Doba pri Pliberku sta te dni praznovala 25-letnico skupnega življenja. Želimo jima še mnogo zdravih in srečnih let na njuni skupni življenjski poti.
*
Te dni praznuje Marija Telič iz Letine pri Šmihelu svojo 60-letnico. Gospi Telič iskreno čestitamo.
*
V soboto bosta stopila pred poročni oltar Sabina Greiner in Franc Hribernik. Mladima zakoncema, oba sta maturanta Slovenske gimnazije, želimo na skupni življenjski poti obilo sreče in blagoslova.
*
50-letnico je obhajala gospa Gertruda Čimžar iz Ca-horč pri Kotmari vasi. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta!
Meister
Fenster
...einfach meisterlich
ZASTOPSTVO IN POSVETOVANJE PRI
VSEKAKOR VAM IZDELAMO ZELO UGODNO PONUDBO!
Prosim za/lch bitte um: O Prospekt

q Osebni obisk predstavnika Blažej-Centra Vertreterbesuch
Ime/Name: .....
Naslov/Adresse:. Telefon: .......
Mladinski dan
v nedeljo, 25. maja, pri Sv. Hemi pri Globasnici
Spored:
9.30 Zbiranje na „Inzli“ — pozdravlja godba na pihala; 10.00 maša pri izkopaninah; 11.30 jed — prosti čas; 13.30 „štantl-ni“ — „Markt“; 15.30 kulturni spored; 16.30 zaključna molitev
Kulturni spored:
Št. Lipški dekliči; Globaški poubi; Dekleta iz gospodinjske šole Št. Peter; tamburaši iz Železne Kaple; HAK — zbor iz Velikovca; Selška folklora
Šantlni:
1. biblični kviz — mladinska skupina Kazaze; 2. gozd umira
—	ing. Helldorf; 3. kraj plesa
—	Gregej Krištof; 4. zgodovina sv. Heme in ■ sv. Rozalije; 5. tretji svet; 6. duhovni poklici; 7. „bioštantl“ — Pavli Oraže; 8. Koroška dijaška zveza (dvojezično šolstvo); 9. Slovenski kor. skavti; 10. razstava knjig — Mohorjeva založba; 11. skupina petja — Janez Gregorič; 12. Kraj miru — Rozaljska votlina; 13. ogled izkopanin — Jan Havel.
Iz Roža bodo vozili avtobusi na mladinski dan:
6.30 Pečnica/Petschnitzen; 5.40 Št. Jakob (farovž)/St. Jakob (Pfarr-hof); 6.50 Sveče (postaja)/ Suetschach (Haltestelle); 6.55 Bistrica (postaja)/Feistritz (Haltestelle); 7.00 Velinja vas/Wellersdorf; 7.05 Bilčovs (pri Miklavžu)/ Ludmannsdorf; 7.15 Št. Janž (za-
druga)/St. Johann (Genossenschaft); 7.20 Svetna vas (železniška postaja)/Weizelsdorf (Bahnhof); 7.25 Kožentavra (postaja)/Kir-schentheuer; 7.30 Borovlje (Peter-lin)/Ferlach; 7.55 Sele (pri Cerkvi)/ Zell-Pfarre (Kirche); 8.15 Šmarjeta (župnišče)/St. Margareten (Pfarrhof)
Reportaža
Reportaža
Mnogo častnih gostov se je udeležilo pevske revije
Vsi zbori so skupi)eli> da je zadonelo
Pevska revija v Pliberku na gradu
„Pesem ne pozna meja“
nja, je pesem krepko donela rned grajskimi zidovi. Pliberški 9rad še gotovo ni slišal toliko lePih slovenskih pesmi hkrati, kot zadnjo nedeljo.
Zelo pa smo pogrešali pove-zavo med posameznimi zbori.
Saj taka povezava, ki je hkrati optična in akustična popestritev in kulturna obogatitev, šele ustvari pravo vez med nastopajočimi in publiko.
Mnogo častnih gostov iz kulturnega in političnega življenja se je udeležilo nedeljske revije. Med njimi so bili: Župan mestne občine Pliberk Franc Mikusch, Mestni svetniki Fric Kumer, Jože Partl in Raimund Grilc, predsednik in podpredsednika NSKS, dr. Matevž Grilc, Valenina Kušej in ek. sv. Ignac Domej, podpredsednica in tajnik KKZ Micka Opetnik in Nužej Tolmajer, namestnik tajnika NSKS Janko Kulmež, podpredsednik Zveze slovenskih zadrug inž. Fridl Kapun in mnogo učiteljev.
Za zaključek pa so vsi nastopajoči zbori — razen MGV Petzen-Loibach zapeli vedno lepo „Rož, Podjuna, Žila“ in „Zdravico“, kjer naj ne bi bil vrag, temveč sosed mejak.
J. P.
V	dolgem sprevodu so se zbori podali od zbirališča pri Zadrugi preko trga v prostorni Pliberški grad, ki je komaj sprejel množico poslušalcev.
Revijo je otvoril domači moški pevski zbor „Kralj Matjaž“, ki ga spretno vodi Hannes Ko-šutnik in s pesmijo „Pozdravljeni“ pozdravil poslušalce... Predsednik SPD „Edinost“ Joško Hudi, je v imenu prireditelja pozdravil vse navzoče in se ob enem zahvalil grofu Thur-nu, da je dal na razpolago ta lepi grad. Vsem nastopajočim pa je zaželel veliko uspeha.
V	imenu SPZ — ki je bila soprireditelj — je izrekel pozdravne besede njen podpredsednik Avguštin Brumnik.
Na binkoštno nedeljo so se v pliberškem gradu srečali pevski zbori iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Grajska vrata starodavnega gradu, ki je bil zgrajen v 13. stoletju, so se prvič odprla slovenskim pevskim zborom. Dolgo pred predstavo je godba na pihala iz Šmihela, pred občinsko hišo s poskočnimi takti naznanjala na posebnost dneva in mu dala praznični okvir.
