tj« 19» Narodna i Studijska Knjižnica via Ceppa, 9 GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K-P.I t. ■ Leto X. itev. 18 (492) TRST - SOBOTA 10. MAJA 1958 Posamezna štev. 25 Lir sredotočimo vse slovenske glasove na listo K.P.I. i edina jamči Slovencem zastopstvo v parlamentu SLOVENCI IN VOLITVE mica, italija indikal pitalu lih pof i tržaš| :oristi lllllllllll!ll!lllllllllllllllll!llillltlllll!lllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllll!llirai«lllltlllllil!lll!lllllllllllll!lllirillllllllllllllllllll!llllllllllilllllllllllllHlllllt anizaci ' tolikih letih bomo 25. italija lflaia tudi Tržačani vo svoje predstavnike v 'ament. Tudi zal nas Slo-l°e so te volitve še pose. i. važne. vakor na prejšnjih vo-ah, se tudi tokrat razne 'tiene stranke potegu-da bi si zagotovile Več glasov slovenskih 'vcev. ko ugotovimo kakšni so odnosi raznih strank v a, ‘“vencev, bodisi v pre-’Vlnst' kot danes, pr ide-kaj kmalu do zakljiič-HjUHa so vse stranke: ra-T. Komunistične partije Hfbe, Lile vedno zelo ne-vOo nastrojene do nas 'prej niso ničesar na-I ,-8lv'le v obrambo naših L. ig%Jf|(hiih pravic, Mislim na e politične stranke, ki •io svoje predstavnike v a"ski zbornici ali v se- ‘alostno je dejstvo, da !cSa ne zavedajo vodi-1 faznih političnih sku. tržaških Slovencev. Jenski klerikalni vodi-usmerjajo svoje pristajaj na bodočih volit-1 glasujejo za Krščansko ""kracijo. To delajo, tav dobro vedo, kako ta ÉfMlljPttka. ki je na vladi, i ^a g Slovenci, bodisi i ?e dvojezičnosti, kot tu- ovlnartsolstva. nameščanja slo-o In tt Ti|, uradnikov in de-irbeno®-ev i n celo glede razla-la čast11 j a slovenske zemlje v ta, ki a4i okolici, rili sat e dni sem imel priliko sti vse, cati v tržaškem baru >kega GeSa gospoda, ki me je >jo vlo ^rndušno nagovoril v te Misčini. Gospod sé mi 'el znan, toda nisem se ^rl spomniti njegovega l>1,a in niti ne od kod PSI je začela razdeljevati med naše ljudi brošuro z govorom, ki ga je imel socialistični poslanec tov. Tollov 25. septembra 1957 v poslanski zbornici. Tovariš Tolloy zelo lepo obravnava nekatere probleme v zvezi s tržaškim gospodarstvom in političnim življenjem. Zelo pa me je zadelo, ko sem ugotovil kakšni so pojmi o problemu Slovencev. Tovariš Tollov podčrtuje med drugih, da «italijanstvo Trsta ne predstavlja samo vsedržavni temveč tudi mednarodne interese» in zahteva naj Italija izkaže več zaupanja do Trsta in njegove vloge ter naj vrne Tržačanom zaupanje v usodo njihovega mesta in njegovega itali-janstva.» Nato tov. Tollov tako nadaljuje : «Socialisti so mnenja, da je slovenska manjšina v celoti naklonjena lojalnemu državljanskemu čutu (več ni mogoče in se ne sme zahtevati) do Italije. Čimbolj bo italijanska uprava.v Trstu demokratična. tembolj se bo ta državljanski čut do Italije učvrstil.» Zatem pa tov. Tollov ta-ko-le nadaliuje : «Pomisliti moramo, da ie fašizem s svojim grobim eentrali-zatorsk: m n acio-nnlizmom prekinil asimilacijo v Trst urisePenih Slovencev z ita-liiansko kulturo in italijanskim življenjem ter da ie bilo prej širjenje italijanske kulture v Trstu privlačna sila. tesno povezana z demokratičnimi navdihi. ^tnam. Povedal mi je. *t S<‘ “«e spominja s prosi a-Tb-letniee katinarske Apel tovarišem prijateljem in simpatizerjem kot dosledna internaeiona-listična partija, vedno in povsod branila naše pravice. Velika večina Slovencev, delavcev, kmetov, obrtnikov, profesionistov, malih trgovcev, je že na prejšnjih upravnih volitvah volila Komunistično partijo. To je storila v svesti si svoje zrelosti. S tem je izrazila obenem svoje priznanje Partiji m OV A RIŠI, PRIJATELJI. X SIMPATIZERJI! Samo še dva tedna nas ločita od dneva volitev, ko bodo šli Tržačani na volišča in izbrali svoje predstavnike. Povedati bodo morali kakšna vlada naj vodi deželo za nadaljnjih pet let. In od izbire, ki jo bodo napravili Tržačani, je odvisno če bo to vlada, ki bo z dejanji in ne z obljubami rešila resne p rob le- j kmetom, obrtnikom in malim Jožeta'"'Srebrniča'" pTnka ! me Trsta’ ki s<’ se T ^dnjih le- ! trgovcem, upokojencem in brez- rr v. . D.-i Ar , I tih še zaostrili in ostali odprti. ! omazica m Ktkota Mala- | xr v . c 1 IN a s program je znan. !>mo za objasnjujino naš program, razlagajmo vsem volivcem kako je treba voliti za naš znak. Zagotovimo si na la način neposreden stik z vsemi volivci, z njihovimi družinami, na delovišču, na ulici, shajališčih, pred zborovanjem in pozneje, povsod kjer nanese prilika. Moramo in lahko začnemo razgovor z vsemi volivci, z delavcem, uradnikom, lana, ki pravilno rešuje nacionalni problem Sloven- Tako bomo Slovenci — in to je dolžnost vsakega izmed nas —- tudi tokrat šli na volitve in dali svoj glas za Komunistično s— ..... . Par- tijo. Volili bomo tovarišico Marijo Bernetičevo. ki je Slovenka in ima veliko borbenih izkušenj. Ona naj nas zastopa v rimskem parlamentu ! KAREL ČOK starejši deželno ustanovo z glavnim mestom Trstom in avtonomnim teritorialnim svetom. Smo za integralno prosto cono in za organami načrt gospodarske olmo, ve našega področja. Zahtevamo rešitev velikih problemov upokojencev, nameščencev bivše ZVU. beguncev, brezdomcev. Hočemo boljšo bodočnost za na. šo mladino in enakopravnost že. na. Zahtevamo, da se vsem Tržačanom zagotovi delo na domačih tleli. Pospešimo v zadnjih dveh odločilnih lednih našo dejavnost, Za volilni sklad 1.908.559 lir 2 a volilni sklad je uprava naše federacije prejela do četrtka 1,908.559 lir. Akcija dobro napreduje po vseh sekcijah. kar ie bilo v nasprotju 7, razen par izjem. Prepričani L _ ICC ki je bila pred dobri-leti v Lonjeriu. •i z«ano je bila to prva ! "a prireditev, ki smo "rganizirali na Trža-. ' zadnjih letih. Med itfi > mi je sobesednik tj1' ‘la se je udeležil 0-. lene proslave in da se “krat čutil kar pomi a- m Ra. Tako kramljajoč Prešla na vprašanje Njih volitev. ^itdlacija J y> svilenimi |Wicami“ ^ krito mi je povedal, da 'ren katoličan, da pa T.seeno volil listo Ko-'stične partije, ker se 'm, ila se ho samo ta ■"a borila za pravice Tiske manjšine v Ita-Bruge stranke — je — so nam sovražne, te'c pa ne bodo dose-jhotrebnega količnika, v ' Poslale svojega pred. i 'ka-Tržačana v rim-. Parlament. Soglašal je iovorkeL j*po, (|a bo vsak slo-Perutf. i glas, ki ne bo šel ifadonl ''inistični partiji, de-ed go« ^kfi izgubljen. .strankami, ki se po-rvomaJ V()‘xjo za slovenske gia-gle. iai- ie tudi Italijanska ko. 'stična partija (PST). F udstvo Vil rodni le Z*L »h-^arodne pravice in na ^ “a v svoj volilni nro-irodni ; • da se bo borila za ‘e delov'1 hi listi je tudi slovenski - ||V dat; 1 L?vezj g tem pa moram 1 zrte' 1 Pripomniti: avstrijskim nartenalistič-ni m monarliizmom in z ingoslovanskim fevdalistie-idm monarhi zrnom.» Nikakor ne verjamem, da Slovenci soglašajo s takim gledanjem in tolmačenjem političnega položaja in s takim «reševanjem» slovenskega problema. Fašistična asimilacija je bila silno brutalna, kriminalna ‘n zverinska. Trditi, da je bila ta asimilacija groba, te vse premalo. Toda tudi asimilacija s «svilenimi rokavicami», z božanjem, ki nai bi privedla do tega. da bi Slovenci pozabili na svojo narodnost, svoj jezik, svojo zgodovino, kulturo ih tradicije, bi nas privedla do tega. da bi 11 tonili v morju ifalijanstva. To pa bi bilo genocidno dejan ie, bil bi narodni samomor Slovencev. Tn tega ne moremo sprejeti ! Evo zakaj ne moremo sprejeti stališča nosilca Tiste PST. In Slovenci lahko domnevamo, da je to obenem stališče omenjene stranke do slovenskega na. rodnega vprašanja. Tudi pokojna monarhistična Avstrija je skušala asimilirati Slovence, toda v tem ni uspela. Kljub vsem prizadevanjem za dosego te asimilacije so Slovenci ustvarili svoje kulturne u-stanove, časopise, gojili so materin jezik in branili vrednote slovenske kulture in umetnosti ter obranili svojo narodno skupnost. Vzdržali smo tudi za časa fašizma. Drago smo plačali obrambo naših narodnih pravic. In v lej junaški borbi nam je stala vedno ob strani Komunistična partija Itali je, ki je smo, da se bodo tudi zaostale sekcije naglo uvrstile in zasedle dobra mesta v lestvici. Nekaj sekcij je doseglo in tudi preseglo cilj. Imamo nadalje več sekcij. ki se cilju naglo bližajo in tudi nekaj sekcij, ki so še precej daleč od cilja. ..V tem tednu je naša uprava prejela nasledn je zneske : Rocol nadaljnjih 5.190 lir, Dolina 1.300, Sv. Ana 10.600, Arzenal 2.000, Stivan (Devin) 1.050, Ponča n a 61.276, Sv. Alojz 8.950, Curie! 90.867 Bazovica 200. Sv. Vid-Campi Flisi 12.530. Sv. Tvan-Podlonjer 6.070. Skedenj 26.730 (celica Tl va 4.300, celica Plesnik 7.920, celica Mezgec 2.660). Barriera 21.565, (celica Cattaruzzi 13 tisoč 135, celica Go jak 5.180. celica Martinu zzi 3.250). Barko vi j c 8.100. Canziani Attilio 1.000, gost. Anton Klun 500. Milje 73.555 (Stare Milje 400. pomožni člani 700, Braini Renato 500. celica A ena 500. ženska celica v Miljah 700. Čampore 350, C c reji 1.500. na prazniku L. maja 13.865, 1 ad jed. Sv. Roka 2.000, cel. Aquila 22.900. žene s Sv. Barbare 4.500, razne ženske pobude 17.000, trgovci s Sv. Barbare 2.500, trgovci iz Milj 6.000). Prosek-Kon Lovci 10.000, Nabrežina 2.800. celica Dcrosa in Gigante (Barriera) 11.900. Rojan 12.118 lir, Sv. Križ 50.000, Magdalena 32.730. Opčine 40.000. Se nobenega zneska niso do čet r tka poslale naslednje sekcije: Repentabor, Šem pola j, Lo-njor. Mačkovi je. Boršt, Ricma-njc. Tovarna strojev. Na osnovi poslanih zneskov je razvrstitev sekcij naslednja : Rocol 31.515 138%. Sv. Jakob 200.005 100%, Acegat 100.250 100%, Rol junec 13.170 93%, Donijo 9.000 90%, Sv. Ana 89 tisoč 120 89%, Bark ovije 26 tisoč 86%. Opčine 10 tisoč 80 odst., Pončana 95.701 79%. Curie! 