Prenova novega: Prenova povojne individualne stanovanjske gradnje Author(s): Nuša BOH Source: Urbani Izziv, No. 18, VREDNOTE IN VREDNOTENJE (december 1991 / December 1991), pp. 58-61 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180683 Accessed: 22-11-2018 13:48 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 13:48:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Nuša BOH Prenova novega Prenova povojne individuálně stanovanjske gradnje Nekaj uvodnih misii Ko govorimo o varstvu in urejanju prostora, mislimo predvsem na go- spodaijenje s prostorom, na razvoj proizvodnih dejavnosti in poselitve, manj pa na obljkovanje tega pro- stora s tipološkimi usmeritvami v smislu regionalne pripadnostl. Dosedanja prizadevanja v tej smeri so v glavnem potěkala z obnovo in prenovo visoko uvrščene arhitektur- ne dediščine, manj pa s celovitejšo obravnavo nemestnega prostora in kulturně krajině glede ohranjanja njene identitete, razen posameznih izjem v obliki študij in raziskav. Ko danes iščemo potrditev národně sainobitnosti na področju umetnosti in kultuře, se skoraj da ne ustavimo pri oblikovanju prostora in njegove arhitekture. Ker je bilo v povojnem času merilo za razvitost neke dežele predvsem stopnjá njene materialne razvitosti, manj pa zavést o ohranje- vanju kulturně dediščine, je tudi prí posegih v prostor přišlo do těžko popravljivih napak: strokovno ne- preveijena rast enoumnih tipskih hiš je přeplavila naš primestni in zunajmestni prostor. Gřadbena poli- tika je bila naklonjena zasebni grad- nji, saj je pomenila razbremenitev družbene stanovanjske gradnje. Kreditni pogoji so bili ugodni, gra- ditev je potěkala večinoina v lastni režiji, úpravné službě pa so bile ohlapne in popustljive. Nedvomno smo Slovenci tehnično razvit národ, zato gradnja samogra- diteljem ne predstavlja težav v teh- ničnem smislu, med tem ko likov- no-arhitekturno komponento veči- noma podcenjujejo ali pa se njenega pomeņa sploh ne zavedajo. Že sami tipški načrti večine načrtovalcev dvomljive usposobljenosti izražajo pomanjkljiva strokovna ňačela, tako v funkcionalno-prostorskem, kot v energetsko-ekološkem pogledu, da likovno tipoloških sploh ne omen- jamo. Odsotna je bila zavést, da ar- hitektūra ni le tehnika gradi tve, ainpak predvsem (in ponovnò!) kul- tura graditve. V tej luči smo sledili spoznanju, da je kvantitativna pozidava nekako- vostne individuálně stanovanjske gradnje po tipskih načrtih poleg zaseganja obdelovalne zemlje tudi glavni krivec za razkroj naše kul- turně oziroma arhitekturne krajině in njene razpoznavnosii. Če smo že uvodoma dejali, da bi se veljalo lo- tevati varstva, prenove in urejanja prostora celovito, bi se morali takoj vprašati, kaj storiti z vizualno najbolj motečim elementom - množico tip- skih hiš, podobnih ali celo enakih od Prekmurja do Priinonske in od Go- renjske do Bele krajině, pa čeprav so geografsko-klimatski, razvoj no -go - spodarski, sociološko- kulturní in diligi pogoji različniod regije do re- gije in celo od vasi do vasi. Predvsem bi se morali bol) zavedati, da je prostor primarnega nacional- nega pomena, zato bi morali čim prej zavarovati arhitektūra regij z njeno identiteto na vseli ravneh. Dolgo- ročneje naj bi k temu prispeval znastveno-raziskovalni program, in- terdisciplinaren in celovit na podlagi prenovljene in.učinkovitejse zakono- daje, ki bi poleg mestnega enàko- vrednò obravnavala tildi zunajmest- ni prostor. Pobuda je v teku. Z raziskovalnimi nałogami in štu- dijami prispevamo k tej problematiki tudi na ljiibljanski šoli za arhitek- tūra. V razvojni