ANNALES 12/'98 OGNE IN POROČILA/ RECENSIONI f Rt LAZ/ONI/ REVIEWS AND RH'ORTS, 203-214 OCENE IN POROČILA RECENSIONI E RELAZIONI REVIEWS ANO REPORTS SLOVENSKI PRISPEVEK K PROJEKTU EVROPSKIH OBAL (COAST \!VISE EUROPE) Janez Koželj PRESLEDKI OBALE Predstavljene zamisli so prispevek študentov in di- plomantov iz seminarja za arhitekturo mesta na ljub- ljanski fakulteti za arhitekturo k razreševanju nekaterih ključnih problemov v osrednjem delu obale Slovenske Istre. Predlagane prostorske rešitve niso bile izdelane z namenom, da se uresničijo, ampak predstavljajo v projektni obliki strokovno utemeljeno kritiko nekaterih nepremišljenih posegov v prostor in problematizirajo neprimerno prakso sektorskega urejanja prostora. Posa- mezne naloge izhajajo iz obstoječe stvarnosti in so k njej tudi usmerjene, tako da razvijajo spremembe in razvojne zamisli iz nje same. Po drugi strani so zamisli nastajale v primerni razdalji od lokalnih razmer in ustaljenih miselnih vzorcev dnevne politike, da so lahko postavile neobremenjeno alternativo nekaterim že p1·i- pravljenim razvojnim projektom. Te na videz nepo- vezane projekte zdrutujejo v smiselno celoto skupna tema razvrednotenih prostorov in vrednostne predpo- stavke, ki se porajajo iz sorodnih pogledov na naravo problema proučevanja. Vse predstavljene študije, zasnove in projekti izvi- rajo iz spoznanja, da se da na p1·vj pogled nerazrešljive probleme na lokalni ravni bolje obvladovati iz regio- nalnega pogleda. Ta pogled se od daleč usmerja proti morju, odkoder postanejo razvojne zakonitosti na Obali jasno prepoznavne in se tudi možnosti za njihovo uravnavanje bolj izrazito pokažejo. T~ko v pogledu od obale proti notranjosti !stre iz- g!eda, kot da se mesta razraščajo na podeželje, medtem ko se iz pogleda od zunaj jasno vidi, da se urbanizacija še vedno nezadrtno giblje tudi proti morju in zaseda še zadnje vrzeli v vedno bolj zraščenem somestju. V tej smeri se nizajo neprekinjen trak poselitve neposredno ob obali in vzporedni pasovi gostejše in razpršene za- zidave, med katerimi se polagoma stapljajo robovi in na ta način počasi brišejo krajevne razlike. Temu samodejnemu gibanju so edina alternativa obrnjen tok urbanizacije od obale v notranjost Istre in zrahljani pasovi zazidave, ki zapirajo prehode odprte krajine do morja. Z izoblikovanjem pravokotno zlože- nih pasov poselitve in vmesne krajine, ki bi se v pri- hodnje razvijali v notranjost proti kopnemu, bi vsak del obale pridobil svoje razvojno zaledje, namesto tesno zraščenega somestja bi z osredinjanjem raztrosa po- selitve postopoma nastale prepoznavne mestne regije. Modelni prikaz območja Slovenske Istre. Model scheme of the S/ovene Istra reg ion. Konceptualno gledano pomeni lokalno delovati in re- gionalno misliti, da je mogoče razširiti slovensko Obalo tako, da bi sistematično z vsakim novim posegom v prostor pomikali obalno črto v notranjost vse do Kra- škeg,1 roba. Za začetek preusmerjanja razvojnih tokov je treba najprej načeti strnjeni rob priobalne zazidave in v njem poiskati še preostale presledke in praznine. To so ve- činoma razvrednoteni in manj vredni prostori, zapu- ščeni parki in cele čet1ti ter propadajoče stavbe. Takšne obrobne prostore se da preurediti v nove javne prostore, preko njih odpreti dostope do morja in iz njih urediti različne tematske parke proti morju in kopnemu. Novi mestni parki se odzivajo na kar največjo raznolikost situacij v staromestnem jedru, v zaledju mestnega sre- dišča, v predmestju in obmestju. Z vnašanjem narave V mesto in z zavarovanjem obstoječe narave je mogoče izboljšati mikroklimo, povečati prevetrenost in razširiti vpliv prisotnosti morja. V območjih najgostejše zazidave se da zagotoviti dovolj odprtega prostora, ki naj daje v prihodnje mero za rast grajenega tkiva. Različna raz- vrednotena območja v mestu in obmestju so spodbuda in priložnost za nove zamisli o kombiniranih