227.193 75%, Rojan 29.110 75%, Trebče 18.190 72%, Magdalena 70.000 70%, Barriera 99.185 66%, Sv. Ivan-Podlonjer 69.345. 63%, Kolonkovec 50 tisoč 140 62%, Milje 302.755 60 odst.. Sv. Vid-Campi Elisi 57 tisoč 180 57%. Pratolongo 26 tisoč 600 53%, Sv. Križ 50.000 50%, Tomažič 58.400 49%, Dolina 7.100 47%. Salež 4.100 41 odst.. Prosek-Kon tovel 10.000 40%, Arzenal 19.600 39%, Ške-denj 110.000 38%, Sv. Alojz 19.130 31%, Sv. Marko 25.340 25%, Štivan (Devin) 1.050 20 odst., Nabrežina 2.800 18%, Grela 4.180 14%. Razno 38.400. Skupna vsot« 1,908.559 lir. p osel n im. Posvečajmo posebno pozornost ženam, ki predstavljajo večino volivcev in je zaradi tega glas žena odločilnega pomena. Posebno pozornost tudi mladim volivcem, ki jih je po številu osemtisoč. Ti bodo šli letos prvič na volišča. Prizadevajmo si, da bodo volili za boljšo bodočnost. proti klerikalni vladi brezposelnosti in emigracije, korupcije in bede ! Na naši listi je slovenski kan. didat, ki bo lahko izvoljen v poslansko zbornico že na teh volitvah, ne da bi čakali na volitve v senat. Prizadevajmo si in potrudimo sc, da se bo na tega kandidata osredotočila pretežna večina .slovenskih glasov. TOVARIŠI IN SIMPATIZERJI ! Na delo z vztrajnostjo in navdušenjem. Vsak izmed nas naj bo propagandist. Slehernemu Tržačanu, ki ljubi svoje mesto moramo povedati, naj ne razprši glasov, marveč naj jih osredotoči na najmočnejšo stranko opozicije, glavnega sovražnika KD. na Komunistično partijo, ki je branila in brani stvar Trsta in koristi Tržačanov. Rezultat velike volilne bitke je v veliki meri odvisen od našega dela, naše sposobnosti, da se znatno približati vsem volivcem. Odvisen je od vseh nas, tovarišev in prijateljev. Federalni komite naše federacije, ki se obrača do vas s tem apelom, je prepričan, da bo vsak izmed vas vložil v to bitko vso svojo dejavnost, svoje navdušenje in sposobnosti, vsak dan in vsako uro, za uspeh naše liste, za poraz KD, za dobrobit Trsta ! Federalni komite federalna kontrolna komisija Avtonomne tržaške federacije KPJ Indipendentističnim volivcem 0 cz dva tedna bo končala volilna bitka. Gremo v fazo, ko začne vsak volivec delati obračun in dajati končno sodbo d strankah, kandidatih iti programih. Obenem začne povpraše. vati, kako je treba voliti. Močan poseg klera, njegove grožnje in pritiski ne bodo menjali sodbe, ki si jo je napravil volivec. Smo pač že itak vajeni slišati pri vsakih volitvah grmenje politikantskih duhovnikov. ( e ni na zborovanjih in manifestacijah «oceanskih)) množic, ni to po našem mnenju ni-kak znak popuščanja, tlemora-lizacije ali skepticizma do de- denlističnimi volivci najboljše odnose. Ko je bila na zadnjih volitvah njihova lista izključena, smo jim ponudili naše tribune, da so lahko protestirali in obrazložili svoj, program. Naša skupina je v občinskem svetu in v juridičnem forumu podprla njihov priziv. Za te volitve smo jim ponudili mesto na naši listi. Ko smo zvedeli, da nameravajo nastopiti s svojo listo, je bilo povsem naravno, da ne sme biti med nami polemike. Toda predloženi sta bili dve listi, kar smo mi obžalovali. Dve listi pomenita namreč neupravičen razdor med indipendentisti, i ločeno korakanje dveh skupin zv ^lP0S!.a^°. istimi cilji: pomeni, da ne To lejši in to politično zrelost bomo videli 25. in 26. maja. ko bodo šli na volišča in oddali glasovnico s svojo sodbo. Gre sedaj za to. da razpravljamo s temi volivci, čim več o-sebno, da navežemo stike z vsakim. Kdor je volil demokristjane, socialdemokrate, republikance bo moral vendar le napraviti zaključke o teh strankah, ki so bile na vladi in imele oblast v rokah in bi bile lahko ures- Današnja 3. stran je v celoti posvečena problemom kmetijstva Tržaškem. n a ničile Ui kar nakazuje republiška ustava. Toda v Trstu bodo morali tokrat odločati ludi Slovenci, ki so na prejšnjih volitvah volili svojo listo in jv tokrat nimajo. Odločali hodo morali tudi indipendentisti, ki niso imeli na zadnjih upravnih volitvah iz še nepojasnjenih razlogov — svoje liste in gredo tokrat na volitve ločeni z dvema listama, sovražno razpoloženima druga proti drugi, tudi če zgleda, da so cilji isti. * Že več časa imamo z indipen- izvoljen noben kandidat in to je obenem razpršitev glasov v korist sovražnikov Trsta. Indipen-dentističnim volivcem smo svetovali naj zahtevajo, da ostane v borili ena sama lista. Na zadnjih upravnih volitvah je mnogo indipendeutistov, ki niso hoteli, da hi se z odsotnostjo njihove liste okoristila Krščanska demokracija, glasovalo za komuniste. Za večje število indipendeutistov je danes, po razdelitvi na dve skupini, problem isti. Tn prepričani naj hodo, da bodo komunisti napravili svojo dolžnost v parlamentu, kot so jo napravili v občinskem svelo. Komunisti hodo branili Trst, zahtevali bodo teritorialno avtonomijo, borili se bodo za integralno prosto cono, za organi-čni načrt, ki naj povleče naše Ozemlje iz težke krize. . Ne smemo pozabili, tla je po. giardini sovražnik Trsta Krščan. ska demokracija in z njo tiste stranke, ki so sodelovale s KD na vladi takrat, ko hi sc bilo lahko pomagalo Trstu in dalo kar so Tržačani po vsej pravici zahtevali. Glas indipendentistov bo na teli prvih tržaških političnih vo. litvah precej odločal. Če ho oddan za Krščansko demokracijo ali razpršen, ho prispeval, da ho ostala v Italiji še nadalje klerikalna vlada, ki bo tudi v bodoče gluha za tržaške probleme. Inv takem primeru ne hodo nosili odgovornosti samo voditelji marveč tudi volivci. Evo zakaj še enkrat ponavljamo : dobro premislite, volite z zavestjo ; mi vas vprašamo, da volile listo .Komunistične partije. Goriška SDZ poziva Slovence na narodni samomor o riška Slovenska clemokrat-^ ska zveza je vrgla na mizo svojo zadnjo volilno karto. V zadnji številki «Demokracije» je objavljen poziv slovenskim volivcem v katerem je rečeno « n a j spričo moči in nevarnosti komunizma v Italiji na prihodnjih državnozborskih volitvah glasujejo za Krščansko demokracijo in za njena dva go riška kandidata.» Tržaško vodstvo SDZ zaenkrat še ni prišlo na dan s takim pozivom. vendar je že «ani naslov članka na prvi strani dokaj značilen. «Niti desnica, niti levica » pravijo tržaški voditelji SDZ. Izjavljajo se proti MSI, monarhistom in liberalcem in nato tudi proti socialistom, predvsem pa proli komunistom in pravijo « potem ko- smo preživeli nad dvajset let pod fašizmom hi bilo naravnost noro, če bi s svojimi glasovi prispevali k uresničenju podobnih razmer tudi pri nas.» Pri tem sc po starem sklicujejo na « rdečo diktaturo». Torej zopet in se enkrat protikomunizem. Goriški voditelji SDZ so se torej še enkrat odkrito in javno postavili v službo klerikalizma, Vatikana in Pantani ja. Nad takim stališčem, ki dokazuje vsako pomanjkanje narodne zavednosti in dostojanstva, dokazuje hlapčevsko udinjanje Krščanski demokraciji, sovražnici Slovencev. se mora pač zgražati vsak zaveden Slovenec, tudi če ni komunist in je Še tako daleč od | naše ideologije. 4u kar so napravili goriški voditelji SDZ je pravcato narodno izdajstvo, ki je tem hujše, če pomislimo kako so se vedno trkali po svojih k zavednih» narodnih pr «a h in se zaklinjali, da so za , narod vedno pripravljeni žrim ati tudi poslednjo kapljico svoje slovenske krvi. To kar počenjajo odkrito na Goriškem je dejansko pozivanje Slovencev na nacionalni samomor, na samouničenje. Sicer pa so s lem jasno doka- zali, da so jim narodne in socialne koristi Slovencev deveta briga. Prva briga jim je danes služiti zvesto Vatikanu in stranki, ki je že deset let na vladi in ni napravila ničesar za Slovence, ni rešila niti enega izmed življenjskih socialnih problemov, ki jih je prav po njeni krivdi v deželi še vedno na pretek. Ubrali so isto pot kot italijanski škofje, ki so s svojim pozivom volivcem, naj glasujejo za Krščansko demokracijo, nesramno posegli v volilno kampanjo, ki je izključno politična bitka, v katero bi se cerkev ne smela vmešavati. In vendar se goriški voditelji SDZ, kljub, otipljivim dokazom kakšna bi bila «demokracija» v Italiji, če bi zmagala KD, še drznejo govoriti o «pametni politiki močnih in zdravih strank, ki naj vladajo v korist in blagostanje države in državljanov in naj bodo pogoj miru in reda.» stranko, ki noče spoštovati in izvajati 6. člena ustave, ki zagotavlja enakopravnost narodnim manjšinam, noče dvojezičnosti, noče urediti vprašanja slovenskega šolstva tako, da so sloven-ski učitelji vsako leto ob koncu šolskega leta na prepihu, diskriminira Slovence pri javnih in državnih službah in bi nas hotela z metanjem drobtinic postopoma asimilirati tako, da bi kot Slovenci čimprej izginili. In še