Iz Zveze drž. n rneščivce^. SEJA GLAVNEGA IODBORA iČINOVNI« zKEGA SAVEZA V BEOGRADU DNE 12. OKTOBRA !1930. Zvezo državnih nameščencev v Ljubljani sta zastopala predsednik g. Makso Lilleg in podpredsednik Andrej Skulj, ppver« jenik UJU. Najvažnejše in najakfualnejše tvpraša= nje vsega državnega uradništva je čimprejšnje uzakonjenje uradniškega zakona. Ni tp vprašanje važno samo za aktivne uradnike, še težje ga čakajp penzijonisti. Pp poviških, ki so jih prejeli uradniki iz I. kate= gprije, čutijp potrebp po reviziji posebno oni iz III. in nekatere stroke iz II. ikategprije, ki do sedaj še niso bile deležne ppviškov, ka-> kor \tudi penzijpnisti, posebno staroupoko? jenci. Veliko je uradnikov, ki komaj čakajo odpomoči, kar naj jim da novi uradniški za* kpn in z njimi uzakonjeni ppviški na pre* jemkih. V podrobnosti zakonskega osnutka se ne da spuščati, ker niso oficielno znane. Lahko se poudari, da bo ;npvi Izakon A^ vsa= kem oziru izboljšan in sp se upoštev.ali vsi upoštevanja vredni nasveti in predlogi. Ma* terijelno vprašanje je upati, da bo ugpdno rešeno. Detajlno se ni govorilo. Preden bo zakon podpisan, bo upošte= vana vsaka želja in to vsake kategorije. Vsak bo moral biti razvrščen pp usposobljenosti in odgovarjajočim študijem. Zakon o uradnikih je gotov. Istotako sta gotova zakona o penzijonistih in penzijskem fondu. Na nas je, da sedaj sodelujemo na raz« vrstavanju, kar je najvažnejše, pri katerem delu morajo sodelovati vse kategprije, vse stroke. To mpra biti delo nas vseh, da bp popolno in pravičnp. Razvrstitev mpra biti priličnp hitrp iz= vršena. Po razvrstitvi bodo ppzvane vse naše organizacije, da dajo svoje mnenje, nasvete in predlpge. Iz vsega tega bp nastala pppolna jasnpst. Ves zakon je izbpljšan v vseh pzirih na podlagi raznih predlogov in kritik. Penzijski zakon. Tu bo treba npve prganizacije vsega si= stema. Fpnd bp uveden. Penzija pripada dr« žavnim uradnikpm pp 10. efektivnih službe= nih letih in polna s 35 službenimi leti. Prp= cent bo, kakor se čuje, mal in se bp računal od 3 do '4% od vseh stalnib prejemkpv. Prpučili sp se zakoni Francije, Nemčije, Angleške, " Češkoslpvaške J in Madžarske. Francozpm in /Nemcem se še ne bpmo mpgli približati, pač pa Čehpslovakpm in Madžas rom. Cilj je, da se pdppmore najpotrebnej« šim in s tem ppfoija kprupcija. Pridpbitev bo, če se bpdo vsi prejemki vštevali v penzijo. Sedaj je vsak dan nevarnp, da se prejemki (draginjske doklade) zmanjšajp. Da pa bo mpgel ičin. Savez dpseči čim večje uspehe, je potrebnp, da okrepimp našp Zvezp v Ljubljani. Ppudarjalo se je naj Čin. Savez deluje na 'tp, da bo čina učiteljev ne prejema stanovanj v na-> ravi ne v denarju pd pbčin. Je tp težko vpra* šanje, ki bo vplivalo na razvpj našega špl« stva in prosveite. Učiteljstvo je v drugačnem položaju kakor ostalp uiradništvo. Prvo služ* buje največ v krajih kjer splph ni dobiti sta« novanj, zato mora dobiti primerna stanova* nja v naravi. Jasno pa je, da 'bp event. ppvi» šana stanarina mišljena kot nekaka draginj* ska doklad in bi ne bilo prav, da bi jo