okoljih, kjer sta krajina in mesto v sožitju. Preurejati jih je mo- goče s skromnimi sredstvi in vsemi, na kraju samem najdenimi prvinami, s ponovno uporabo zavrženih stavb in naprav, s kultiviranjem spontane vegetacije, z dopolnitvami ali čiščenjem obstojec"ega, z zasedanjem še tako neznatnih medprostorov in zavarovanjem skritih kotov zavržene obale. Jz njih smo zasnovali kopališki park, vodni park, pristaniški park, ornitološki park, uni- verzitetni park, krajinski park, regionalni park poti po pozabljeni deželi. V sodobnem mestu vse bolj prevladujejo posamezne parcele, fragmenti1·ani prostori in večji predeli, ki os- tajajo dalj časa prazni in zapuščeni. Razni obrobni in manj vredni prostori so priložnost za razreševanje raz- ličnih razvojnih problemov v mestu in na njegovem 202 ANNALES 12/'98 00:Nf IN POROČII.A/ RECENSIONI E RHAZIONI ( REVlf.WS ANO R[PQRTS, 203·214 obrobju. Razvrednoteni prostori najbolj neposredno od- sevajo neskladja med razvojnimi dejavniki in procesi sprememb v sodobnem mestu. Ločine in opuščeni pre- deli v mestu, ki jih počasi samodejno prerašča narava, postajajo dejansko polja alternativnega mesta, kjer sta narava in mesto v sožitju. Na njih je mogoče urediti nove oblike tematskih parkov, ki nastajajo iz raz- noterosti današnje družbe in se izoblikujejo brez vsa- kršne, vnaprej opredeljene estetske ali simbolne pred- stave_ Novi mestni parki nimajo stalne zgradbe in enotne oblike, Rastejo iz plitvih kulturnih plasti in na revnih prvinah v odpite prostore za samourejanje mesta. To so razredčine, ki se zajedajo v gosto strukturo, tako da jo uravnovešajo in določajo pogoje za njeno rast. Zato predstavljajo neprecenljivo priložnost za izobli- kovanje alternativnih okolij in različnih socialnih prizo- rišč iz sedanjih vrzeli, ločin, nikog.iršnjih in nedo- stopnih prostorov, marginalnih in nedostopnih prostorov v mestni krajini. Andrej Mlakar UREDITEV OBALE MED KOPROM IN IZOLO Slovensko obalno območje ima znotraj slovenskega prostora izreden značaj in pomen. Da bi tako izjemno mesto obdržalo, v njem ne bi smelo prihajati do ob- sežnih sprememb, ki bi lahko še bolj načele njegovo prvobitnost. bto je potrebno v prihodnje težiti k bolj uravnoteženemu dolgoročnemu razvoju s poudarkom na razbremenitvi obalnega pasu. Prometna strategija razvoja obalnega območja te upošteva te težnje, saj so v načrtu poglavitne tranzitne poti umaknjene v zaledje, tako da se del obale med Koprom in !zalo v dolžini 4 km, kar predstavlja kar 8,7% celotne obale, lahko na- meni drugim dejavnostim. Ureditev tega dela je tudi tema opisanega projekta. Prostorski prikaz ureditve obale med Koprom in Izolo - pogled na območje iusteme. Spatial scheme of the Koper.- Izola coast's arrangement - view of the iustema area. 203 Naloga sledi dvema vrednostnima izhodiščema. Prvo je renatura!izacija obale, drugo pa strogo varo- vanje naravne dediščine. Neposredni namen je raz- širitev obalnega pasu in ureditev stika morja s kopnim z elementi morske arhitekture. Projekt predpostavlja čim večjo renatural izacijo okolja s čim manjšimi posegi in vplivi v prostor ter ustvarja hibridno umetno krajino. Razširitev obalnega pasu dosežemo z vnosom pe- strih mestnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Obala vzpostavi nov odnos z morjem ob ohranitvi in varovanju morskih biotopov in vrst ter značilne kra- jinske podobe. Funkcij in vsebin v prostor ne vnašamo homogeno, ampak jih v določenih točkah zgostimo in povežemo z javnim prometnim sistemom in alter- nativnimi prometnimi povezavami \kolesarjenje, peša- čenje, veslanje __ )_ Vmesni prostor ohranjamo čim bolj p1·azen. Z vnosom novih vsebin v prostor ne posežemo le v prostorsko, ampak tudi v družbeno sfero, saj s so- cializacijo javnega prostora dvignemo bivanjsko kulturo prebivalcev. Predpogoj urejanja tega območja je dobro premi- šljeno načrtovanje prometa. Iz razvojnega projekta l