nekaj ne smejo pozabiti Slovenci : KD se je ohranila na vladi s pomočjo glasov, ki so ji dali fašisti in s fašisti se demokristjani objemajo v odbo-ru za «obrambo italijanstva Tr-' sla» in v «Lega nazionale», ki sta prva sprožila šovinistično gonjo proti dvojezičnosti. , To so sama gola dejstva, da o socialnih problemih sploh ne govorimo. Zaslepljeni od protikomunizma in hlapčevanja Fan-so si voditelji SDZ z ... _ I faniju, To je za SDZ seveda Krščanska | svojim izdajalskim pozivom sa-demokracija. I mi pritisnili na čelo pečat Ju- Slovenci naj bi torej volili za j deža Iškarjota. <0 «BBS Naša volilna zborovanja Sobota, 10. maja II. trg Cavana (Deferri), trg T)erugiiiu (Armida Valentinis), ni. Maiolica 11.30 ulica Gaspare Gozzi (Radidi) 18. ul. Solitario (Sema), pri Piščancih (Gombač) J 9, Sv. M. Magd. sp. 130 19.30 ul. Montecclii, ul. Costalunga 2&0 19.30 Gropada (Adolf Wilhelm) 19.30 Med j a vas (Vittorio Vidali) 19.30 Griža, v Ljudskem domu (Giordano Pacco) 20. Sv. Barbara (Anton Gerlanc) 20.30 Nabrežina (Vittorio Vidali) 20.30 Sv. Križ ( Piero Pieralli, član vodstva ZKMI) 20.30 Boršt (Marija Bernetič) Nedelja, 11. maja 11. ul. Belli, ul, del Prato (Pogassi), ul. Mon. t orsino, v Barkovljah na obali 11.30 trg Garibaldi. Govorijo Paolo Sema Piero Pieralli član vodstva ZKMI Edda Ren Kaiser Predsedoval bo DAVIDE PESCATORI 11.30 ulica Bonomca 90 Ponedeljek, 12. maja 11. ul. X vdias vogal z ml. Battisti, trg Giuliani 19. ul. Carpison, ul. Giuliani, strada di Fiume 20. v Lonjerju in Ricmanjih 20. ulica del Prato in na lesnem trgu pod Skednjem Torek, 13. maja 12.30 Barkovlje (Vijaki) 19. ulica Costalunga 40 19. Cereji (Miljej J9.30 ul. Ventila, ul. Cotogna, trg pri Sv. Jakobu 20. Samatorca 20. Boljunee Sreda, 14. maja 12. trg Garibaldi (Semiili) 18. Vicolo Ospedale Militare 11 (Poceeeai), ili. Alice (Tonel) 19. pri Orehu 19. ul. Giuliani, ul. Aleardi, ul. del Veltro 19.30 Barkovlje (niira Cerreto) 19.30 pri Domus Civica (Sv: Ana) in ul. Eremo 20. ul. Baiamomi, hiše IACP ( Tonel). ul. Campanelle (Gombač), trg Cavana, Videla Ško-1 jet 196 20. na Kolonji v krožku Pečar 20. Šem pola j (Marija Bernetič) 20. Mačkovlje 20. Viale Campi Elisi 30 (Giuseppe Pogassi ) 21. Prečnik (Marija Bernetič) Četrtek, 15. maja 10. Strada di Fiume 1 11. trg Garibaldi (Radich). trg Gioberti (Marija Bernetič) 18. ulica Commerciale 164 (nove hiše) 18. Kontovel 19. Rocol 683 20. Bazovica (Marija Bernetič) Petek, 16. maja 12.30 Barkovlje, ul. Bovelo (pred podjetjem Tlustos) 19. Opčine (železniška postaja) in ob 19.30 v Alpinski ulici 20. 1 rdela Školjet. Scala Bonghi. Skedenj (gostilna Bachin), trg Tra i Rivi, Sv. Marija Magd. zg. 399 20. trg Goldoni 20. v Praprotu. Prebenegu, 1 olik c m Repnu. Podlonjerju in na Trsteniku 21. Barkovlje ( pri Rumeni hiši) Prihodnjo soboto, 17. maja volilno zborovanje KPI na Velikem trgu. Govoril bo poslanec tov. GIANCARLO PAJETTA POLITIKA IN GOSPODARSTVO K s ŽIVLJENJEPIS TOVARIŠA VITTORIA VIDAL1JA svojo borbo za svobodo in demokracijo si je zaslužil ljubezen in spoštovanje milijonov delovnih ljudi v svetu llllllllllllllli:illlllllillllllllIllllllllllllllllllll|]|llllil!!lllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllllllll!lllU]lllll!llllllllllll!mi«!ll!llllllllll "TT ittorio Vidali se je rodil v Miljah 27. septembra 1900, kot sin delavske družine. Njegov oče je bil delavec v ladjedelnici Sv. Marka, mati pa šivilja. Že kot majhen deček je Vidali zahajal v Ljudski dom v Miljah. Ko je dovršil osnovno šolo, se je vpisal v realko in nato v trgovsko akademijo. Učil se je v pogojih, v kakršnih se pač učijo delavski otroci. Prvega maja 1917 je vstopil v mladinski socialistični krožek v Trstu. Ob strani tovariša Antonia Juraga se je aktivno u-deležil stavk iz leta 1918. Bil je aktiven v. levem krilu Socialistične stranke, proti reformistom, nacionalistom in proti-«ovjetom, ki jim je načeloval Edmondo Puecher. V prvih vrstah mladih socialistov Ko se je vojna končala, so začele stranke spet javno delovati. Italijanski nacionalizem je postajal predrzen. Izkoriščajoč vojaško okupacijo in izredno stanje so začeli nacionalisti napadati slovenske sedeže in časopise, proletarske krožke, sindikalne sedeže in socialistične liste. Vidali je bil med borci v prvih vrstah. Mladi socialisti so ustanovili svoje obramb, ne skupine, branili so se in napadali. Bila je to doba fašističnega napada na Delavsko zbornico (1919), doba šentjakobskih barikad, manifestacij moči v antifašističnih Miljah, obrambe «Lavoratore» in kulturnih krož. kov v tržaških okrajih, doba spopadov po tržaških ulicah. Pri teh in sto drugih epizodah, ki predstavljajo eno najbolj slavnih strani protifašistične borbe v Trstu, je bil Vittorio Vidali aktivno prisoten. Bil je pogostoma aretiran. Skupno začasno spustili na svobodo, je po nalogu partije tajno odšel v inozemstvo. Prišel je v Alžir in se po par mesecih borbe v obrambo arabskih delavcev tajno preselil v Združene države Amerike. Tu je postal voditelj italijanske federacije Komunistične partije, ravnatelj lista «Il Lavoratore» in glasila beguncev «La Campana» ; obenem je ustanovil in vodil Antifašistično zvezo Severne Amerike. Bil je član odbora za obrambo Sacca in Vanzettija in prijatelj Vanzet-tija, s katerim si je dopisoval do dneva njegove usmrtitve. A-retiran leta 1926 je kljub kampanji vsedržavnega značaja, da se prepreči njegova deportacija in kljub obrambi znanega odvetnika Clarence Darrox (ki je toliko napravil, da se dokaže nedolžnost mučenikov iz Hay-marketa), prejel ukaz, da zapusti deželo. Nobena država mu takrat ni hotela dati zatočišča. Mussolinijeva vlada je zahtevala njegovo izročitev. Končno je sovjetska vlada ponudila Vidaliju pravico do zatočišča. Ob njegovem odhodu je prihitela na pomol velika množica in ga pozdravila s petjem «Internacionale». V španski državljanski vojni V Sovjetski zvezi je tov. Vidali ostal par mesecev, nato je odšel v Mehiko, kjer je ostal do leta 1930. Tu je sodeloval v p roti imperialističnih revijah, v vodstvu partije in v sindikalnem gibanju in postal eden od voditeljev Protiimperialistične lige Amerik. Toda v določenem trenutku so se mehiški politični voditelji spremenili v agente .ameriškega imperializma in Vidali je moral zapustiti deželo. Njegovo življenje je bilo drugimi mladinci se je nepo- varnostj ;n zato so tovariši skle- sredno udeležil borb kovinarjev, pristaniščnikov, pomorščakov itd. V teku političnih volitev, v maju 1921, je bil aretiran skupno z drugimi mladimi Italijani in Slovenci, in teden dni mučen dan in noč. Na procesu pred porotnim sodiščem je odločno zagovarjal pravico delavcev, da se z orožjem branijo pred fašizmom. V pregnanstvu od Alžirije do ZDA Proti koncu leta 1921 je bil prisiljen zapustiti Trst. Odšel je v Avstrijo in Nemčijo. V Nemčiji so ga aretirali in ga zaprli v koncentracijsko taborišče Cottbus, od koder mu je po dveh mesecih uspelo zbežati s pomočjo nemške komunistične mladine. Vrnil se je v Italijo v marcu 1922. Organizacija komunistične mladine ga je poslala na delo v Alessandrio. Fašistične škvadre iz Casale Monferrato so nekega dne obkolile hotel, v katerem je stanoval, ga ugrabile in s silo odvlekle v neko temno slepo uličico ter ga težko ranjenega pustile tam, misleč, da je mrtev. V avgustu istega leta se je Vittorio Vidali skupno s par sto mladimi tržaškimi antifašisti udeležil pogreba nekega miljskega antifašista, ki so ga škvadristi umorili. Skupine mladincev, ki so odnesle truplo mrtvega tovariša v Milje, so v sprevodu obhodile mestne ulice kot v opozorilo fašistom, na povratku v Trstu so pa napadle fašistične sedeže v nekaterih o-krajih. Ob tej priliki je bil oče Vittoria Vidalija aretiran in moral je ostati v zaporu kot ta'ec tri mesece. Vidali se je moral neprestano izmikati pred policijo in fašističnimi škvadra-mi, vendar je še nadalje deloval v Trstu. nili, da mora odpotovati iz Me. hike. Vrnil se je v Evropo in deloval v Franciji, Belgiji, Nem. čiji in drugih deželah. Leta 1933 je bil v Nemčiji, kjer je sodeloval pri reorganizaciji revolucionarnega gibanja. Delo je bilo težko, ker je bil Vidali že enkrat izključen iz Nemčije leta 1921, ko je bil v koncentracijskem taborišču. Vendar je svojo nalogo uresničil in se srečno izmaknil Gesta-pu. Leta 1934 ga najdemo v Avstriji kjer aktivno pomaga avstrijskim proletarcem, hrabrim borcem dunajske vstaje, ki jih preganja Dolffussov teror. Nato v Parizu, ko so bile postavljene barikade proti reakciji in fašistom. Po oktobru istega leta je že v Španiji, kjer ostane do konca vojne in prispeva k prvi zmagi ljudske fronte v februarju 1935. V mehiških zaporih Edino zatočišče v Sovjetski zvezi V dobi «pohoda na Rim» je bil Vidali aretiran in obtožen zarote proti državi. Par mesecev pozneje je bil izpuščen na svobodo, toda na prijavo nekega provokatorja je bil ponovno aretiran. Ko ao ga končno V decembru 1938 je bil Vidali na madridski fronti ranjen. Sodeloval je pri organiziranju obrambe Barcelone, povlačil se je z zadnjimi vojaškimi formacijami skozi vso Katalonjo in je med zadnjimi zapustil Španijo. V junaški državljanski vojni svobodoljubnega