Korajžnim „Matjaževcem“, kateri so zapeli še „Pod oknom“ in „Pastirska“ so sledili: Moški pevski zbor „Vesna“ iz Križa pod vodstvom Ivana Lesnika, ženski pevski zbor „Franc Zgonik“ iz Branika, ka-
terega vodi Boža Birsa, moški pevski zbor MGV „Petzen Loi-bach“, pod nežnim vodstvom Anne M. Jernej, mešani pevski zbor „Primorec — Tabor“ iz Trebč/Opčin, zborovodja je Matjaž Šček, moški pevski
zbor „Jezero“ iz Doberdoba vodi ga Ivan Klanjšček, meša ni pevski zbor „Svoboda II“ i* Trbovelj pod vodstvom Helge Brinar, moški pevski zbo( „Franc Zgonik“ iz Branika, ka terega vodi Gvido Filipič, moš' ki pevski zbor „Foltej Harf; man“ iz Pliberka, ki ga vodi Joško Kert. Kot zadnji pa ie nastopil mešani pevski zboj „Podjuna“ iz Pliberka . [ vodstvom Toneta Ivartnika, k je med drugim zapel „V Plibef’ ci, v jormaci ... “
Vsak zbor je dovršeno zapej po tri pesmi, ki so bile sedal
po tri pesmi, ki so bile sedal L~—-—~............................................————
ljubezenske, spet drugič pa Sc ”p°djuna“ iz Pliberka je še posebno navdušila s pesmijo „V Pliberci, v jor-
opevale našo slovensko dom°'	maci ■ ■ ■ “
vino. Čeravno ni bilo ozvoča
MoPZ „Foltej Hartman“, ki ga vodi Joško Kert je zapel tri domače pesmi.
Prvič je na pevski reviji nastopil MGV Petzen/Loibach
V sprevodu h gradu pogumno stopajo pevci „Kralja Matjaža“
Št. Janž: 100-letnica gasilskega društva
Na binkoštno nedeljo je praznovalo gasilsko društvo v Št. Janžu svoj 100-letni obstoj. Ob tej priliki so gasilci dobili nov voz, ki je stal okrog 350.000 šilingov. Poleg tega je bil ta dan blagoslovljen tudi nov gasilski dom, ki je stal nad 1 milijon šilingov. Slavnostna prireditev, katero so med drugim oblikovali tudi domači pevci pod vodstvom rav-
natelja Ericha Užnika, je bila do zadnjega dvojezična. Komandant Wili Moschitz se je ob tej priložnosti zahvalil vsem gasilcem, ki so nešteto ur svojega prostega časa žrtvovali za delo pri gasilskem domu. Nakup avtomobila so podprli gasilci in prijatelji gasilskega društva s privatnimi prispevki, posebna zahvala pa je veljala tudi odgovornim deželne vlade, ki so pripomogli, da je bilo možno financirati ta projekt.
Slavnostne prireditve so se udeležila tudi gasilska društva iz sosednjih občin, iz Slovenije, Italije in Nemčije.
PISMA BRALCEV
Černobil, Zwentendorf in Krško
Ali smo se kaj naučili iz nesreče v Černobilu? Da je končno atomska elektrarna v Zwentendorfu umrla, je lepo. Ostane pa še velika nevarnost v naši bližnji okolici, v Sloveniji: Atomska elektrarna Krško, ki na žalost deluje.
Mi dvojezični Korošci smo
zdaj v posebni meri poklicani, da nekaj naredimo proti tej elektrarni, ki nas ogroža, naredimo s ciljem, da jo tudi ugasnejo in zapro. Lahko pomagamo prijateljem to in onstran meje. Slovenske organizacije lahko sodelujejo na politični, prav posebno KEL tudi na organizacijski ravni.
Z spoštovanjem Raimund Vospernik
Kultura
Zdravko Švikaršič umrl t
Nenadoma in nepričakovano je v soboto, 17. maja, umrl v Ljubljani starosta zbirateljev ljudskih j)esmi, posebno pa koroških, Zdravko Švikaršič. Lani je čil in zdrav praznoval svojo stoto letnico in še poln zagona in delavnosti pravil in pripovedoval o svojih načrtih. Koroška ljudska pesem je njemu, ki je res bil učitelj narodu v pravem pomenu besede, bila vse življenje pri srcu. Peš in na konjskih vpregah je prehodil in prevozil slovenski del Koroške in otel pozabe nešteto pesmi in napevov.
Ob njegovi stoletnici smo se primerno in dostojno tudi koroški Slovenci, njegovi najožji rojaki, po-
klonili Zdravku Švikaršiču. Ne bom pozabil razgovora, ki sem ga z njim imel za Naš tednik in tudi ne obis-
ka predsednikov KKZ in SPZ, dr. Zerzerja in Tomaža Ogrisa in mešanega pevskega zbora „Rož“ na njegovem domu. Spraševal, pripovedoval in za slovo še zaigral je na klavir.
Zdravko Švikaršič se je rodil 13. februarja pred 101 letom v Žvabeku, kjer je njegov oče poučeval. Družina je zaradi očetovega poklica — učitelj — večkrat menjala dom in se končno nastanila v Št. Lipšu pod Krištofovo goro, kjer je mati kupila gostilno pri Tofu. Od tu je Zdravko hodil v ljudsko šolo in na celovško učiteljišče. Poučeval je med drugim v Šmihelu, v Selah in na Jezerskem, zraven pa si je pridno zapisoval ljudske pesmi.
Švikaršič je že pred 1. svetovno vojno izdal dva zvezka Koroških slovenskih
narodnih, leta 1921 pa tretjega, vsega skupaj 93 pesmi.
Po 1. svetovni vojni se je glasbeno naprej izobraževal na ljubljanskem konservatoriju ter nato poučeval glasbo v Kranju in v Ljubljani, kjer je zadnja desetletja živel.
Pogreb rajnega Zdravka Švikaršiča je bil včeraj, v sredOj 21. maja, na ljubljanskih Zalah.
Naj se Zdravko Švikaršič, veliki prijatelj koroških Slovencev in zbiratelj naše ljudske pesmi, spočije od dela in truda dolgega življenja. Uredništvo Našega tednika, s katerim je bil povezan vse od začetka izhajanja NT, izreka vsem, ki jim je Švikaršičeva smrt prizadejala bolečino, globoko sožalje.
kovač
Meriak in Detela brala v Mohorjevi
Iz Brez, kjer sta se udeležila letošnjega, že 15. Srečanja pesnikov in pisateljev, sta pesnika in pisatelja ter prevajalca Milena Merlak in Lev Detela prišla na branje v Celovec. Oba naša rojaka živita že od leta 1960 na Dunaju in sta se v tem času profilirala kot tankočutna transformatorja slovenske besede v nemški prostor in nemške umetniške besede v slovenski prostor.
V ponedeljek, 12. maja, sta brala v Mohorjevi knjigarni iz njune trijezične zbirke „Kaj je povedala noč — Was die Nacht erzählt — What night reveals“. Zbirko je v angleščino prevedel Herbert Kühner, izšla pa je pri Mohorjevi založbi; Lev pa je bral še iz knjige „Oporoka visokega ptiča“.
Pesnika sta pred številno navzočim občinstvom razprostrla vso paleto jezikovne in čustvene pristojnosti in angažmaja, zaobjeto v temno in črno kopreno hrepenenja, žalosti in prizadetosti.
Nočem in ne morem pa mimo kratke pripombe: oba sta, kljub te-
mu da živita že več kot četrt stoletja v nemškem jezikovnem prostoru — ali pa morda prav zaradi tega — izjemno živo povezana s slovensko besedo in z vsakim vlaknom prizadevna, da slovenska literatura prodira v nemški jezikovni prostor. Postala sta ambasadorja naše besede.