uči* teljstvo izgubilo. Je odločno zato, da se da učiteljstvu naturalna stanovanja in plača diferenca precenjenega stanovanja, ozirpma med občinsko in državno stanarinp po np-* vem zakonu. Savez je dpbil nalpg, da v tem pravcu deluje. Član Br.atanič želi, naj se Savez zavzame, da se da poviške vsem onim kategorijam, ki jih do sedaj še nlso prejeli in to itakoj, da bodo lažje čakali, ker so pomoči nujno po* trebni. Glavna skupščina Čin. Saveza. Član Bratanič je z-a odgoditev skupščine za enp leto, ki !pa naj bo potem na Cetinju. Predsednik ej za tp, da se vrši v Beo« gradu. in sicer takoj ko se ppkaže, ko bp najnujnejše, da podpremo delo na čin. za= konu. Do takrat pa bodo pozvani predstav niki organizacij, da dajo svoje predloge za nasvetovanje in da se po potrebi poudarijo obče važne stvari na skupščini sami. Zago* tavlja pri tej priliki, da bo vsaka predstavka katerekoli kategorije prečitana. S k 1 e p. Skupščina se vrši v Bepgradu pred sprejetjem uradniškega zakona, da ta podpre delo komisije in opozpri vladp, da v polni meri ugodno reši to vprašanje. Tovariši iz Cetinja k žele, da se vrši kongres v Cetinju. Podpredsednik pledka za Bepgrad, v Cetinju pa naj bo po spcejetju zakona. kp bomo dobili poboljšanje naših prejemkov. Samo iz skrbi za dober izidzakona in ugod« no rešitev materialnega vprašanja smo za Beograd. Prispevki za nabavljalne zadruge. Sproži se vprašanje prispevka za nabav^ ljalne zadruge. Podpredsednik je mnenja, da se je v tej stvari zgrešilo. Je za to, da bi pri= speval vsak uradnik 36 mesecev, več plačano naj se vrne. Novi bi itak plačali itudi po 36 mesecev. Predsedniki organizacij bi morali biti v vod* stvu (odboru) in ti naj bi odlpčali in kon« trolirali delo in razpolaganje z denarjem. Zadeva naj pride na dnevni red glavne skup* ščine Čin. Saveza. da odloči .ali naj plačuje in če, kako in koliko naj plačuje. Spomenica Zveze državnih nameščencev v Ljubljani. Član Lilleg je prečital sppmenico Ijubs ljanske Zveze in jo primerno in s poudar* kom tolmačil. Prvi del je bil sprejet z veli=> kim odobravanjem in soglasnimi sklepi v smislu spomenice same. Drugi del, pri katerem je predlagatelj že itak odločno smer resolucije še podčrtal in zlasti predočil pasivnost vseh pokrajin« skih zvez izven ljubljanske in zagrebške Udruge — je ostal upravni odbpr nekamo pasiven. Stavljen je bil predlpg glede plačevanja polne penzije onim, ki žive v inozemstvu, pojasnilo se je, da je za one, ki so stari nad 60 let ugodno rešeno. Za ostale bo to težko razen za one, ki žive v itujini iz nacionalnih ozirov. Glede stanovanjske zadeve se je raz* vnela kaj dolgotrajna debata, pa ni rodila nobenega pozitivnega sklepa. Glavni skkpi. Čimprejšnje uzakonjenje uradniškega zakona in zakona za penzijoniste. Ako je to takoj nemogoče — naj se dajp dodatki onim -iz I., II. in III. Ikategprije, ka< teri jih do sedaj še nisp prejeli. Nujna pomoč penzijpniranim — zlasti starpupokpjencem. Skupščina naj odloči o nadaljnjem pla* čevanju prispevkov za nabavljalne zadruge. Vse točke predlogov naše Zveze ad 1.