španskega naroda se je Vidali proslavil kot «komandant Carlos». O njem so pisali mnogi pisci, ki so od blizu spremljali špansko vojno in o njem še danes govore ne samo njegovi soborci vseh narodnosti, marveč tudi špansko ljudstvo, ki ga ne bo pozabilo. Vidali se je vrnil v Pari* in je nato odšel v Mehiko, kjer je začel intenzivno delovati med španskimi političnimi izse. ljenri. Z drugimi tovariši je u-stanovil Antifašistično zvezo «Giuseppe Garibaldi». Postal je eden od voditeljev Latinsko - ameriške sindikalne zveze in urednik glasila te velike organizacije. Zaradi obtožb falangistov je bil Vidali aretiran in mesec dni zaprt v podzemski celici v srednjeveškem zaporu. Proglasili so ga že za mrtvega, toda po odločni mednarodni protestni akciji je prišel spet na svobodo, čeprav so nekateri, med njimi sam mehiški policijski načelnik, fašistični general, čakali le na trenutek, ko bo mogoče spra. viti enkrat za vselej s sveta «komandanta Carlosa», hrabrega borca, ki se je tisočkrat izognil atentatom, provokatorjem in a-gentoro treh kontinentov. Štiri leta čakanja na povratek domov Leta 1943 je Vidali, skupno * drugimi tovariši, zaprosil za dovoljenje, da bi smel odpotovati v Italijo, toda njegov odhod so vedno preprečevali. Kampanja, da bi se Vidaliju omogočil povratek, kar je bilo mogoče le s potovanjem skozi Združene države Amerike, je trajala od leta 1943 do 1947. Vse do leta 1947 so ZDA zahtevale od Mehike, naj ne dovoli Vidaliju zapustiti deželo s sredstvom, zgrajenim v Združenih državah, tudi če je sredstvo kupila mehiška vlada in je bilo njena last. Končno je v marcu 1947 Vidaliju uspelo odpotovati na sovjetski ladji, ki ga je odpe-ljala do Murmanska. Odtod je odpotoval v Moskvo, nato v Budimpešto, Beograd in končno je prispel v Trst. Sovraštvo nasprotnikov in občudovanje prijateljev reakcije, polna neverjetnih in ostudnih laži. Zdi se, da medna, rodni fašizem in imperializem s takšnimi bednimi izbruhi izraža svojo jezo, ker ni mogel nikdar ustaviti Vidalija na poti, ki si jo je izbral še kot mlad fant. Toda še močnejši pa so na mednarodnem področju spomin, občudovanje, spoštovanje in prijateljstvo, ki ga do Vidalija ču. tijo milijoni ljudi, delavci antifašisti, komunisti, osebnosti političnega sveta, kot William Po- ster, hrabri voditelj ameriških komunistov, Elizabeth Gurley Flynn. eden najlepših likov ko. munističnega gibanja v ZDA, Lombardo Toledatio eden najvišjih sindikalnih voditeljev Svetovne sindikalne zveze ; ali osebnosti s področja kulture in umetnosti, kot Robert Minor, pevec Paul Robeson, mehiška slikarja Orozko in Siqueiros pobudnika znanega «Tailer de G ra. fica Popular» ( katerih dela so bila razstavljena tudi v Trstu), pisatelja Revueltas in Maneisi-dor, ali pa revolucionarne figure, kot je Lui s Carlos Preste« legendami voditelj brazilskih delavcev, slavni pesniki kot Pablo Neruda ali Antonio Ma-chado, ki je bil v 5. regimentu «komandanta Carlosa» z velikim delom španskih naprednih intelektualcev. Naj omenimo še prijateljstvo, ki je vezalo in ki veže s tovarišem Vi-dalijem znane osebnosti iz italijanskega kulturnega sveta, kot Concetto Marchesi, slikar Gut-tuso. Elio Vittorini, Luigi Russo, Sibilla Aleramo in mnogo drugih osebnosti, s katerimi se je naš voditelj seznanil v več kot štiridesetih letih vztrajnih borb za demokracijo, svobodo, napredek in socializem. To je kandidat, ki ga imajo Odgovornosti vlade za podražitev vina Vf epričakovano povišanje cene ' vina je danes argument dneva, kajti pojavilo se je v vseh krajih, pri nas in v vsej Italiji. Ob tej priliki skušajo nekateri krogi pripisovati krivdo za ta pojav malim in srednjim proizvajalcem, glede katerih se očitno govori in piše, da si hočejo opomoči po par letih slabega pridelka in se jih skuša tudi nekako za to opravičiti. Toda to ne drži. Mali in srednji vinogradniki so prodali svoje vino po popolnoma normalnih in ee. lo precej nizkih cenah, ker se jim je mudilo prodati pridelek. Mnogi od njih so se tudi želeli rešiti stare zaloge, saj so imeli precej neprodanega vinu še od leta 1956. Tudi ni res, da sla toča in slana, ki sta lani prizadela vinograde v mnogih krajih, edini razlog povišanja cen. V preteklih mesecih so prišle na trg velike količine pridelka, ponudbe so bile zelo številne in to so Mali in srednji proizvajalci so tem le žrtve pri do vinogradnike nagovarjali naj zmanjšajo površino obdelanih vinogradov, kot se je to zgodilo lani. Ni izključeno, da jim bo to do neke mere tudi uspelo tudi zaradi tega, ker vlada ni poskrbela. da bi izplačala odškodnino oškodovanim po toči, slani in drugih vremenskih nezgodah. Podražitev se odkrito poka-zuje pri cenah na trgu na debelo. kjer se je znižalo Število ponudb. S prevozi, davki, carino in drugimi stroški, bodo cene na drobno v prihodnjih tednih, kot predvidevajo, še bolj narasle. izkoristili grosisti ter nakupili velike količine vina nizkih cenah. Veliki proizvajalci so pa previdno čakali na prodajo, ker so predvidevali dobre posle, ko se bodo izčrpale ponudbe malih proizvajalcev in bodo začele cene, zaradi pomanjkanja ponudb na trgu, naraščati. To se je tudi zgodilo in sedaj so cene poskočile na vso škodo potrošnikov, ki bodo dali špekulantom milijardne zaslužke. Medtem so ukrepi, ki se jih je vlada obvezala izvesti za uki. nitev davka na vino, ostali na tržaški komunisti za nosilca li- j papirju, v obljubah KD, in poste pri skorajšnjih volitvah v j jav znižanja potrošnje vina bo poslansko zbornico. postal še bolj resen, dočim bo- Na naraščanje cene vina vpliva tudi dejstvo, da so mnogi ponarejevalci vin prenehali z delom, ker so mislili da ho vlada takoj uveljavila stroge ukrepe. ki jih je proti njim sprejela z dvema zakonoma na pritisk levice. Še bolj pa vpliva povečano povpraševanje po italijanskih vinih s strani Francije (ki je izgubila dober del svojih ohi. čajnih dobaviteljev v Alžiriji in Tuniziji), Nemčije, Švice in Avstrije. Na vsak način je za nastalo stanje kriva predvsem vlada, ki že dolgo pokazuje nerazumevanje za vinogradnike, saj so zna. ne njihove nedavne agitacije pri katerih je prišlo tudi do spopadov s policijo in mrtvih, ter grosisti, ki jim vlada dovoljuje vsakršno špekulacijo. • e Teritorialna avtonomija mora Tržačanom omogočiti da sami rešujejo svoje probleme To je v kratkem življenjepis Vittoria Vidalija, človeka, ki je vse svoje življenje posvetil borbi v Evropi, Afriki in Ameriki kot politični voditelj, pobudnik sin. dikalnega gibanja, vojaški poveljnik. Vittorio Vidali je komunistični boree in voditelj, znan in spoštovan v mednarodnem komunističnem gibanju, med milijoni delavcev in borcev vseh plemen in narodnosti. O njem in njegovem legendarnem življenju pišejo številne knjige v vseh jezikih. Okrog svetlega lika našega tovariša se je razvijala in se razvija najbolj o-gabna kampanja mednarodne ZA VSAKOGAR NEKAJ «Veš, Anica,d pravi zaročenec, « jaz nisem lep in tudi ne eleganten.» «To nič ne de,» ga potolaži zaročenka, «saj si itak ves dan v pisarni/» «Prav zaradi tega, ker je žive. ti ali umreti vseeno/» se nasmeje tudi pesnik. Pesnik Vladislav Petkovič je bil zelo dober človek, toda. velik pesimist. Nekoč je v družbi resi gnirano dejal: «Vseeno je, živeti ali umreti.» «Zakaj pa potemtakem ne umreš? se nasmeje nekdo. Mož: «Naš obisk pri Jurki-čevih je imel res dober uspfih.n Žena: «Kako dober, kaj nisi videl kako so nas neradi spre-jeli?« Mož: Da, res so bili slabe volje ko smo prišli. Toda, ali nisi opazila kako so žareli od veselja ko smo odhajali?» rriema deželne avtonomije je “*■ postala ena osnovnih tem sedanje volilne kampanje in ni politične stranke če izvzamemo desničarske stranke, ki so naravne zagovornice centralizirane in avtoritativne vlade -ki je sedaj ne bi podpirala in propagirala. Tudi KD se s tem ukvarja in je temu vprašanju celo posvetila posebno zborovanje v namenu, da prepriča volivce o svoji dobri veri glede ustanovitve dežele. Toda stvar postane vse drugačna, če jo gledamo od znotraj in ne le z vidika zunanjih propagandističnih manifestacij. KD se hvali s svojo staro tradicijo glede deželne ureditve in sc sklicuje celo na don Slurza iz leta 1901. Po vojni je drrno-kristjanska stranka vedno vključevala zahtevo po deželni ureditvi v svoje volilne programe. To-da prav zaradi tega prihaja še bolj do izraza dejstvo, da je na poti deželne ureditve kaj malo napravila, čeprav je imela državno oblast v rokah več kot deset let. Kar se pa tiče dežele Furlanija-! ulijska krajina, ali ni skušala Krščanska demokracija na Vse načine zavirati napore Trsta za sestavo statuta, ki naj bi v celoti vseboval vse krajevne zahteve? Toda bistveno vprašanje, ki razlikuje nas od KD je v vsebini dežele same. Z naše strani se stalno sklicujemo na njeno politično in gospodarsko vsebino, da ne bi prišlo do dvomov o vlogi, ki jo mora vršiti dežela. S strani KD pa se skušajo na I vse načine izogniti razpravi o vsebini in osnutek, ki so ga sc stavili njeni izvedenci se tega problema sploh ne dotika. Za komuniste mora avtonomija dopuščati Tržačanom možnost, da rešujejo svoje probleme na podlagi svojih izkušenj in svojega poznavanja objektivnih o-koliščin. To je prvenstvena vsebina, ki izhaja iz globoke potrebe, katera ima svoje korenine v več kot stoletni zgodovini Zaradi tega pripisujemo mi komunisti avtonomiji posebno sestavo, na podlagi katere mora Tržaško ozemlje, v okviru dežele Furlanija-Julijska krajina z glavnim mestom Trstom, uživati svojo posebno avtonomijo, svojo posebno možnost izdajanja zakonov na obširnem gospodarskem področju, Dejstvo, da naša partija povezuje vprašanje avtonomije z Obenem z ustanovitvijo dežele je proglasiti integralno prosto cono Krščanska demokracija prezira bistvo vprašanja Zadeve, o katerih bi moral odločati teritorialni svet treba zahtevo po prosti toni v smislu, da predlaga naj se proglasi integralna prosta cona Trsta istočasno z ustanovitvijo dežele, tu. di ni brez pomena. Če je zadržanje KD glede teh bistvenih vprašanj, ki so tesno povezana s perspektivami go- spodarske obnove vsega našega ! mesta, še nadalje vsaj v javnosti nedoločeno, obstajajo v vlad. nem delovanju pa točne usmeritve, ki stremijo za tem. da ustanavljajoči sc deželi odvzamejo obširna področja oblasti na gospodarskem področju. Razstava vin v Dolini Obenem s tradicionalnim vaškim praznikom je bila v nedeljo prirejena v Dolini tudi razstava vin vinogradnikov dolinske občine. Razstavljenih ie bilo 23 vrst vin 21 gospodarjev, Ocenjevalno komisijo so sestavljali dolinski župan tov. Lovriha, predstavnik pokrajine tov. Marij Gerbec,, predstavnik oddelka za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem komisariatu dr. Marši, predstavnik Kmetrijskega nadzomištva Galante, predstavnik razstavljalcev Josip Sancin ter pokuševalca vin Josip Bolčič in Ignacij Novak. Nagrajenci so naslednji : Jakob Žerjal iz Bo-Ijunca, ki je prejel zlato medaljo, Ivan Slavec iz Mačkolj, Josip Kuret iz Ricmanj in Peter Sancin iz Doline, ki so prejelj srebrne medalje ter Josip Gruden iz Krogel j, Mihael Kuret iz Ricmanj, Valentin Žerjal iz Boljunca, ki so prejeli bronaste medalje. Odveč hi bilo tu .«pomniti na absolutno negativno stališče vlade glede vprašanja proste cone. Koristno pa bo, da omenimo obveze, ki jih je vlada prevzela s podpisom sporazuma o .Skupnem evropskem tržišču. SET predvsem prepoveduje o-hianitev železniških in luških tarif, ki niso na ravni gospodarskih stroškov ostatili luk v okviru SET in ta prepoved velja zlasti za Trsi, dočim posebni členi sporazuma predvidevajo, da jih smejo pristanišča federalne Nemčije šr nadalje uporabljati na škodo Trsta. V drugi vrsti se tudi govori, da hoče demokrisljanska vlada tolmačiti sporazum o SET na tak na. čin, da izključi za bližnjo bodočnost sleherni državni prispevek za ladijske gradnje, ki ga je doslej predvideval zakon Tamhroni. In končno, že sedaj se predvideva, oh veliki zaskrbljenosti tržaških in avstrijskih gospodarskih krogov, da misli demokrisljanska vlada, v ozkem tolmačenju sporazuma o SET. ukiniti podporo pomorskim družbam pretežno narodnega interesa. zaradi česar lahko predvidevamo, da se.bodo pomorske službe z odhodom iz Trsta še zmanjšale. Kot vidimo, demokrisljanska vlada ni samo priznala federalni Nemčiji privilegije, ki so v škodo Trstu in ki bi jih bila morala povsem naravno zahtevati za naše pristanišče, marveč je tudi prevzela mednarodne obveznosti pri vprašanjih, za katera bi moral hiti pristojen le bodoči avtonomni teritorialni svet. Bitka za teritorialno avtonomijo. zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov in predvsem zaradi dejanskih obveznosti KI) proti deželi, zadohiva torej velikansko važnost in zahteva največjo budnost, da bi rezultat ne bil manj. ši od pričakovanj. TJ. SAJOVITZ Rubrika za propagandiste Vera in politika široke ljudske potrošnji neprestano naraščajo. Davek na poslovni prt' met (IGE) plačujemo o° ^ stopili smo že r zaključno in odločilno fazo volilne kampanje. Na. sprotnik osredotoča svoje napore v ((protikomunistični križarski vojni», v kateri se odlikujejo zlasti fašisti. klerikalci, socialdemokrati. V začetku tedna je 202 škofov izdalo poseben poziv, ki predstavlja najbolj masiven poseg Vatikana v volilno kam. pan jo in je zelo resna kršitev državnih zakonov. Direktive škofov bo izvajalo več kot 25 tisoč duhovnikov, ki bodo s tem zaostrili klerikalno vmešavanje v politično in javno življenje in v samo osebno življenje državljanov. To vmešavanje v podporo KD in v zasmeh vere je treba odločno razkrinkati. Obrniti se moramo do katoliških volivcev, Slovencev in Italijanov in zlasti žena ter jim prikazati, kako se vera postavlja v službo politike, ki brani velike, kapitaliste in privilegirance. katerih orodje je KD. Volitve sc vršijo za izbiro politične poti, za reševanje resnih problemov, ki jih je klerikalni monopol po tolikih letih pustil nerešene. za boljše življenje ljudi, ki žive od dela svojih rok. Vera pri tem nima nič opraviti in tudi ni... v nevarnosti, kot govorijo cerkveni dostojanstveniki na predvečer vseh volitev. rojstva (s potrdilom babi ce) do smrti (potrdilo p° grobnega zavoda ) ; račun? se pri vsakem prehodi blaga. Za kilogram rafin' rane soli plačamo 100 li’ davka ; za 10 dkg kave o‘ 85 do 100 lir ; za 1 k{ sladkorja okrog 100 lir: z? 1 kg mesa od 70 do 10*1 lir (v Trstu je meso dra žje kot v vseh drugih m° stih. ker je mesni trg v r° kah 4 - 5 oseb. ki im a j1’ nad njim monopol) ; Z1 par čevljev od 500 do 8O*1 l ir : za moško obleko 2.501' do 4.000 lir: za liter vin? 20 do «30 lir ; kocke za j11 ho plačujemo dvakrat v** kot je njihova stvarna cf na: pralni prah stane pd* bližno 200 lir kg, plačuj*' mo pa ga 600 lir kg. Za znižanje življenjski stroškov komunisti zahtf vajo : ustanovitev občinsk? potresne ustanove, ki jo j# KD vedno zavirala: radikalno sprememb«1 sedanjega davčnega niste ma z odpravo velikega del? posrednih davkov in zla#1' še davka na poslovni pr0' met (IGE) in davka a? vino : uvedbo postopnih nf posrednih davkov na n*’ čin. da kdor ima več, n#’ več plača ; — demokratizacijo Df' lavskih zadrug, da bi lak ko vršile svojo vlogo ura' novešanja cen : — ustanovitev integrala1’ proste cone. ki bi znižal življenjske stroške za 2k 25%. Stanovanjsko vprašanje Posebne akcije naše partije jsj tanovanjsko vprašanje vedno ni rešeno, čeprfl1 je minilo že trinajst 1° odkar se je končala vojn8 P osebno pozornost moramo posvečati posebnim akcijam, ki jih naša partija prireja v lej fazi volilne kampanje. V teku je «teden mladega volivca». Zborovanja za mladino je treba dobro pripravili in skrbno širiti propagandni material, ki ga je federacija izdala za mlade volivce. Posebno se je treba v tem tednu približati mladincem, ki bodo letos prvič volili in jim povedati, da bo njihov glas odločal, če bo K D poražena in se bo začela nova politika, ki bo spremenila težko stanje tržaške mladine, ki je sedaj brez bodočnosti. brezposelna, prisiljena na emigracijo. V dneh 13. 14. in 15 maja bodo dnevi posvečeni upokojencem in njihovim zahtevam, ki jih vsebuje naš program. Vršila se bodo posebna zborovanja za upokojence, na katerih bo govora o njihovih problemih. Izdan bo tudi poseben letak, v katerem bo objašnjena naša akcija v obrambo pravic upokojencev in prikazano kaj je v bistvu napravila zanje KD. Material bo treba skr. hno razdeliti med na j večje število upokojencev, da se bodo znali ravnati, ko bodo šli na volišče. Glede nadrobnega dela in razpravljanja z volivci navajamo spodaj nekaj konkretnih podatkov glede dveh najbolj občutenih in bolečih problemov našega prebivalstva. Naraščanje življenjskih stroškov V Trstu se je indeks življenjskih stroškov od leta 1950 do 1958 povečal za 10 točk. Uveljavitev za-kona 703 je povečala trošarino. Povišanje tarif A-eegat bremeni meščane s približno 700 milijoni letno. Najemnine se postopoma višajo. Cene predmetov Od leta 1945 do dane-1 re je število prebivalstv? na našem področju neprr slano večalo zaradi dotok? 45.000 beguncev, stalncg? vseljevali ja iz raznih dr#’ gih pokrajin in prihoda vf likega števila vladnih funk' e io nar jev. Razen tega bilo v povojni dobi izv°' denih več kot 5.000 stan0, varijskili sodnih izgonov predvsem zaradi prhdaj0' stanovanj v kondominij i*1 zasebnih špekulacij. Vsak0 leto se zaradi poroke povf' ca število družin za 1.50 do 2.000 .ki v veliki veci' ni tudi iščejo stanovanj0’ Nakazila za gradnjo 1 ju^' s k i h stanovanj pa so bjP nezadostna. Bivša ZVU Y vsako leto nakazovala n1’' lijardo 250 milijonov hr v ta namen, demokristja11' cka vlada pa je ta nakazi^ stalno nižaja. Sedaj leži na občini kot 18.000 nerešenih pr°’ šen j za dodelitev stanov8' n ja. Povprečno imaiH*1 dnevno enega do dva so^' na izgona, na sodišču $ pa čaka na razsodbo 118 dalj n jih 2.000. Komunisti so v par*8' mentii zahtevali zaporo & gonov za Trst. toda Kršč#11' ska demokracija se je tem8 odločno uprla. Za rešitev tega boleče)111 vprašanja komunisti zal1 te vajo : a) organični načrt za & gradnjo 10.000 ljudski stanovanj v 4 letih, z žavnimi nakazili, kar ^ tudi omogočilo zaposli t**! tisoče v brezposelnih in ^ dalo dela vsem obrtniški111 delavnicam, ki so povez a ^ z gradbeništvom ; h ) zaporo stanovanjski sodnih izgonov do 1®^ 1960 ; e) ohranitev zapore n8^ ■ • V W lpt0 najemninami se cez . I960, dokler ne ho položi ljudskih gradenj norm#' zi,ran. ker bi bili, sicer 0 škodovaiii tisoči meščan®^ ki bi bili pri obnavljanj1 svobodnih pogodb brezp*1 go j no izgnani iz stano*'8 n ja. ____A j.. m 10. maja 1958 DELO Stran 3 i pri? no o' babi ilo p« računi •eh odi ratini 00 li ave o' 1 k lir: z lo 10< 0 dra ih inf g v ro imaj1' ): io 8i 0 1> »i lab 1 ura’1’ igrala' mižal* za Komunisti so vnesli v svoj volilni program zahteve za zaščito kmetijstva na Tržaškem Integralna prosta cona je važna tudi za našega kmeta, ki bi tako lahko dobil umetna gnojila in kmetijske stroje po nižjih cenah. Z manjšimi stroški bi lahko kljuboval tuji konkurenci na tržaškem trgu Koliko obdelovalcev zemlje je pri nas a Tržaškem živi danes okrog 22.000 oseb. ki se bavijo s kmetijstvom, kar predstavlja 8% celotnega prebivalstva. . Slednje so tako-le razdeljene : v tržaški občini je okrog 8.000 oseb, t.j. 3% vsega prebivalstva v občini ; v miljski občini 3.336 oseb, oziroma 25% vsega prebivalstva : v dolinski občini nekaj nad 4.000 ali 90% vseh občanov : v repen ta brski občini okrog 500 oseb ; v zeoniški občini 1.210 oseb. kar znaša za obe občini okrog 90% vsega prebivalstva ; v devinsko-nabrežinski občini pa se bavi s kmetijstvom nekaj nad 4.000 oseb, t.j. kakih 70% vsega prebivalstva. Samo po sebi je umevno, da se navedeni ne bavijo samo s kmetijstvom. Velika večina jih namreč opravlja kmečka dela poleg rednega dela v tovarni ali v drugih podjetjih. Iz raznih uradnih statistik je razvidno, da živi na Tržaškem le 2.085 malih in srednjih kmetov, ki se bavijo izključno s kmetijstvom. Okrog 3.000 kmetov pa opravlja poleg kmečkega še drugo delo. Veleposest je na našem področju v resnici neznatna. Imamo le deset veleposestnikov, ki ne obdelujejo sami zemlje, marveč so jo dali v najem deloma kolonom ali spolovinarjem. Kolonov in spolovinarjev je na O-zemlju skupno 659, dninarjev pa kakih 400. Po ljudskem štetju iz leta 1950 izhaja, da je naTržaškem : 12 kmečkih posestev z nad 100 ha površine, srednjih kmetij s površino od 20 do I 00 ha je 67, ■ ■•• malih kmetij s površino od 5 do 20 ha je 579, posestev s površino od 0,5 do 5 ha je 2.689, in končno imamo kar 2.890 posestev z manj kot 0,5 ha zemlje. Skupno je na Tržaškem 6.234 kmečkih posestev. Na osnovi raznih ugotovitev prihajamo lahko do zaključka, da je v kmetijstvu neposredno zaposlenih okrog 6.000 oseb. Za razvoj vrtnarstva Za večji razvoj vrtnarstva, ki ne more kriti potreb tržaškega trga, hi treba meri drugim izkoristiti — kot navedeno v našem programu —- približno 400 hektarov še neobdelane zemlje, ki bi sc jo lahko prilagodilo za gojenje povrtnin, trtoreje in cvetličarstva. To je tembolj potrebno ker so razne povojne razlastitve rodovitne zemlje precej skrčile celokupno obdelano površino. 7. intenzivnim obdelovanjem se neizkoriščene zemlje bi bil rešen problem tudi za liste kmetovalce, ki so ostali zaradi razlastitev skoro brez zemlje. TN emokrist janska vla-da je kriva, da nimajo tržaški kmetje še danes svoje bolniške blagajne, kot obstoja že nekaj let v Italiji. Klerikalna vlada ne pozabi raztegniti na naše področje tiste italijanske zakone in uredbe, ki prinašajo Tržačanom samo bremena in nobenih koristi. Ne pokaže pa nobenega razumevanja za zahtevo naših kmetov, da se tudi na naše področje raztegne zakon o bolniškem zavarovanju kmetov. Naša partija je postavila v svoj program tudi zahtevo za raztegnitev na naše področje zakona o bolniškem zavarovanju kmetov in za njeno uresničitev se bodo komunistični poslan-, ci borili v parlamentu. Program KP za razvoj kmetijstva Komunistična partija zahteva zaščito malega in srednjega kmetijskega posestva tudi na Tržaškem. Zato predlaga, naj se malim in srednjim kmetom nudi tiste ugodnosti, ki jih uživajo kmetje v drugih pokrajinah Italije. Pri tem naj se upoštevajo naslednje točke : ★ intenzivno obdelovanje približno 400 hektarov peščenih in neobdelanih zemljišč, ki naj se jih prilagodi za gojenje povrtnin, trtoreje in cvetličarstva ter jih nakaze kmetom, ki imajo malo zemlje ali pa je sploh nimajo; ★ izboljšanje nadaljnjih 200 hektarov že obstoječih posestev, da se jih dvigne na intenzivno obdelovanje ; ★ ohranitev posebnega nevračljivega finansiranja za izboljšanje kmetijske posesti tudi glede na živinorejo za zakol in molž-n jo ter perutnino : •k ustanovitev blagajne za okrepitev male kmečke posesti s kapitali z nizkimi obrestmi : ukinitev trošarinskega davka na vino ; ukinitev zadnjih poviškov občinskega in pokrajinskega dodatnega zemljiškega davka, ki so že v veljavi ali se v teku odobritve ; takojšnja raztegnitev zakona za ustanovitev bolniške blagajne za kmete ; ohranitev in razvoj kmetijskih tečajev ; demokratizacija zastopstev malih posestnikov v Trgovinski zbornici in v državnih, pokrajinskih ter občinskih ustanovah. V' Živinoreja važna panoga kmetijstva ★ ★ ★ ★ Če je bila priznana tudi kmetom pokojnina, ni to nobena zasluga demokristjanske vlade, ki je bila vedno gluha za potrebe delovnega človeka. Pokojnina za kmete je sad dolge in trde borbe kmečkih množic in vztrajnega prizadevanja komunističnih parlamentarcev v parlamentu. Po številu močnejše zastopstvo KPI v poslanski zbornici je važen pogoj za dosego novih pridobitev za kmete. Zaščititi je treba trtorejo Tl na izmed glavnih zahtev, ki -*jo postavljajo trlo rejci, je, u-kinitev trošarinskega davka za vino. Poleg tega F upoštevati, p, |a j,- kmetovalec stalno izpostavljen nevarnosti vremenskih I ueprilik, kut sn toča. nevihta Itd., ki včasih v nekaj minutah popolnoma uničijo ves njegov pridelek, ki je sad težkega dela. truda in skrbi. V Žalostna zapuščina igrišče na Opčinah (na sliki) in igrišče za golf. ki so ga Anglo-Americani zgradili za svojo zabavo na « Hudem letu» sta za naše kmetijstvo žalostna zapuščina iz let vojaške okupacije. Prizadeti kmetje se morajo še vedno boriti — in v tem jih vztrajno podpirajo naši Parlamentarci — za izplačilo pravične cene. Y takih primerih mora država | nik domačega vinskega pridelka, priskočili prizadetim kmetom na pomoč bodisi z odpisom dav-j čilih bremen, kot tudi s potrebnimi finančnimi sredstvi. Le na ta način jc mogoče vzpodbujati razvoj kmetijstva in vinogradništva kol ene izmed njegovih važnih panog. S potrebnimi ukrepi, ki jih postavljajo tržaški komunisti v svoj volilni program, se bo More j a lahko uspešno razvijala, ker Trst je že itak dober polruš- ki niti ne klije potreb tukajšnjega trga. Komunistični poslanci sr hudo v bodočem parlamentu borili za zaščito našega kmeta, proti vsem špekulacijam, ki jih da nos izvajajo razni monopolisti z vinskim pridelkom, kar je na škodo ne samo malega potr nika, marveč' tudi vinogradnika samega, kateri je prisiljen pro dati svoj pridelek po ceni, ki jo diktirajo monopolisti. KPI je edina stranka, ki je vnesla v svoj volilni program tudi vaše zahteve. Tržaški kandidati se obvezujejo, da se bodo v bodočem parlamentu vztrajno borili za vaše koristi UOUTE IM.! Že sama razstava goveje živine, ki je bila v nedeljo v Bazovici, kjer so razstavljali 2.10 glav. je neizpodbitno dokazala zanimanje naših kmetovalcev za živinorejo. Tudi ta panoga kmetijstva ima pri nas ugodne pogoje za razvoj, ki jih je mogoče še izboljšali. Živinoreja je namreč osnovna panoga za izkoriščanje kmetijskega prostora in organiziranje kmetije. Tudi tej panogi kmetijstva je potrebna večja pomoč s strani države. Predvsem je ireba okra-niti kol jo postavljeno v našem volilnem programu — posebno nevračljivo finansiranje za izboljšanje kmetijstvu s posebnim ozirom na živinorejo za zakol in molžnjo ter ustanovili posebno blagajne za okrepitev male kmečke posesti. Kmečke razmere v republiki TZ ot na Tržaškem, tako « sirjenja „Umta pravica do dela, učenja in razvedrila. Mladina bo morala v prihodnosti voditi družbo, zato ji je treba dati možnost, da vsestransko razvije svoje sposobnosti, da se nečesa nauči, kar ji bo v življenju služilo, da se reši negotovosti za juttrišnji dan. Na vseh zborovanjih naše partije so govorniki, med katerimi je bilo tudi mnogo mladincev, ki naj. bolj občutijo te probleme, govorili o mladinskih problemih in pozivali mladino in vse državljane, naj 25. maja s svojim glasom obsodijo dosedanjo pogubno politiko klerikalcev in njihovih satelitov ter glasujejo za Komunistično partijo, za mir, svobodo in socializem. Razstava goveje živine v Bazovici "^7 nedeljo je bila v Bazovici prva razstava goveje živine sivorjave pasme, ki jo je organiziralo Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo. Razstavljenih je bilo skupno 230 glav najboljše živine, ki so last 125 živinorejcev iz Bazovice, Padrič, Gropa-de Trebč, Gročane, Jezera in Peska. Razstavo je razen predstavnikov oblasti obiskalo tudi lepo število kmetovalcev iz sko-ro vseh vasi našega področja, iz sežanskega okraja in tudi iz bližnje goriške pokrajine. Razstavljeno živino so oce-njevale komisije, sestavljene iz živnorejskih strokovnjakov, mladih veterinarjev iz Trsta in kmetov-živinorcjcev. Nagrajenih je bilo skupno 51 glav živine in razdeljenih skupno 180.000 lir nagrad. Za kilometražo pa so razstavljalci prejeli skupno 270.000 lir. Ob tej priliki je Pokrajinski kmetijski konzorcij razstavil majhen, za naše kraje primeren traktor ter nekaj semen in gnojil- Ker je prva razstava zelo dobro uspela, bodo v prihodnje priredili podobne razstave tudi v Boljuneu za živinorejce iz Brega, v Zgoniku za živino zgo. niške in repentabrske občine in v Nabrežini za devinsko-nabre-žinsko občino. V Bazovici pa bo prihodnja razstava čez štiri leta. Navodila za volivce Veljavne osebne listine a bi ra ogel voliti, mora imeti volivec enega naslednjih dokumentov : Kdor nima osebnega dokumenta 1. osebno izkaznico, pokojninsko knjižico, potni list, poštno knjižico, šofersko knjižico, dovoljenje za lov ali ribolov, orožni list. Dokument je lahko zapadel, mora pa hiti z vseh vidikov v redu in nuditi možnost z« točno identificiranje volivca; 2. članske izkaznice izdane od zbornic profesionistov, ki pa morajo hiti opremljene s sliko. Dolinski “ples pod mlajem,, je privabil tisoče obiskovalcev Izreden uspeh tradicionalnega praznika dolinskih fantov in deklet Kvintet bratov Avsenik posebna letošnja atrakcija Zabava se je končala šele v torek zvečer J zredilo širjenje prvomajske številke «l’Unità» je doseglo velik uspeh. Presežen je bil letošnji cilj in tudi vse izredne razprodaje prejšnjih let. Številne sekcije so izvršile zelo dobro delo in mobilizirale močne skupine tovarišev. Med sekcijami, ki so se odlikovale naj, ' navedemo sekcijo Sv. Jakob, ki je razprodala 500 izvodov, sekcijo Barriera s 371 izvodi, Tomažič s 336 izvodi, Rojan s 128 izvodi, Sv. Vid s 120 izvodi in Sv. Ivan s 100 izvodi. Še posebej moramo omeniti dobro uspelo akcijo komunistične mladine, ki je Prvega maja razprodala 600 izvodov «VU-nità». Ti rezultati morajo pomeniti za vse sekcije in tovariše spodbudo, da v teh zadnjih tednih volilne kampanje pospešijo širjenje našega tiska, zlasti «Dela», «Lavoratore» in «l’Unità». Naš tisk je glavno orodje za naro-drobno, individualno propagando, to je za razgovor z volivcem, "ki je odločilni činitelj pri slehernih volitvah. S tem v zvezi obveščamo tovariše, da bodo iz razlogov volilne propagande naslednje številke «Dela» in «Lavoratore» izšle na divh sitaneh namesto ria štirih. To bodo volilne številke v smislu, da bodo za vsakega tovariša, za vsakega propagandista in vsakega bralca predstavljale v bistvu učinkovito o-rodje borbe in usmeritve. Te posebne številke bodo v celoti posvečene polemiki, razlagi naših osnovnih zahtev, koristnim navodilom volivcem, da bodo znali kako voliti itd. Zato bo treba te posebne številke širiti s posebno pozornostjo, kajti po svoji vsebini in obliki člankov bodo predstavljale učinkovito orožje v končni in odločilni fazi te važne volilne bitke. fp radicionalno slavje, ki ga r Dolini vsako leto prirejajo domači fantje in dekleta, je letos prav posebno dobro uspelo in «majnica» je privabila vse tri dni, zlasti pa v nedeljo, o-gromno število obiskovalcev iz vseh okoliških vasi in iz Trsta. Računajo, da je tiste dni obiskalo Dolino več kot desettisoč ljudi. Prireditev je vodil odbor 15 fantov, ki so jim domači fantje in dekleta poverili to nalogo. Že v soboto so na vaškem trgu postavili mlaj, ki mu v Dolini pravijo «maj», t. j. viso, ko češnjo, ki so jo fantje že prej izbrali in malo pred pričetkom slavja posekali ter prinesli v vas. Mlaj je bil oblpžen s pomarančami in limonami, ki so jih prispevali sami fantje in dekleta, ter okrašen z zastavi- njegovih zvokih so se začeli pari vrteti in plesišče se je v trenutku napolnilo. Ples je trajal z enournim odmorom vse do polnoči in se je potem drugi dan, v ponedeljek, nadaljeval. Tudi drugi dan je prišlo v Dolino vse polno ljudi, predvsem iz bližnjih vasi, a tudi iz mesta. Končno se je slavje v torek svečano zaključilo s podiranjem mlaja. Tudi za to priliko je prihitelo v vas veliko število ljudi, da prisostvujejo dogodku, ki je povezan s tradicionalnim ceremonialom. Fantje so ob danem trenutku prikorakali na trg v peteroredih pojoč staro narodno dolinsko pesem. Na trgu so. obkrožili mlaj in zapeli «Eno drevce mi je zraslo» in s tem zaključili uvodni o-h red. Ob zvoku koračnice, ki mora znati, da je naš znak dru. gi, po znaku KD in pred znakom MSI, da je sestavljen iz srpa. kladiva in zvezde. Važno je, da vsakemu volivcu pokažemo kako mora voliti, to je, da mora prekrižati naš znak. Za preferenčne glasove mu jc treba raztolmačiti, da mora v okvirčku, kjer je naš znak in ne drugje, napisati ime kandidata ali pa njegovo številko. Na primer, kdor želi dati preferenčni glas tovarišici Bernetičevi. lah- ko namesto njenega imena in priimka napiše številko 2. za tovariša Vidalija številko 1 itd. Za vsak slučaj ponavljamo vrstni red naših kandidatov : I. Vittorio Vid a li, 2. Marija Ber-netič, 3. Giuseppe Burlo, 4. Giuseppe Rogassi. Vsak volivec la lido označi tri preferenčne glasove. Občni zbor Gospodarskega združenja Slovensko gospodarsko združenje obvešča svoje člane, da bo občni zbor v nedeljo 11. maja ob 9. uri v dvorani Trgovinske zbornice v ul. S. Nicolò št. 5, Volivec, ki nima osebnega dokumenta, lahko voli, če njegovo identičnost izpriča eden od članov sedeža ali eden od volivcev dotične občine, ki ga sedež «pozna » ; to se pravi, ki ga pozna vsaj eden od članov sedeža ali ki je bil že pripuščen k volitvam na podlagi rednega osebnega dokumenta. Volilno potrdilo Vsi volivci morajo, p red n o so pripuščeni k volitvam, predložiti volilno potrdila* Kdor ni prejel volilnega potrdila, ga lahko zahteva na občinskem volilnem uradu od 10. maja ob 14. uri do 27. maja (ob zaključku volitev). Če je kdo izgubil volilno potrdilo. lahko zahteva na volilnem uradu duplikat. Kdo sme voliti izven svoje občine Vsak volivec mora voliti v sedežu, kjer je vpisan. Izjema so : a) pomorščaki, ki volijo v občini kjer se nahajajo na dan volitev in ki morajo predložiti • poleg volilnega potrdila — tudi potrdilo luškega poveljnika, ki dokazuje, da se pomorščak nahaja v pristanišču iz službenih razlogov in ne more iti voliti v svojo občino, ter potrdilo župana, ki dokazuje, da je volivec prijavil občini, ki je izdala volilno potrdilo , da bo volil \ občini, kjer sc nahaja zaradi vkrcanja: h) bolniki v zdraviliščih in bolnišnicah, ki lahko volijo na mestu, kjer so na zdravljenju, le ria so to pravočasno zahtevali od občine, kjer so vpisani in jih je občina za to pooblastila. Bol- niki morajo predložiti : volilno potrdilo, osebno listino, kot vsi ostali volivci, in predpisano potrdilo župana občine, v katere seznamih so vpisani. 0 pohabljencih ki ne morejo sami voliti Volivci invalidi, ki jim je fizično nemogoče voliti, gredo v kabino v spremstvu. Toda to velja le za slepce, invalide brez rok, mrtvoudne in podobne pohabljence. Noben bolnik, ki nima takšnih hib, katere v resnici preprečujejo volilno dejanje, ne more biti spremljan v kabino. Spremljevalec mora bili volivec, član družine invalida in le če ta nima svojcev, ga lahko spremlja druga oseba. Ta mora biti volivec dotične občine in ga mora prizadeti volivec sam svobodno izbrati. Nihče ne sme spremljati v kabino več kot c-nega invalida. Zdravniška potrdila za spremljevalce lahko izda le pokrajinski zdravnik, zdravnik zdravstvenega urada ali pa občinski zdravnik, da Je niso kandidati. Koncert romunske glasbe iz XIX. stoletja Zborovanje sen. Roveda na trgu Goldoni carni in živopisnimi električnimi žarnicami. Postavljanje mia. ja je trajalo vse do 4. ure zjutraj. Drugo jutro, v nedeljo, so fantje pripravili plesišče in popoldne svečano otvorili tradicionalni ples pod mlajem. Za uvod je zaigrala domača godba, nato je pa prišel na vrsto znani in priljubljeni kvintet bratov Avsenik iz Ljubljane. Ob . m «Rdeče» Milje so se tudi letos ob prvomajskih proslavah izkazale. Na zborovanje je prihitela velika množica delovnih ljudi, ki je tako izrazila svojo voljo, da se dalje bori za priznanje delavskih pravic, za demokratične svoboščine v tovarnah in izven njih in za mir v svetu. jo je igrala godba, so nato fantje oddaljili radovedneže, ki so se stiskali v preveliki bližini mlaja in začeli odvezovati vrvi, s katerimi je bil mlaj zavarovan, ter ga končno podrli na tla. Tedaj se je pa začel naval na dobrote, ki so visele na češnji. Zlasti otroci in mladina so začeli pobirati pomaranče limone in kolače in se z njimi sladkati. Dobrot j bilo za vse dovolj, saj so domači fantje in dekleta nanosili na mlaj več stotov sadja in kolačev. Tako so se zaključili trije dnevi slavja, veselja in brezskrbne zabave, ki so se je razen mladine z navdušenjem- udeležili tudi starejši ljudje, kot je to že stari običaj. V nedeljo je bila tudi razstava domačih vin, o kateri pišemo na drugem mestu. Tudi razstava je predstavljala posebno privlačnost zlasti za ljubitelje dobre, pristne domače kapljice, domačim vinogradnikom pa je nudila veliko zadoščenje saj so vsi hvalili njihov pridelek. Slavje je obiskal tudi kronist radia Trst A in tako so bili deležni nekaj dolinskega veselja tudi tisti med poslušalci, ki sami niso mogli v Dolino. Poučujmo volivce! ^7 si tovariši morajo že sedaj začeti poučevati volivce kako bodo volili. Te dni bodo sekcije prejele