Branja so se med drugim udeležili vodja manjšinskega šolskega oddelka dv. sv. dr. Inzko, ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Vospernik, predsednik KEL Smolle in pisatelji Janko Ferk, Gustav Januš, Peter Kersche in Gösta Maier.
-wafra-
Od srede, 14. maja, naprej razstavlja naš, v Salzburgu živeči rojak, umetnik Drago Druškovič v kulturni taberni pri Joklnu/Bierjokl. Drago Druškovič se je s stalnim in prizadevnim delom, kamor sodi tudi razstavna dejavnost, prikopa! do priznanja, ki zdaleč presega ozke meje ateljeja. Pred nedavnim je Druškovič razstavljal — zelo uspešno — v Parizu, sedaj pa ima zelo upoštevano in priznano razstavo v salzburškem rotovžu.
Druškovič je, odkar je stopil kot umetnik na plan, šel svojo, samosvojo pot. Pri slikah, ki jih sedaj razstavlja v Salzburgu in deloma tudi pri Joklnu, pa je zaznaven močan indijski vpliv.
Kultura
Cankarjeva kulturna karavana
Velik je odmev Cankarjevih kulturnih karavan, ki jih mesečno prireja Cankarjev dom v Ljubljani. Cankarjeve karavane so kulturne ekskurzije, na katerih udeleženci obiščejo kulturne spomenike, si ogledajo gledališke predstave, na sporedu pa je tudi družabno srečanje. Do sedaj so bile te ekskurzije vedno v Sloveniji, 14. Cankarjeva karavana, ki je bila preteklo nedeljo, pa je prvič vodila na Koroško. V imenu SRD „Zarja“ v Železni Kapli je predsednik Miha Travnik pozdravil udeležence 14. Cankarjeve karavane in jih seznanil z zgodovino in znamenitostmi občine Železna Kapla. Dekleta folklorne skupine „Zarja“ so postregle gostom z domačo kapljico. Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in predsednik SRD „Valentin Polanšek“ na Obirskem, dr. Avgust Brumnik, sta spremljala goste na na-dalnji poti. Sledil je ogled Peršmanovega muzeja, kjer je
inž. Peter Kuchar, ta dan dežurni pri Peršmanu, orisal zgodovino koroškega partizanstva ter njegov doprinos k ustanovitvi druge avstrijske republike. Obširno je seznanil udeležence karavane s tragedijo Peršmanove družine.
V Kulturnem domu Danica v Šentprimožu so si gostje iz Slovenije ogledali gledališko predstavo „Komaj do srednjih vej, v izvedbi igralske skupine SPD „Danica“. Na žalost gostje niso videli celotne predstave, ker je eden od igralcev nepričakovano zbolel. V imenu KKZ je v Šentprimožu sprejel Cankarjevo karavano Hanzi Tomažič.
Prireditelji 14. Cankarjeve kulturne karavane so poleg Cankarjevega doma bili še ZKO Slovenije KKZ in SPZ; vodje karavane pa sta bila Daro Majcen in Marjan Belina.
M. P.
v\\\v\\vv\\\\\\vvvv\\\\v\\\\v\v\vvvv\\\vv\\vv\\\\\v\\vv\vvvv\vv\\\v
Berite in širite Naš tednik
Kulturno pismo — tokrat iz Bilčovsa
Kultura od zgoraj?
Bilčovška občina oz. kulturni odbor, sta med 9. in 26. aprilom pripravila pod naslovom „Bilčovški kulturni dnevi“ vrsto prireditev. Izdatnemu poročilu v NT dodam še nekaj pripomb, ki naj postavijo ta baje „epohalni“ kulturni dogodek v pravilni okvir:
O V zadnjem času se gostijo kulturne prireditve — tudi v i drugih podeželskih občinah — kjer nastopa občina kot organizator. V spored vključujejo tudi zahtevnejše točke, kot nastope poklicnih igralcev, instrumentalistov in pevcev. Tudi v naših krajih so take prireditve skoraj izključno nemške (npr. Št.'Jakob v R.). Pri tem se je treba resno spraševati, ali je pravilno, da nastopa občina kot organizator kulturnega im-porta, ki je v primerjavi z drugimi prireditvami znatno dražji, sploh pa če pomislimo na skopo odmerjene podpore kulturnim društvam.
© V občinah, kjer je več kulturnih društev — v Bilčovsu so tri — ima občina primarno nalogo, da podpira organizirano kulturno dejavnost, vzpodbuja h kulturnemu udejstvovanju, posebno pozornost pa posveča kulturnim iniciativam. Ne glede na to, da gre subven-cijska praksa v naši občini mimo konkretnih potreb in tako ignorira bogato dejavnost — Bilka dobi za polovico manj kot ostali nemški društvi — pomeni nastop občine kot kulturno „društvo“ nezaupnico krajevnim kulturnim činiteljem.
© Sodobni človek ne priznava več „varuštva“ od zgoraj; tudi na kulturnem področju se utira nova kulturno-izobraževalna koncepcija, „kultura od spodaj“, svojo pot. Tudi med Slovenci zasledujemo že nekaj časa razpravo o novih kulturnih oblikah in vsebinah. „Vaški prazniki“ in „izobraževalni tedni“ naj pričajo o tej živi kulturi v Bilčovsu. Kulturno delo je koristno le, če sloni na iznajdljivosti, spontanosti in razpoloženju ljudi. Kulturna dejavnost je utelešena življenjska volja. Vse kar prihaja od „zgoraj“ hromi človekovo voljo po izražanju, ustvarjanju, ga omejuje in zatira. Popolne identifikacije bo le težko našel.
O Ideja o „kulturnih dnevih“ je prišla tako nenadoma, da je spravila vse prizadete — tudi kulturna društva — v terminsko in programsko zadrego. Številne prireditve, nastopi, vaje in priprave tekočega sporeda močno zaposlujejo kulturnike — ustvarjalce in poslušalce ravno v vigrednih mesecih. Manjkalo je dologročno planiranje, koordinacija in dogovor med sodelujočimi skupinami. Ker je toliko prireditev, občina
že leta izdaja „letni prireditveni koledar“, kjer se domače, večje prireditve dolgoročno planirajo. Da se prav občina v tem primeru ni držala tega načrtovanja, je dodaten dokaz za nepremišljeno postopanje.
© Ob čitanju poročil tako v slovenskih kakor tudi v nemških listih me moti stereotipno ponavljanje izjav župana in predsednice kulturnega odbora, češ da gre za „pospeševanje in utrjevanje slovensko- in nemškogovorečega prebivalstva“ v Bilčovsu. Ob taki površni interpretaciji kulturne zgodovine naše občine bo pa le treba opozoriti na dejstvo, da je „druga“ kultura pri nas razmeroma mlada, stara komaj 20 let. Nič nimam proti, če nekateri mislijo, da morajo svojo izgubljeno ali pozabljeno marodno-jezikovno poreklo ka-širati kot „nemško“. Sprašujem pa se, v kolikšni meri je za to pristojna občina in pa mandatarji, ki res nimajo vzroka, da bi se sramovali svojega izvora. Simptomatično za tako mišljenje pa se mi zdi skoraj celostranska reportaža v KTZ, ki piše o sodelujočih glede „Bilke“ tako ob robu „ ... und der slowenische Kulturverein „Bilka“... “, sicer pa v dveh fotografijah velikega formata prikazuje le „nemško“ kulturno lice naše občine ...
© Pa še to: Od 6 prireditev je občina organizirala 4, ostale dve pa sta prispevali „Bilka“ oz. „Sängerrunde“. Tri prireditve, ki jih je občina pripravila, financirala in organizirala so bile nemške. Četrta bi morala biti dvojezična. Edino „vigredni koncert“ SPD Bilka je bil slovenski. Predlog „Bilke“, da bi občina vključila še vsaj eno slovensko prireditev, je ostal neizpolnjen. Kako Slovenski vestnik ob razmerju 5:1 proti Slovencem, še govori o tem, da „dvojezičnost le ni fraza“ težko ugibam.
PS:	Da je bila poštna
pošiljka — vabilo — res dvojezična in da je odborničarka Quantschnig spregovorila tudi dvojezično, moramo pozitivno oceniti. Vendar mislim, da imamo Slovenci pravico do pozdrava v svoji materinščini; ne nazadnje pa je, če se pravilno spominjam, Bilčovs celo uradno dvojezična občina.
Herbert Seher

Radio/televizija
STRAN -1 /5 ČETRTEK,
1^ 22. maja 1986
STRAN -iq ČETRTEK, ________IO 22. maja 1986
Radio/televizija

1. in 2. SPORED "R/
1. SPORED
Petek, 23. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Bančni rop stoletja
—	11.55 Woody Woodpecker —
12.00	Tuzemski report — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des
—	16.55 Mini-ZiB — 17.05 Ni-klaas — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Jolly Joker — 22.05 Umetnine — 22.40 Sodba — 0.35 Poročila
Sobota, 24. maja:
9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Wiener Blut — 12.20 München 1900—1950 — 13.05 Poročila — 14.40 Opore | družbe — 16.00 Nils Holgersson i
—	16.25 Veter v rokah — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Gradbišče — 17.30 Ravioli — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Dunaj in njegova glasba
—	18.50 Vprašanje kristjana — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 V belem konjičku — 22.40 Herwig Seeböck — 23.40 Solid gold — 0.25 Poročila —
Nedelja, 25. maja:
11.00	Tiskovna ura — 12.00 ‘Orientacije — 14.45 Ne delaj tega Angelika — 16.20 Stvarstvo
—	mož in žena — 16.25 Tao Tao
—	16.50 Ena, dva ali tri — 17.35 Čeladnik — 17.40 Klub seniorjev
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport
—	20.15 Argumenti — 21.45 Shirley Verrett — 22.45 Jour fixe
—	23.45 Poročila
Ponedeljek, 26. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Prosim k mizi — 10.00
Šolska TV — 10.30 Argumenti
—	12.00 Gledališki igralec — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB —
17.05	Calimero — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek
—	21.15 Ceste San Frančiška —
22.05	Anatomija revolucije — 23.34 Poročila
Torek, 27. maja:
9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Ne delaj tega Angelika — 12.05 Šport v ponedeljek — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja
—	17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Izbrana družba ali množična izobrazba — 21.15
1 Dallas — 22.05 Mladi glasbeniki leta 1986 — 0.35 Poročila
Sreda, 28. maja:
9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Ponos in strast — 12.25 Izbrana družba ali množična izobrazba — 13.15 Poročila — 16.30 Nova iznajdba
—	16.55 Mini-ZiB — 17.05 Veverica Pušel — 17.30 Kamen Marka Polo — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes —
, 19.30 Čas v sliki — 20.15 11. mednarodni cirkus-festival v Monte Carlu — 21.45 Beli morski pes II — 23.40 Šport — 0.00 Poročila
Četrtek, 29. maja:
13.50 Nekoč pride — 15.55 Raz-lomljiva zemlja — 16.50 Jack in fižolovka — 17.45 Smehljaje pride poletje — 18.15 Happy Birth-day, Figaro! — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport ] — 20.15 Dolge noge — dolgi prsti — 21.50 Preddvor v paradiž — 23.35 Zahodno od Santa Fe ! — 0.00 Poročila
1. SPORED
Nedelja, 25. maja:
8.05 Poročila — 8.10 Živ žav — 9.00 Pajek pod previsom — 9.15 Flipper — 9.45 Pajek pod previsom — 10.00 A. Ivanov: Večni klic — 11.30 Pajek pod previsom — 12.00 Ljudje in zemlja — 12.30 Domači ansambli — 13.00 Pajek pod previsom — 13.15 Poročila — 15.00 Pajek pod previsom — 15.30 Rogaška '85 — 15.55 Poročila — 16.00 Ves svet teče za Afriko — 18.00 Graditelji prihodnosti — 18.20 Avtomobilski Rally Saturnus — 19.00 Danes — 19.30 TV D — 19.55 Dan milosti — 21.00 Misija majorja Athertona — 22.10 Tito — Beseda in slika neke dobe — 23.05 Športni pregled — 23.50 Poročila
Ponedeljek, 26. maja:
9.00 Zrcala tedna — 9.20 Aktualno — 16.00 TV mozaik — 17.20
Poročila — 17.25 Kam nas bo pripeljala pikapolonica? — 17.45 Na črko, na črko — 18.15 MPZ-Zagorje '86 — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Juanita la Larga — 21.10 Omizje — 32.10 Poročila — 23.15 Poročilo s kongresa ZK Srbije
Torek, 27. maja:
9.00	Osebna nega — 9.10 Otroške nalezljive bolezni — 9.40 Družbena samozaščita — 16.35 TV mozaik — Šolska TV — 17.35 Poročila — 17.40 Otroška knjiga — 17.55 Ex libris M&M —
19.00	Danes — 19.30 TVD — 20.05 Plesna dvorana romanca
—	21.00 Integrali — 22.15 TVD
