Namen in korist slnvnili šol, ter dolžnosti sosesk do šol. *) Šola je naprava, ki ima namen pravo izrejo mladosti, od staršev pričeto, dopolnovali, ali od njih zanemarjeno po moči nadomestvati, in tako izobraženje in omiko narodovo zviševati. •) Iz letošnega nLetnega sporočila" c. k. deake glavne šole v Loki. Vredo. Prava izreja, kakor prava omika pa tnora vkoreninjena biti v veri in napeljevati k bogaboječnosti. Prav namreč pise bogoIjubni in učeni škof Seiler: ,,Gospod ! gledal sem tri nastope velike igre, in tresti sem se jel pred tem, kar bi še imel gledati. Vidil sem v pervem nastopu, kako so popolnonia sprideni politikarji ali deržavni gospodje Tebi, o Bog! slovo dajali rekoč: Mi te ne potrebujemo, da bi vladali dežele in Ijudi; to premoremo brez Tebe. Molčal sem, in sem se jokal. V drugem nastopu sem vidil, kako so Ti brezunmi moralisti ali nravni učitelji dajali slovo rekoč: Ne potrebujemo Te več, da bi Ijudi delali dobre in zadovoljne, saj znamo to brez Tebe. Molčal seni, in sem se jokal. V tretjem sem vidil, kako so Ti še celo blazni ali nori bogoslovci slovo dajali rekoč: Mi moremo ljudi tudi brez Tebe srečne storiti. Gospod, seni rekel, kako dolgo še? Tako bo ljudstvo brez vere, vera brez življenja, svet brez pastirja, učcni brez modrosti, šege brez moči, hudobija brez strahu, čednost brez podslombe, mladež brez živega zgleda, prihodnost strašnejša od sedanjosti"  Hoče toraj šola Ijudstvo osrečevati, premore to le z omiko v duhu keršanskem. Pravi namen šole je tedaj tudi izrečen v napisu stare sole naše: ,,®ott ju @f)tn, btefem aktetlant unb beffett 3ugent jur SBoljlfaljrt". Šola, 4epi vert zasajen z naj dražjimi hranjenčiki, kterim duhovni in učeniki po nauku nebeškega vertnarja oskerbljujejo potrebne svitlobe t. j. lepih naukov in gorkote, t. j. poblaženja serca, da tako blagi cvetki porošeni z milostjo Gospodovo ravno kviško rasti, vert lepšati in svoj namen doseči zamorejo, — si mora prizadevali iz mladih ljudi izrediti umetne in poštene deržavljane ter dobre kristjane, in tako pripravljati nebesom vrednih prebivavcev. To je tedaj kratko naznanjen preimenitni namen šoie, to nje sv. dolžnost, da ga doseže; to je pa tudi korist, ki po nji soseskam in narodu izhaja. Kdor dobrote vživa, da jih je vreden, tudi dolžnosti opravljati mora. — Sreča soseski, ki dobro vravnano šolo ima: dolžnost soseske pa tudi je, da jo hvaležno podpira in zanjo marljivo skerbi. Soseski pa tudi čast in sicer toliko veči, kolikor težavneje pa vender dobrovoljno stori to svojo dolžnost. Nehvaležnost, sploh na svefu donia, se pri šolah še posebno kaže. Skušnja jasno priča, da se navadno vsako blago prizadevanje bolj ceni kot šolski trud. Kje je vzrok tega? Rekel bo marsikteri, da se zeld vsaka reč jako hvaliti zaniore, ako se prezrejo nje pomankljivosti. ,,ŠoIa popisana v svoji smisli ali ideji, kar bi iniela biti, je blaga naprava, se pravi, ali pa doveršuje svoj nainen? Toliko let otroci hodijo v šolo, pa koliko bolj je še spridena mladost, kot je bila? Veliko več se za šolo izda, kot se od njih sadu dobi." Na vse te vgovore, že davno overžene, naj se tukaj rece le to: Pod solncem popolnoma res ni nobena stvar; po smisli ali ideji je sleherna lepši in boljši kot v resnici. Toraj je pač res naj sveteji dolžnost njim, ki šole oskerbljujejo, da bi bile šole, karimajo biti: naprave, ki bistrijo um, boljšajo serce ter mladost v kreposti vadijo in vterjujejo. Kako naj se zahteva to, naj obširneje pišejo boljši in urniši peresa. Tukaj naj omenjenemu očitanju odgovorim s prašanjem: ,,Kaj so vselej sole krive , da ne donašajo zaželenega sadu ?" Sole imajo namen izrejo mladosti, od staršev pričeto dopolnovati ali zaneraarjeno po moči nadomestovati. Podlaga vsi drugi je tedaj izreja, ktero otrokoin dajo starši. Bog sam jo je staršem izročil perrim, jih pa tudi težke uraetnosti naj bolje naučil, tako da izreje skerbne matere nobena še tako umetno vravnana šola pri otrocih popolnoma nadomestiti v stanu ni. Kakoršna je korenina, tako je navadno tudi drevo. Je korenina terdna , se da drevesce ravnati po volji vertnarjevi; je podlaga stanovitna, tedaj se zamore dozidati lepo poslopje. Pri slabi gnili korenini pa — kako bi mogel lepo drevesce zgojiti; ali kako lepo zidovje dozidati, ako se tu zida, tam podira? Podob na šolo in domačo izrejo obernjenih razlagati ni treba, skušnja jih kaže; tedaj le rečem: Dajte nam dobrih staršev, šola bo dajala dobrih učencev! ,,Otroci so popačeni, čeravno v šolo hodijo", — odgovor na tako očitanje je kratek : a) Kakšni bi še le bili, ko bi jim šola saj naj terjih rogov ne odbila? In b) bučela serka iz cvetlice med, seršen pa strup; cvetlica pa le ostane vertu lepota. Ako se toraj za dobro vravnane šole veliko izdaja , ali je to mar zaverženo? Veliko več, kakor se za šole izda, niladost brez šolskc izreje in omike zabije in zapravi, veliko več zamudi, ker si nevedna pridobiti ne zna. Res je tedaj : Sreča soseski, veselje cerkvi, podpora deržavi so dobro vravnane šole. Bavnatelj. 19*