proces vključujemo posamezne študente semjnarjev, ki se v okviru svojih seminarskih ali diplomskih nalog lotevajo reševanja, tehtanja in preizkušanj a aktualne problema tike za izboljšavo našega okolja. Eden takih preizkusov je bila tudi razšiijena seminářská naloga tak- ratne študentke 4. letnika Nůše Boh pod mojim mentoi*stvom, za katero je leta 1989 přejela fakultě tno Pre- šernovo nagrado za študente. Nalogo smo poimenovali Prenova novega. V nadaljevanju njene představí tve prisluhnimo nagrajenki. prof. Dušan Moškon, dipl. iņž. arh., Solaza arhitektūra FAGG Prenova povojne individuálně stanovanjske gradnje Stihijska povojna graditev indivi- dualnih his le redko ustreza do- ločeni lokaciji, legi, klimatskim pogojem, orientaciji, razporeditvi prostorov, etažnosti, gradivu, tipo- logiji, vključevanju v neposredno okolje in estetskemu videzu hiše. Doživljajski prostor anonimnega graditelja je v polpretekli dobi za- menjal rutinski urbanizem gospo- darskih interesöv, tesno povezan s prestižnim hotenjem graditelja. Vzroki za razkroj identitete pri- mestnega in predvsem zunaj mest- nega prostora so tudi v dosedanji nezainteresiranosti arhitektov za n- emestni prostor, zato bi bil čas, da to stanje presežemo. Namen seminarske naloge je bil pre- izkus prenove povojne individuálně stanovanjske gradnje po tipskih pro- ektih, ki je v večini prime rov tako v prostorskem kot v likovnem pogledu riekvalitetna in okolju neprilagod- ljiva. Tudi v tehnično- tehnološkem pogledu je vprašljiva predvsem glede na sedanje tehnične předpise o to- plotni izolaciji ter glede kakovosti in trajnosti nekaterih materialov, pri čemer izstopa predvsem strešna kri- tina. Nekateri uporabniki takih hiš se na srečo že zavedajo potrebe po izboljšanjii nekaterih sestavin, pred- vsem glede estetskega videza njiho- vihbivališč. Da ne bi lastniki tipskih hiš ponovno zašli v dvomljivo prenovo Jim želimo z nekaterimi vzorci prenove omo- gočiti vpogled v strokovni pristop k takému načrtovanju. Za úspěšnost prenove pa ni dovolj samo strokovna pomoč gradi telju, temveč predvsem tqdi nova zakon - ska določila, ki bi omogočila usme- ritev prostorskega razvoja, tipologije za posamezna regionalna področja, zagotovila učinkovitejši nadzor izva- janja in dejavno vključevala posa- meznika v proces načrtovanja ozi- rama reprojektiranja njegovega bi- valnega okolja ob hkratni ekonom- ski stimulaciji za kvalitetno prenovo hiše. 58 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 13:48:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Odzivi št. 18/1991 Izhodišča prenove tipskih projektov Pri oblikovanju hiše je potrébno naj- prej razumevanje prostorskih in li- kovnih zákonitosti in s tem tipölogije stavbarstva. Po novejših izsledkih ne zadošča razdelitev na stiri osnovne tipe. Pri tem je pomembņo, da pro- stor, ki ga oblikujemo, ne zajema samo stavbě, temveč tudi razmeija med posameznimi sestavinąrni stav- bě, pa tudi prostorska in likovna razmeija stavb med seboj. Na pod- lagi ovrednotenja primerov arhitek- turne dediščine srno izoblikovali izhodišča za prenovo po posamežnih régionalnih področjih, ki nekatere elemente oziroma znáčilnosti prev- zamejp iz arhitektume dediščine, nekatere preoblikujejo in nekatere posodobijo. Prevzamemoiz arhitektume dediščine: TOPOGRĀFIJĀ; prostorski vzorec zazidave, lega glede na teren, upo- raba regionalnega biologičnega gra- diva TIPÓLOGIJA: tlorišna zasnova stav- bě z osrednjim toplotniin jedrom, pros torn inska razmeija stavbě in načelo "rasti" hiše ARHITEKTURNI GLENI: lega vhoda in razmeija vhodnih