—	22.30 Poročilo s kongresa ZK Srbije
Sreda, 28. maja:
9.00 TV mozaik — 15.45 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Oblaček — Pohajaček — 17.45 Berite novice — 18.15 Vojna žuželk — 19.00 Danes — 19.30
TVD — 20.05 Film tedna: Temačni konec tedna — 21.40 Odločitev o mejah — 22.30 TVD — 22.30 Poročilo s kongresa ZK Srbije
Četrtek, 29. maja:
9.00 TV mozaik — 15.35 TV mozaik — 16.55 Poročila — 17.00 Poročilo s kongresa ZSJ — 17.30 Slovenske ljudske pravljice — 17.40 Čirule-čarule — 17.45 Slovenska ljudska glasbila in godci — 18.15 Mozaik kratkega filma: Ivan Cankar in Podobe iz sanj — 19.00 Danes — 19.30 TVD in vreme — 19.50 Poročilo s kongresa ZSJ — 20.10 Tednik
—	21.10 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.20 Sonce tudi vzhaja — 22.10 TVD
—	22.25 Poročilo s kongresa ZSJ
Petek, 30. maja:
9.00 TV mozaik — 16.25 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Beli delfin — 17.45 Flipper — 18.15 Gozdovi — 19.00 Danes —
19.30 TVD — 19.50 Poročilo s kongresa ZSJ — 20.10 Avtoma-nija — 20.40 Bergerac — 21.35 TVD — 21.50 Poročilo s kongresa ZSJ — 22.25 Carrie
Sobota, 31. maja:
8.00 Poročila — 8.05 Kam nas bo pripeljala pikapolonica? — 8.25 Na črko, na črko — 8.55 Oblaček-pohajaček — 9.10 Slovenske ljudske pravljice — 9.20 Čirule-čarule — 9.25 Otroška knjiga — 9.40 Ex libris M&M — 10.35 Naša pesem — Maribor 84
—	11.05 Preprečevanje škodlji-
vih posledic stresa — 11.30 Av-tomanija — 11.55 Ljudje in zemlja — 12.25 Poročila — 14.20 Prisluhnemo tišini —	15.05
Zgodba o zlatem cekinu — 16.30 Poročila — 16.35 Čudeži narave: Alpsko živalstvo pozimi — 17.00 PJ v rokometu — 18.30 Znamke z račjimi podobami — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 19.40 Poročilo s kongresa ZSJ — 19.55 SP v rokometu — Italija—Bolgarija
—	21.50 Zrcalo tedna — 22.15 TVD — 22.30 Ubežnikov Blues
2. SPORED
Petek, 23. maja:
16.25	Poldark — 17.15 Zemlja živi — 18.00 Tedenski pregled —
18.20	Naša majhna kmetija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dežela planin — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 22.15 Podjetje Capri-corn — 0.15 Poročila
Sobota, 24. maja:
15.20	Dvakrat sedem — 15.45 Kompjuterski tečaj — 16.15 Narodna glasba Avstrije — 17.00 Zverinske poti — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Šport — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanost aktualna — 20.15 Pod vulkanom — 22.05 Šport — 22.40 Convoy — 0.25 Poročila
Nedelja, 25. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Rožnato rdeči panter — 9.35 Fritz Hochwälder 75-let — 10.15 Löurs et la Poupee — 11.40 Sto mojstrovin — 14.00 Športni popoldan — 16.55 Samo trije takti — 17.40 Velikih deset — 18.30 Okay —
19.25	Novo v kinu — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Ponos in strast — 22.15 Dinastija —
23.00	Šport — 23.20 Nočna glasba — 0.35 Poročila
Ponedeljek, 26. maja:
17.30	Mi ljudje — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Departmentš —
19.30	Čas v sliki — 20.15 100 karat — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling
—	22.05 Tudi morilci imajo lepe sanje — 23.45 Poročila
Torek, 27. maja:
17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Department’s —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Made in Austria — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Club 2 — nato poročila
Sreda, 28. maja:
17.00	Komunikacijska družba —
17.30	Dežela in ljudje — 18.00 Ljudje in žival — 18.30 Department’s — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Egon Schiele — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal
—	21.45 Dokumentacija — 22.30 Napoleon — 0.30 Poročila
Četrtek, 29. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Rožnato rdeči panter — 9.30 Klopfzeichen — 10.20 Sto mojstrovin —
10.30	Čudež sv. Justina — 15.15 Športni popoldan — 16.45 Prizorišča literature — 17.30 Gloria
—	ljubezen mojega življenja —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Fritz Hochwälder 75-let — 21.50 Kristjani od začetka — 22.35 Napoleon — 0.30 Poročila
•	Žitara vas
„VIGREDNI KONCERT“ Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi
Čas: v četrtek, 29. maja 1986, ob 20.00 uri
Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Sodelujejo: oktet Suha, DePZ iz Sel, MoPZ ter Glasbena šola SPD „Trta“.
•	Obirsko
lil. STRELJANJE NA OBIRSKEM
Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Čas: na binkoštni ponedeljek, 19. 5. 1986 od 9.00—12.00 in od 13.00—19.00 ure Kraj: pri Jerebu na Obirskem Prva nagrada bo živ kozelc. Zbavali bodo domači godci. (Ob slabem vremenu bo streljanje v nedeljo, 25. 5. 1986, ob istem času.
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) In izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer'Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
STARŠI IZ OKOLICE GLINJ — POZOR!
Vsako sredo je med 15.00 in 16.00 uro pri Cingelcu na Trati OTROŠKA URA za otroke med četrtim in osmim letom. Otroška skupina Cingelc
* Železna Kapla
OBČNI ZBOR (Posojinica/Bank Železna Kapla)
Oas: v sredo, 28. maja 1986, ob 19.00 uri
Kfaj: v hotelu Obir v Železni Kapli

Petek, 23. 5. 1986 ^orek, 27. 5. 1986
p3 starejše letnike (M. Inzko) — '-erkev in svet (J. Merkač)
Domača imena: Borovlje (dr. A. Feinig)
Sobota, 24. 5. 1986 Sreda, 28. 5. 1986
Duhovni nagovor (mag. Mirk^spešnica meseca.
‘černa oddaja: 21.00—22.00:
Isop, žpk. v Skocijanu) Voščila (Marica Hartman)
Nedelja, 25. 5.1986
^•obasnica: Mladinski dan (reportaža)
raeoeija, zo. o. laso a
Dežela in ljudje — servisna ® rtek, 29. 5. 1986
daja	»Dosti kruha za vse?“
Kopeinig)
Ponedeljek, 26. 5. 1986 ^
Pričevanja (5) — dr. P. ApovniL^ SO- 5. 1986 Zamujena priložnost — Idefj^tuma glasbena oddaja: samostojnega političnega nf/^mško-slovenski slovar prav-stopanja	e9a in ekonomskega jezika.
• Št. Jakob/ Žvabek
K KZ, SPZ, SPD „Rož“ v Št. Jakobu in KPD „Drava“ v Žvabe-ku vabijo na
KONCERT
Mešanega pevskega zbora „LIPA ZELENELA JE“ — sto in ena vigred Zdravka Švikaršiča Zborovodja: Lajko Milisavljevič k. g.
v soboto, 24. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Št. Jakobu v Rožu
v nedeljo, 25. maja, ob 20. uri pri Florijanu v Vogrčah
• Železna Kapla
LOVSKA MAŠA PRI RIEPLNU
Čas: v četrtek, 29. maja 1986, ob 15.00 uri Kraj: pri Rieplnu Lovski pevski zbor Železna Kapla
• Dom v Tinjah
od srede, 28. maja, 15. uri do četrtka, 29. maja, 13. uri
SEMINAR: IZRAZNI PLESI S BIBLIČNIMI SCENAMI
Vodi: Elisabeth SEFCIK-ARNREITER, Dunaj Soprireditelj: RPI-Celovec
2. SPORED
Nedelja, 25. maja:
14.25 Avtomobilske dirke — 16.30 PJ v namiznem tenisu — 17.40 Mednarodno prvenstvo v motokrosu — 18.30 Konjeništvo
—	18.45 Izviri — 19.30 TVD — 19.55 Dan mladosti — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Podobe časa 1760—2060 — 22.00 Poezija — 22.35 Pavlakovi
Ponedeljek, 26. maja:
8.20 Radi imamo živali — 8.35 Škatlica čustev — 8.50 TV v šoli
—	10.30 Poročila — 18.00 Beograjski TV-program — 18.55 Premor — 19.00 Indirekt — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.05 Med kongresoma — 22.50 En avtor — en film
—	23.05 Hit meseca — 23.50 Kronika Sterijevega pozorja
Torek, 27. maja:
8.30 Mali svet — 9.00 TV v šoli
—	10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV-arhiva — 13.00 TVD - 17.25 TVD - 17.45 Mali svet — 18.15 Mostovi — 18.45 Smešne in druge zgodbe
—	19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.30 Mi. evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov
—	23.00 Poročila — 23.05 Kronika Sterijevega pozorja
Sreda, 28. maja:
8.25 Obiskovalci — 8.55 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV-arhiva —
13.00	TVD — 17.25 TVD — 17.45 Obiskovalci — 18.15 Nekoč in danes — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Mundial ’86 — 21.05 Medigra —
21.20	Čas je na naši strani — 22.05 Športni pregled — 22.50 Dokumentarna oddaja — 23.35 Kronika Sterijevega pozorja
Četrtek, 29. maja:
8.20	Šalajko — 8.50 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli
—	12.30 Iz TV-arhiva — 13.00 TVD - 17.30 TVD — 17.45 Šalajko - 18.15 Kisli dež - 18.45 Muppet Show — 19.30 TVD —
20.00	Tujci in bratje — 20.50 Medigra — 21.00 Umetniški večer: Sterijevo pozorje
Petek, 30. maja:
8.15 Lutkomendija — 8.45 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV-arhiva —
13.00	TVD — 17.25 TVD — 17.45 Lutkomendija — 18.15 Zaščitni parki — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Finale 14. mednarodnega natečaja mladih plesalcev — Lausanne ’86 — 20.45 Včeraj, danes, jutri
—	21.00 Dokumentarna oddaja
—	21.50 Nočni kino: Padec nepokornih angelov — 23.30 Kronika Sterijevega pozorja
Prireditve/Objave
PRIREDITVE
•	Borovlje
TAKO ZVENI OB DRAVI
Čas: v soboto, 24. maja 1986, ob 20.00 uri
Kraj: mestna hiša v Borovljah Sodelujejo:	MGV Oberdrau-
burg, MePZ Podjuna in Stadt-chor Borovlje
•	Celovec
RAZSTAVA SLIK ERNSTA ARBEITSTEINA (iz Dvora pri Šmihelu)
Čas: od 20. maja do 7. junija 1986
Kraj: Mohorjeva knjigarna Razstava je prosto dostopna v delovnem času knjigarne, t. j. od ponedeljka do petka od
7.30	do 12.30 in od 14.00 do 18.00, ob sobotah pa od 7.30 do 12.00.
Odprtje razstave: torek, 20. maj, ob 19.30. V okviru „Koroške vigredi“ bosta brala pesnik Heino Fischer in pisatelj Wilhelm Pevny („Alpensaga“) na odprtju razstave.
•	Celovec
OSTBAHNKURTI &
DIE CHEFPARTIE
Čas: v petek, 23. maja 1986, ob
20.30	uri
Kraj:	gostilna Müller, St.
Martin/Šmartin
•	Dobrla vas
JUBILEJNI KONCERT: 10-LET MEŠANI PEVSKI ZBOR SRCE (in predstavitev jubilejne kasete: „Pesem od srca do srca“) Prireditelj: SPD „Srce“ iz Dobrle vasi
Čas: v nedeljo, 25. maja 1986, ob 20.00 uri
Kraj: v kulturnem domu v Dobrli vasi
•Železna Kapla
10 LET LOVSKEGA ZBORA ŽELEZNA KAPLA -KONCERT
Čas: 23. maja 1986, ob 20.30 uri
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli
Nastopajo: Lovski pevski zbor Železna Kapla, Lovski pevski zbor Medvode, Južnokoroški rogisti
•	Šmihel
ČASOVNO VZPOREDJE V BIR-KENWALDU (V. E. Franki) Prireditelj: KPD Šmihel Čas: v soboto, 24. maja 1986 Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopa: igralska skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple
•Železna Kapla
IZBOR POPEVK — UPEŠNICA MESECA MAJA Prireditelj: ORF-Slovenski oddelek in SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Čas: v soboto, 24. 5. 1986, ob 19.30 uri
Kraj: društvena soba v novi zadrugi v Železni Kapli
ZVEZDNA VOŽNJA S KOLESI
Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah
Čas: v nedeljo, 25. maja 1986 Štartne možnosti: Bilčovs (Miklavž), Kotmara vas (ljudska šola), Celovec (Mohorjeva), Borovlje (Posojilnica), Reka (Antonič) za Št. Jakob in Rožek Štart: med 10.30 in 11. uro Prispevek: 30,— šil.
Ob 12. uri bo na sejmišču v Svečah spretnostna tekma, nato žrebanje lepih nagrad (kolesa, športne potrebščine) Glavna nagrada športno kolo!
• Celovec
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu prireja v nedeljo, 1. junija 1986, ob 14.30 uri v veliki dvorani doma sindikatov v Celovcu
ŠOLSKO AKADEMIJO Ob 110-letnici Cankarjevega rojstva pod geslom „Naša kultura — bogastvo bogatega“
Na sporedu so glasbeni in literarni prispevki
Kot gostje nastopajo: MePZ ter tamburaši SPD „Zarja“ iz Železna Kaple in obirski ženski oktet SPD „Valentin Polanšek“ z Obirskega
• Žitara vas
VIGREDNI KONCERT Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi
Čas: v četrtek, 29. 5. 1986, ob 20. uri
Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Sodelujejo: oktet „Suha“, DePZ iz Sel, ansambel Korenika, MoPZ, Glasbena šola in mladinska folklora SPD „Trta“
• Dom v Tinjah
od srede, 28. 5., ob 15. uri, do četrtka, 29. 5., ob 13. uri
Seminar: IZRAZNI PLESI S BIBLIČNIMI SCENAMI
Vodi: Maria Gollob, Leoben Soprireditelj: RPI-Celovec
od petka, 30. 5., ob 18. uri, do nedelje, 1. 6., ob 12. uri
Tečaj:	MODELIRATI SVOJ
LASTNI OBRAZ
Igranje v pantomimi, igri in plesu
Vodi: Gernot Martin Kranner Soprireditelj: Kath. Bildungswerk
od sobote, 31. 5., ob 14.30 uri, do nedelje, 1. 6., ob 16.30 uri
PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Tečaj spremlja: rektor Jože Ko-peinig
v soboto, 31. 5., ob 20. uri
KONCERT NA KLAVIRJU Nastopa: Franz Vorraber
v torek, 3. 6.
ROMARSKO POTOVANJE V MARIJINO CELJE IN SECKAU za župnije: Kazaze, Sinča vas, Dobrla vas, Škocijan in Tinje Duhovno vodstvo:	g. Franc
Sodja
Spremljevalka: s. Monika Vodiunik
v četrtek, 5. 6.
ROMARSKO POTOVANJE V PORTOROŽ (OGLED NOVE CERKVE) IN LIPICO
za župnijo Bilčovs
Vodi: g. dekan žpk. Poldej
Kassl, Bilčovs
9150 PLIBERK tel.: (O 42 35) 21 94
Zveza koroških partizanov vabi na šestdnevno tradicionalno potovanje po svetu. Potovali bomo spet z udobnim Sienčnikovim avtobusom, vozil bo naš izkušeni Hanzej. Da ne bo treba vsak dan raztovarjati in natovarjati kovčkov, smo letošnje potovanje organizirali na drug način. Spored je sledeč:
7.	6. 1986
1.	dan: Podjuna — Celovec — Ljubljana — Kočevje — Delnice — Bakar — Jadranska magistrala do Zadra — Nastanitev v hotelu Zagreb, tam bomo stanovali do 12. 6. na bazi polpenziona: zajtrk in večerja.
8.	6. 1986
2.	dan: Prost za ogled mesta in njegovih znamenitosti — Po želji krajši izlet z avtobusom v okolico ali kopanje v morju.
9.	6. 1986
3.	dan: Izlet z avtobusom v Šibenik in k slapovom Krke — Vožnja v notranjost dežele do Knina in povratek preko Obro-vaca v Zadar.
10.	6. 1986
4.	dan: Izlet z ladjo na Kornatske otoke in Dugi otok, cel dan, vključen aperitiv in kosilo na ladji.
11.	6. 1986
5.	dan: Vožnja z avtobusom preko Nina, starega škofijskega sedeža in preko mosta na otok Pag do Novalje in povratek v Zadar.
12.	6. 1986
6.	dan: Po zajtrku vožnja proti domu, preko Udbine — Plitvičkih jezer — Karlova-ca — Zagreba — Celja — Dravograda — skozi Podjuno v Celovec.
Zveza koroških partizanov sporoča, da se preloži odhod na potovanje v Zadar na nedeljo, 8. junija.
Šport
SSK Obir: Karate-turnir v Železni Kapli
Na binkoštno nedeljo je SŠK Obir prvič priredil prijateljski turnir v „karate“ katerega se je udeležilo 4 moštev s 46 tekmovalci. Karatevci so pokazali svoje znanje posamič, kot tudi v skupini (ekipa). Poleg domačih karate-tekmovalcev so se turnirja udeležili še iz Škofje Loke, Borovelj in Celovca. Prisoten pri turnirju je bil tudi jugoslovanski mojster v karate, Pavle Oblak. Turnir sam je potekal v prijateljskem vzdušju in znanje aktivnih je bilo na zelo visokem nivoju. Turnir je potekel v zadovoljstvo vseh, kajti vsa 4 moštva so sklenila, da se bodo koj kmalu spet srečala na podobnem turnirju,-Kako pa so se odrezali domačini? Če pomislim, da karate-sekcija deluje šele do-
bro leto, so se domačini odrezali izvrstno. Kot je povedal trener domačinov, Karlo Jurič, je to dokaz, da je sekcija na pravi poti.
Pri ženskah do letnika 1969 je postala Monika Dovjak tretja, pri ženska od letnika 1968 dalje pa so prva tri mesta osvojile domačinke ( 1. Marica Smrtpik, 2. Danica Karničar, 3. Marija Dovjak), pri moških do letnika 1964 je postal Franz Haberz drugi, pri moških od letnika 1963 dalje pa je postal Valerian Sitter tretji. V tej skupini je Miha Oblak (Škofja Loka) postal z največ točkami najboljši dneva.
Pri ekipah pa so ženske osvojile prvo mesto, moški so postali peti, mešana ekipa pa je postala druga.
Slovenski amaterii premagali Koroško
Slovenija — Koroška 5:1 (1:1)
Slovenija: Irgulič, Kršič, Terčič, perica, Miščitič, Hudarin, Hafner, Jerina, Brečko, Jurman, Prelogar; Stankovič, Florjančič, Miloševič Koroška: Kowatsch, Tammegger, Sternig, Sagmeister, Schönegger, Gruze, Mitterdorfer, Pawluch, Benko, Steiner, Velik;
Kranj, 400 gledalcev
Strelci: Brečko (2), Prelogar (2),
Miloševič oz. Benko
V primerjalni nogometni tekmi selekcij Slovenije in Koroške so v torek v Kranju podle-9li koroški nogometaši visoko 5:1. Slovenska selekcija je bila tehnično in borbeno znatno boljša in je tako predvsem v dfugem polčasu popolnoma diktirala igro.
Koroška je sicer po zadetku Benkota vodila že 1:0, toda po Podarjeni enajstmetrovki sod-hika je vratar Kowatsch še Pred polčasom dobil prvi zadetek. v drugi polovici je Koroška popolnoma propadla, tudi igralec SAK Marijan Velik, ki je igral na zanj popolnoma nenavadni levi poziciji v napadu,
Posojilnica Borovlje —
Vaš partner v vseh finančnih zadevah
ni mogel vnesti v igro novih impulzov.
Pri Sloveniji je bila očividna moč celotnega moštva, posamezno sta mogoče le Prelogar (Maribor) in Brečko (Rudar T.) omembe vredna.
Za Koroško zvezo pa velja v bodoče vpoklicati v reprezentanco nekoliko boljše igralce, kajti tokrat gotovo niso bili najboljši Korošci pri delu.