faksimile glasovnice. Z njo se bo treba približati vsakemu volivcu in mu pokazali kje je naš znak. Volivec Svoje prvo volilno zborovanje v Trstu je imel tovariš senator Roveda na trgu Goldoni ob prisotnosti velike množice poslušalcev. Svoj govor je tov. Roveda zaključil z opisom nevarnosti, ki jo predstavlja v sedanjih trenutkih postavljanje atomskih raketnih vzletišč na italijanskem ozemlju in s pozivom, naj ljudstvo glasuje za KPI in si tako zagotovi mir. Zborovanju jc predsedoval tov. Vidali, ki je v svojem govoru zlasti opisal škodljive posledice izvajanja določil pogodbe o Skupnem evropskem tržišču za naše pristanišče in mesto na sploh. /minje dni prejšnjega meseca je bil v Avditorju v Trstu koncert romunske glasbe iz XIX stoletja, o katerem prejšnji teden žal nismo mogli pisali zaradi pomanjkanja prostora. Koncert je priredil Center za kulturne stike z ljudskimi demokracijami. Sodelovali sta pianistka Loredana Franceschi ni. ki je igrala skladbe Georges;, Enesca, Radu. Paladija in N. Kircule-sca, ter sopranistka Gilda Ca-pozzi, ki je odpela ver samospevov zgornjih in drugih romunskih skladateljev. Koncert je doživel lep uspeli in vsa krajevna kritika se je o njem pohvalno izrazila ter zaželela. da bi se takšni koncerti ponovili. Omeniti moramo, da so koncertu prisostvovali tudi številni slovenski umetniki in kulturni delavci. Med njimi je bil tudi prof. Avgust Černigoj, znani tržaški slikar, ki je našemu listu poklonil svoje vtise v obliki «Skice iz koncerta romunske glasbe». Medlem ko se tržaškemu umetniku zahvaljujemo, pripominjamo, da bomo skico ob prvi priložnosti objavili. ZA TEDEN DNI ~u Sobota, 10. - Amtcnin, Zb| (zad. krajec) Nedelja, 11. - Frančišek, Ljer$| Ponedeljek, 12. - Pankracij, glješa Torek, 1,3. - .Servaci1.], Jasna Sreda, 14 - Bonifacij. Sveto Četrtek, 15. - Vnebohod, Zo'K| Petek, 16. - Paskal, Dos je. v RADIO ODDAJE SOBOTA: 13.30 Lahke mel1 di jo - 15. Operne arije - 17. Sl venske instrumentalne zasedi - 18. Oddaja za najmlajše: G1 stav Šilih: «Nekoč je bilo i1 zero», dramatiz.: Antonii Curki - 20.45 Zbor slovenst filharmonije - 21. Ardengo j fici: «Večer v družini», enoj' Janka. Igrajo člani RO - 22.1 Orkester Bill Russo. j ^tlniliiii NEDELJA: 9. Kmetijska °( daj a - 10. Prenos maše iz st» Osebna niče sv. Justa - 1-3.30 Glasb jj^ , ni •A i ^ po željah - 16. Orkester «Boj3>|j V • Adamič - 17. W. Shakespear1 •od i «Romeo in Julija», tragedija . 5 dei. - Igralo člani SNG ,lovem Trstu - 20,30 Nedelja v špf'"L k tu - 22,10 V svetu jazza - 22.?; v sed Melodiie iz revij. 'Wenc PONEDELJEK: 13.30 Laht Kršča glasba - 1-8. Schumann: Kvinl(ilko n v Es-duru op. 44 - 18.30 Sl' odkrit venski samripevi - 1-8.55 OrV, ki sfer Johnny Douglas - k Športni komentar - 20.30 Go1 i nnd: «Faust», opera v 5 d? - *a s Sodelujejo .orkester in .ljubljanske Opere. TOREK: 13 30 Glasba po W‘" v ljah - 18.30 Pisani balončki. zbC kzrr Nno ■šili >iz -dij-ski tednik za naimlajše -Vokalni tercet «Metuljček» SlJjejo 19.1-5 Zdravniški vedež - 2fl-J’?laša Od meiodije do melodije - 21-1 da Koncert komornega orkest®1 Kršč iz Ljubljane - 211.55 Dalmati1 pr^.^ ske pesmi - 22.05 Novela: 1* tv,.» Andric: «Sanje», - 22.»j0i ,cn Brahms: Trio št. 2 v C-dur1 a P« *> ZE op. 87. ►e, _. 13.30 Lahke mel'L nit SREDA: dije - 18. Sonata za klavir Š j. a n 21 v 3-duru - 18,5-5 Vokal» »e 1 kvintet «Niko Štritof» - 19.1 ue(j Sola in vzgoja - 21. Ligo Bet* 0šuj.o «Ubežnica», igra v 3 dej. Ier1el jo. člajni RO. ne '«tiče |Cki 3.30 Slnvens» > sp t narodni motivi - 9.30 .Glasbe® matineja - 10. Prenos maše : , T.u stolnice sv. Justa - 11.30 Odd- -°c,a H» ja za najmlajše: Lea Perl «j ^8 n «Trije prašiči. Igrajo člani B* "a h - 13.30 Glasba po željah - l6--‘ »titu Vokalni kvartet «Večernica» itne 17. Henry Ghéon: «Lazarje1-’ Ha]j smrt», misteri i v 3 dej. Igra' Trs. člani RO - 20.30 Iz opernef J(| ‘(-sveta - 21. Iz arhivov kril®1 ^ ,a naine vede - 21.30 Zbor «Li» bljanski zvon» - 22.30 Bratu®' Trio št. 1 v H-duru op 8. ll)oy PETEK: 13.30 Glasba po Ž' ljah - 1-8. Koncert violista M1*1 ®6alizn Nelli, pri klavirju A-lessand®iti Costantinides - 19. Samospe1" Benjamina Ipavca, poje bari*f , , , nist Marjan Kos - 19.15 Utri®* ( skin iz znanosti in tehnike - 20-? . pr, Francoska operna glasba - ? Iurc Umetnost in prireditve v TrStlj1'o ZAHVALA Ol) izgubi ljubljene matere Marije Hrovatin roj. Sosič se toplo zahvaljujemo vsem. ki so r. nami sočustvovali in sprem Ili pokojnico na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem cvetja. Opčine, 2. maja 1958 Družina Hrovatin - 21.15 Velika dela slavnih m®11 hev<] strov - 22. Dante Alighieri: Br Pitj,, žansika komedija: Pekel. tj, ekel. HMijp. Spev - 22.15 Beneška fantazij1m ,Van Km, KINO Prosek ■Sobota, lam» Adamo), «A i. iti k' ** St. S "»ror N; p, ®0Zi, 10. maja ob 19130: - ■. Sv . barvni Globe. Vnn; Nedelja, 11. maja ob 16. ®rF*i se ponovi. Tretja številka mladinske revije “Jadro,, Trzo.sk r> «Jadro» ]•' Ž(1 tretjič «zaplulo» in to nam da tudi tipali. da nas ne bo razočaralo niti v bodočo in ho nadaljevala začrtano pot. za dosego postavljenih si ciljev. Morda hi reviji lahko očitali da je še redno r njej premalo mladinske problematike ; z dru. ge strani, pa je razumljivo, da se mladinci v uredništvu še borijo z začetnimi težavami in bodo lahko le sčasoma izpopolnili svoje delo ob podpori bralcev. Na prvih straneh tretje letaš, nje številke zasledimo črtico «Dobri očka», avtorja Draga Sedmaku. «Dobri očka» je napisana v prijetnem in tekočem jeziku ter obravnava težek dogodek, katerega je verjetno Sed. mak zasledil iz živega življenja ali pa iz pripovedovanja. Sledi novela Angela Švaba pod naslovom «Oni dve». tudi napisana v prijetnem slogu, ki pritegne bralca in upamo, da bomo Švri boto ime še srečali na straneh revije. Revija «Jadro» .-•/ je dala tudi nalogo, da bo v vsaki številki predstavita našemu občinstvu po enega mladega pisca ali pesniku iz matične dnin ovine. Ta pobuda je hvalevredna tudi zalo, ker tako lahko primerj:inio kvaliteto tukajšnjih literarnih prisftevhov .s prispevki mladih literatov iz Slovenije, ki so se že dobro afirmirali in večinoma objavljajo st oje prispevke v mladinski literarni reviji, ki izhaja r Ljubljani in nosi naslov «Mlada pota». V tej številki se uajn predstavlja Drago Grah s črtico «Rad bi jih imel». Graha poznam osebno in lahko trdim, da spada ta mladi literat in urednik «Mladih potov» v tisto grupo mladih Prekmurcev, ki se z uspehom uveljavljajo v sloven. shift osrednjih - literarnih re v ljah. Več strani zavzema drugo dejanje Raičeve drame «Svet ob Bergli». O fej drami se je že mnogo pisalo in govorilo in opaziti je bilo tudi nasprotujoča si mnenja, končno jo bomo lahko ocenili [e, ko bomo prebrali še ostali dve dejanji. Omeniti pa je, da je taka revija neprimerna za objavo daljših prispevkov, ki morda le preveč utrujajo bralca, ki si želi večinoma krajših prispevkov. kom, le tu palò m zasledimo krajšo novico ali vest iz kulturnega in filmskega sveta. Med vidnejše prispevke je omeniti «Vrne o-braze» izpod peresa Aleksandra Mriščjaka. V tem članku obravnava avtor problem, rosne diskriminacije v ZDA. M. B. objavlja članek 0 «Mladinskih delovnih brigadah na avtocesti Ljubljana. Zagreb». Samo Pahor pa zgodovinski prispevek iz življenja kmetov na Tržaškem pred 400 leti. Revija tudi predstavlja bralcem v obliki intervjuva di ja. kitijo Nedo Mi jot, ki je uspešno nastopala v Tavčarjev’ «Prihod_ nji nedelji» in Gorinškovi «Rdeči kapici», v priredbi SNG. Poleg drugih krajših prispevkov krasi revijo tudi večje ste- Poezij,, je zastopana po dveh „,7() s//,. nedvo. avtorjih in sicer z Miroslavom Kolutom iz Išriža ter Filibertom Renedeticem iz Tržiča. Nedvomno so znatno boljše pesmi Ko. alte. Icuterega ime smo že zasledili lutti r nekaterih osrednjih literarnih revijah iz Ljubljane. Drugi del revije je v svojem bistvu posvečen mladinski pro. hi em ati ki. in tržaškim tabo,ni- ni,m pestrost. Tako bi na kratko ocenili lo tretjo številko «Jerica». ki kaže, da se bo dobro u. ml javilo v našem tržaškem kulturnem življenju in je zato še posebno pohvaliti mia,le u-rednike in sotrudnike, ki nesebično in z veliko truda prispeva, jo k uspehu revije. "Uti , nc $ Sreda, 14. maja o-b 19.30: «Gel \ vaise»: v glavni vlogi im ‘ ria Schell. Mladini izpod 1 Ijj,. n, let prepovedano. j9] ’ ‘ Četrtek, 15. maja ob 16. U®1. L «Yankee paša» (Yunka« ^ (pascià); barvni film ^ |ethe° versai. ' Dvodnevni izlet CGIL V Pulj in na Reko Delavska zbornica CGIL ^ ganizira 1. in 2. junija izlrt 11 Reko in v Pulj. Izletniki bodo odpotovali ' ni ja ob 4.30 iz Milj, ok iz Trsta in bodo dospeli ob • .3' 19, junija ob 1.30 iz Milj, ob iz Trst v Pulj, kjer ho kosilo. Ob l'D ^A s se bodo odpeljali proti Rek’ '. < Si s* bodo prenočili pri Opatiji- . j, , nnnndoliolr 9 luni i» Lnrlt) '* ll_ .^9 S ponedeljek 2. junija bodi skali Opatijo in Reko. ob 2l se bodo vrnili v Trst. Stroški za vožnjo, preh^ 3.700 in prenočišče znašajo u. * v- ^ Prijave sprejemata komisij*1 šport in razvedrilo pri CGl^ ul. Zonta 2 ter krajevna * ska zbornica v Miljah. v 3 tski č ^ y"af faši, k „ K V : X, „rS KJ-5 I \vl- • f1 h"