portalov, oken- ska razmeija in hirearhija okenskih odprtin, protisončna zaščita, obli- kovanje zatrepa, s třešni naklon in kritina ter regionalno zņačilni ar- hitekturni členi kot so gank, čop, arkadę..., LIKOVNI ELEMEN11: struktura lu- pine, fasadni banni sis tem, ki se vključuje v prostorski konGept. Preoblikujemo: TOPOGRĀFIJĀ; morfološki vzorec stavne enote predstavlja izhodišče oblikovanja, TIPOLOGIJA: pröstorsko posodob- ljen tloris, ARHITEKTURNI ČLENI: oblikovanje vhodnih portalov in okenskih okvir- jev, velikost okenskih odprtin v ok- viru danili razmerij, LIKOVNI ELEMENTI: likovni ele- menti arhitektume dediščine pred- stavljajo le izhodišča za svobodnejše oblikovanje. Posodobimo: TOPOGRĀFIJĀ: izraba manj kako- vostnih žemljišč, pobocij, gozdnih robov, boljša izraba bioklimatskih danosti z večjo izrabo sončne ener- gie, TIPOLOGIJA: sodobni prostori (ku- hinja, sanitarije, garaža varnejša in vařčnejša gradnja (protipotresne vezi, izolacije ...), hiša naj ima nepo- sredni fizični in vizualni stik z zu- nanjim pros torom, ARHITEKTURNI ČLENI: elementi, ki prispévajo h kakovostnejši bivanj- skosti hiše: - gibljivo zaprto; steklenjak, zimski vrt..., - delno odprto: gank, loža ..., - delno pokrito: stebriščna lopa, pergola - razinejitveno: naravne in zelene p e^rade. Analiza tipskih načrtov Tipski náčrt je danes enak za vsa regionalna področja z izjemo strešne kritine za kraško-primorsko. Posta- vitcv tipske hiše v prostor v večini primerov ne upošteva prostorsko- urbanističnih, kultumo-krajinskih in likovno-arhitekturnih znáčilnosti posamežnih lokacij. Prav tako ne upošteva bioklimatskih danosti: sonca, větra, vode in zemljine, Tipski náčrt načeloma ne omogoča rasti hiše v mikrourbanem smislu in n prilagojen socialni strukturi in kategoriji stanovalcev. Območje vho- da je prostorsko in likovno nedore- cen element, prav tako je neustnezna vsebina pritličja in prostorska nivoj- ska organiziranost, komunikacije zavzemajo vsaj tretjino tlorisne obstoječe ^ ^ prenovu tipski projekt 1 ¡¡tSïïfSitS vhod z vzdolžne - neposredna povezava kuhi- nje, jedilnega kota in dru- žinske sobe ■i 03ST0JECI ZID _ družinska soba s stekle- EE3 ODSTRANJENI ZIO njakom povečuje bivanjske O <= RAST HIŠE boljšo izrabo podstrešja - rast z vzdolžnim dodaja- njem; z ločitvijo vhodov se prizidek lahko 'spremeni v 1 - ■ - 1 - : ; ļ samostojno stanovanjsko enot 0 1 2 3 . H. b PÍ ^ 1 ptĪĒ%°^ļFr}|faLļ " 1 Bl Ü1 - 1 1 . podstrosje □ " 1 Bl Ü1 . I preroz 59 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 13:48:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 18/1991 površine. V kostrukcijskem pogledu je najbolj moteč blag strešni naklon, ki ne omogoča izrabe poclstrešja, uporabljena strešna kritina pa se v večini primerov ne odziva danemu prostoru, a tudi ni biologičen. Arhitekturni členi típske hiše ne iščejo identitete v arhitekturni de- diščini, pri kateri že sama konstruk- cija predstavlja jasen likovni izraz, medtem ko so arhitekturni členi da- našnje hiše največkrat na mej i kiča. Prostorninsko hiša ne predstavlja celóte, temveč prizidki delujejo "pri- lepljeno" in ne vraščeno, kot pri av- tohtoni arhitekturi. Pri olxlelavi arhitekturne lupine je najbolj mo- teče oblaganje podnožja, ostenja in za trepa z vrsto vprašljivih, večkrat tudi neregionalnih materialov. Neu- strezno je oblikovanje vhodnih vrat in světil ob vhodu, oblikovanje in lega garažnih vrat, razmeija oken- skih odprtln, neprimerna prolison- čna zaščita, kičasto oblikovanje balkonskih ograj, barvanje in " ta- pe ciranje" lož ter "okraševanje" za- trepa