Marjan Velik (SAK, desno) tokrat ni mogel zadeti za koroško reprezentanco. Levo Perica (Olimpija). Obe reprezentanci je dopoldne sprejel predsednik skupščine občine Kranj Ivan Torkar, igralci obeh ekip pa so si ogledali tudi proizvodnjo delovne organizacije Planika v Kranju.
Wieser in Draže zmagala v Italiji
Na primerjalni tekmi med Benetkami in Koroško sta pretekli teden Franci Wieser in Mario Oraže odlično odrezala. Oba sta pred časom zmagala in s tem osvojila za Koroško kar 4 točke.
Benedke: Koroška 12:4
Poltežka kategorija
F. Wieser — Tetruccic zmaga v 2. rundi RSC
Lahka kategorija
Mario Oraže — Duce zmaga v 3. rundi k.o.
Za koroško je zmagal tudi Roland Mauthner Franci Wieser se po tej zmagi že pripravlja na evropsko prvenstvo, ki bo letos od 15. do 23. septembra v Kopenhagnu na Danskem. — Od naslednje nedelje, 25. 5. do 31. 5., pa ga je trener avstrijske reprezentance Josef Kowalik (bivši trener Pachlerja) vpoklical v trening-camp v Schielei-ten, kjer bodo trenirali najboljši boksarji Avstrije.
31. maja bosta Oraže in Wieser potem boksala v Köflachu (Koroška — Štajerska), 14. 6. pa v Kotmari vasi v šotoru.
Franc Wieser
Dan navrh pa je v Celovcu na Novem trgu mestno prvenstvo. Tam bo verjetno boksal samo Oraže, ker Wieser trenutno na Koroškem nima nasprotnika.
Julija pa se bodo koroški boksarji odpravili na tekmo v Sardinijo, kjer jih čaka tamkajšnja selekcija.
Šport
Čeprav je manjkala polovica igralcev prvega moštva:
SAK premagal 1. razred
Selekcija 1. razred D — SAK 2:3 (1:1)
1. razred D: Wedenig (Pogrče), Krische (Žitara vas), Sadjak (Grebinj), Markowitz (Žitara vas), Köck (Železna Kapla), Truschner (Železna Kapla), Stempfer (Labot), Gallo, Wölbl, Dlopst (Globasnica), Sumnitsch (Grebinj), Kogelnik (Klopinj), Bolterl (Žel. Kapla), Lipusch (Metlova)
SAK: Rauscher (80. Smrečnik), Stern, D. Kert, Woschitz (46. Wakounig), F. Wieser, Sadjak, Ratajec (46. Štern), Velik, Jagodič, Pichorner, Gregorič Rikarja vas, 200 gledalcev Sodnik: Zechner
Strelci: Stempfer, Dlopst oz. Gregorič, Velik,' Pichorner
Na povabilo „prijateljev športa“ je igral SAK pretekli petek v Rikarji vasi proti najboljšimi nogometaši 1. razreda skupine D. Moštvo je vodil in sestavil trener Klopinja Jože Fera. Čeprav je pri SAK manjkala vrsta igralcev (Kreutz, Polanšek, Pre-schern, Jovičevič, Lampichler, Ramšak) moštvo trenerja Jagodiča nikoli ni bilo v nevarnosti tekmo izgubiti.
Moštvu 1. razreda se je videlo, da ni uigrano — manjkala je deloma povezanost v igri. Čeprav naj bi bili v tem moštvu najboljši nogometaši 1. razreda, so posamezni igralci le malo pokazali — le Dlopst iz Globasnice je nekajkrat nakazal svoje zmogljivostij. Odločilni gol je dal Pichorner za SAK, ki je tekmo zasluženo zmagal.
6. Binkoštni turnir v Bilčovsu
Na binkoštni ponedeljek so se na športnem igrišču na Potoku pomerila moštva posameznih vasi občine Bilčovs. Poleg številnih gledalcev se je ob tej priložnosti zbralo nad 80! bolj ali manj aktivnih športnikov, nogometašev.
Po zelo napetih in izenačenih tekmah — zaradi hude vročine, je nekaterim sicer primanjkovalo potrebne sape — je moštvu iz Potoka-Bilnjovsa-Sodraževe-Male Gore uspelo v finalni tekmi premagati enajsterico iz vasi Bilčovs. Po neodločenem rezultatu enourne tekme je bila tokrat sreča pri streljanju enajstmetrovk na strani Potočanov in kompanjo-nov.
Tretje mesto so si osvojili fantje iz Kazaz pred Zgornjo vesco — Želuče, Velinjo vasjo in Podgradom!
V okviru podeljevanja trofej-pokalov je tudi župan Hanzi Ogris v svojem nagovoru podkrepil pomen take prireditve,
ki v športnem in prijateljskem vzdušju združuje občane iz vseh kotov Bilčovsa. Temu športnemu srečanju je zaželel mnogo uspeha že za naslednje leto 1987! Upamo, da se bo v naslednjem letu le spomnil tudi drugega uradnega jezika v občini in nekaj besedi spregovoril tudi v slovenščini.
Končni izid: 1. Potoče, 2. Bilčovs, 3. Kazaze, 4. Zgornja vesca, 5. Velinja vas, 6. Podgrad.
RAZPIS
KATOLIŠKA MLADINA vabi na
TRADICIONALNI NOGOMETNI TURNIR ki bo 5. julija v Globasnici Moštva (fantovska in dekliška vseh farnih skupin) se lahko prijavijo pri Katoliški mladini, tel.: 0 42 22/51 10 55,
51 25 28 *25, 31 9 85 Prijavnina: šil. 300,—
S prijavnico so plačane za celotno moštvo vstopnice za KM-ples z Andrejem Šifrerjem. Zadnji rok prijave: 31. maj
Krische (štev. 3/Žitara vas) in Dlopst (desno — Globasnica)_skupno skušata odvzeti branilcu SAK Francu Sadjaku žogo. Čeprav so bili v moštvu 1. razreda zbrani najboljši nogometaši, jim ni uspelo premagati Slovenskega atletskega kluba, ki je nastopal s polovico igralcev drugega moštva. Trener moštva 1. razreda Jože Fera je bil kljub temu zadovoljen: „Igralci seveda niso uigrani, tako si seveda nismo mogli več pričakovati, SAK pa ima očitno dosti velik kader igralcev, tako, da lahko brez težav preboli izpad šestih igralcev.
NOGOMETNI TERMINI V NEDELJO
25. maja, ob 17. uri	25. maja, ob 18. uri
SAK I - Irschen I DSG Obir Sele — Vrba na igrišču ASV! na stadionu pod Košuto!
Prisrčno vabljeni!
V nedeljo, 25. maja, vsi na Sv. Hemo pri Globasnici
na letošnji