in venca z lesenim "zoborezom" in podobno. Preizkus prenove povojnih.. individuál- ní h stanovanjskih hiš Freds tavlj ena seminářská naloga naj bi bila prva in delna stopnja sanacije. Z analizo tipskih hiš ob konfrontaciji z arhitekturno dedišči- no so bili izdelani kritēriji za preizkus prenove vzorčnih primerov, aplici- ranih na štiri regionalna področja po následnji kritęrijih: 1. Konfrontācijā standardnega tip- skega načrta z značilnostjo pro- stora, v katerega je vključen, z ovrednotenjem prostorske (ne)- pripadnosti po kriterijh kultúmo- krajinskega tipa. 2. Preveijanje možnosti prenove s približevanjem kriterijem, ki ve- ljajo za kakovostno bivalno arhi- tekturo: - izboljšava prostorskih danosti v mikrourbanem smislu z dogra- jevanjem in organsko rastjo hiše, - izboljšava razmestitve prostorov v kořist kakovostnejših bivalnih možnosti ob upoštevanju bio- klimatskih danosti in prostor- ske gradacije: zunanji (odprti, naravni), vmesni (odprto- pokri- ti, prehodni, gibljivo-zaprti) iń notranji postor (zaprti, bivanj- ski, delovni, intimni, sprostit- veni ...), - izboljšaya izkoriščanja energet- skih danosti s solarnim tropiz- mom kot predpogojem za izrabo sončne energije, z naravnim prezračevaňjem, protisončno vegetacijsko zaščitp in doslednjo uporabo biologičnega gradiva - odstranitev najbolj motečih li- kovnih elemèntov z namenom iskanja lokalne oziroma kultur- no-krajinske identitete. Pri prenovi so bile upoštevane zate- čene konstante, na katere ne mo- remo vplivati. To so: postavitev hiše v prostor, postavitev glede na orien- tacijo in nosilna kostrukcija stavbě s temelji, nosilnimi židovi in stropoví (razen stropa v zadnji etáži, ki pre- haja v prenovi v streho). Spremembe, ki so ob prenovi izved- ljive, pa bi bile: oblikovanje vhoda, lega garaže, vsebina pritličja, no- tranja razporeditev prostorov v okvl- ru nosilnih zidov, strešna konstruk- ciją, naklon in kritina ter opustitev oziroma preoblikovanje balkonov. Možné so tudi spremembe gabaritov, oblikovanja fasadne lupine, njenih sestavnih in fasadnih členov ter teh- nične posodobitve. Pomembni so tudi dodatki, ki pri- spevajo h kakovostnéjši bivanjskosti hiše z bolj intenzivno pritegnitvijo sonca v hišo. Preizkus prenove opozaija na to , da je s pravünim pristopöm vsako ob- obstoječo < > prtMiovd tipski projiîkt 1 s<íV(»rovzli«(ln(i Slov<»iij(i FASADA ^ cbcbœ X' II stnuisUd ^ si Jp -Tm fffllpw Hi vliodiKi M 1 VWl ^ i JÍH^I Ii' 1 prisojiui I - k I 60 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 13:48:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Odzivi št. 18/1991 stoječo hišo, grajeno po lipskem pro- jektu, možno spremeniti v prostor- s o in likovno ustreznejši ter ka- kovostneļši izraz. Prenovljeni objekt naj bi predstavljal tudi fleksibilnejšo stanovanjsko enoto, ki se lahko pri- lagaja spremembam življenja druži- ně v posameznih obdobjih razvoja. Naloga ni bila izdelana za načrto- vanje, ker bi le-to zahtevalo poglob- ljen pristop k načrtovanju v pro- storskoobiikovnem z ene strani in detajlnejšo pbdelavo posameznih li- kovnih s stavin z druge strani. Torej naj bi bila le opozorìlo, daje potrebno tudi na področju že obstoječega narediti prve ko rake h kakovostnejši prenovi. Nuša Boh, dipl. inž. arh. obstojoče < > pnmovii tipski prujckt I severnu Sl(m;iiij(i FASADA xv ťl 11 struiisku I I, m pn, , J W3W2 n :: fi 0 [ļļ □ Ū , 11 I i ra I ™ □ ļ m irm œ 'J 1 1 1 I I 1 1 prisojnu 1 'J 1 1 1 1 61 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 13:48:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms