95. številka. Ljubljana, soboto 26. aprila. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja t«ak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v s tr o - o ge r sk e dežele za eelo leto 16 gld., za pol leta 8 gl^. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo kito 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za poSiljanje na dom se račune 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dij ake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je t Ljubljani t Franc Kolmanotej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra vni št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativno reči, je v „Narodnej tiskarni4* ▼ Kolmanovej hiši.
Še nekaj o cenitvi zemljišč.
(Dopis cenilnega moža.)
Da si se je uže mnogo govorilo in pisalo o cenitvi zemljišč, o uredovanji davka primeroma jedne dežele z drugo deželo, da si se je s pravico naglašalo, da Slovenska zlasti pa da Kranjska veliko več davka plača nego druge dežele, vendar se mi zdi Se potrebno, nekoliko besedic izpregovoriti, iz katerih bode lehko vsak spoznal, da gospodje v višjih krogih premalo skrbe za naše kmetijstvo, in da stvari, katero so pričeli, nijso dobro uineli, — ter da so jeli hišo zidati pri strehi in nazadnje lovijo kozo za kratki rep.
V zemljiščen davek spadajo vsa zemljišča, katera so le kolikor toliko rodovitna. Zem-Ijiščni davek je najstarejši in najnavadnejši del državnih dohodkov. Zato se pa tudi financarji vedno bolj in bolj s poželjivim očesom ozirajo na ubozega poljedelca ali kmeta, kadar je njim treba denarja. Da pa kmet kot davkoplačevalec ne zasluti in tudi ne more biti ter bi tudi ne smel biti z druzimi davkoplače valci v enako vrsto stavljen, to je iBtina. Kajti vsuke druge vrste davek se da kolikor toliko skrčiti proti vsemu napeujanju davkovska oblasti, ker v žep se nobenemu ne vidi. Kmetijski, to je: zemljiščni davek pase ne mere nič pritajiti,, tega obloženje traja sto in sto let in tega povišanje je pač kedaj mogoče, a ponižanja — nikdar nij upati. Povišanje davka je posebno pri nas na Kranjskem tako daleč prišlo, da se naprej več ne more. Star pregovor pravi: Lok se napenja do gotove meje, in če so še potem preveč napne, poči. Tako bi morali goBpodje v višjih krogih Bi dobro zapomniti, da na knuetijskej podlagi vse državno pOBlopje sloni, in bi morali misliti, da kadar propade kmetijstvo, potem se tudi država podere.
Nij veselo za krnet", ako pomisli, da | vsaka peta stvar ne služi njemu, vsak peti delavec, delavka, vsako peto živinče, peti voz itd. zluži davkovskim namenom, da z vsako peto žlico uže jo iz pete sklede državni davek. Da bi pa država hotela ob času vBake uime ali slabe letine tudi peti del škode trpeti, tega ne vidimo. Pri posebnih okolnostih se kaj maloga davka odpiše, ali kaj je to! Da bi se pa kmetu založni kapital povrnol, o tem nij misliti. In tako kmet vedno hira in hira, kakor jetičen človek. Razvidno, pravo za pravo očividno je, da kmet kljubu vsej svojej pridnosti in varčnosti ne more toliko spraviti, da bi mu kapital, katerega založi, nesel le 5 procentov.
Le čuditi se je, da se še kje kdo dobi, da naloži svoj kapital na zemljišče, to je, da ga kupi; pa če se uže to kje zgodi, ne zgodi se zaradi donašanja dobrih obrestij, ampak zaradi varnosti kapitala. —
Dne 24. velicega travna 1869 1. je bila postava potrjena, po kateroj se imajo vsa zemljišča vnovič ceniti. Ta po tavu je bila dobra do lanskega, oziroma predlanskega leta, dokler se je delo vršilo le bolj okolo zelene mize. Kajti do leta 1877. skoraj celih 8 let delalo se je, a se nij skoraj nič naredilo, pač pa se je potrosilo 17 do 18 milijonov gold. Naenkrat pade visocim gospodom na misel, da je treba varčnosti ter da se za vcenitev preveč denarja izda, in ako je treba kaj prihraniti, naj se to zgodi pri delavnih čebelicah, do zelene mize varčnost baš nij treba da pride.
Hotel bi s številkami jasno dokazati koliko se je izdalo za to ali ono, a prepričan sem, da oni gg. ki jim je za to stvar kaj mar, in se njih dotika, gotovo vedo bolje od mene. Zato bo pa tuli za 1879 1. dovoljenih 2 700.000 I gold. v vseh 342 cenilmh okrajih parcelna vce-
Ob svatbenej petindvajsetletnici cesarskej.
(Predavanje v narodnoj čitalnici v Kranji pri „boBL'di" -2 <. aprila t. I.)
Od sinje Duuave, prestoluega od grada Črez meje dvajset se delci, črez hrib in plan Eazlega glas, da knez, ki nad mirjoni vlada, I srca ter prestola mu družica ruila Praznujeta mej narodi veseli dan, Da združbe let sta dvajset pet spolnila. Zastave se vi,6, odmeva grom topov. Krekovi po gorah temnijo zvezd migljanje; Bolj živ pak srečnih dvajsetero je rodov Veseloklic, ljubezni udane pričevanje Z vladarjem dednim trdne zveze dokaz nov. In ti ne smeš o splošnej tej radosti
Ponižno zaostati, narod moj!
Saj svetu znane tvoje so kreposti;
Brez straha dvigni glas radostni svoj.
Mar' n<j prekrasna naša očetujava?
llazklada svoja čuda nam narava
Oi urne Drave sočnatih ledin
Do sinje Adrije razburjenih brežin,
Od Sotle, Kolpe gričev zim-zelenih
Do velikanov vekoma ledenih;
V je/orih plavih se nebo odseva,
Ob njih, ko davna pesen bez besed,
Šumi ča'obno jelk visoki red;
Planine strme glej, ko jih odeva
Zdaj sneg, le.-ketajoč od burje glaje,
Zlaj o somraku plumeneči žar,
Od solnca za slo^o poljub in dar,
In zdaj meglica v begu počivaje,
Široka polja, solnčne glej gorice,
Tu zori vina grozd, tam klas pšenice;
nitev ali zaslužek cenilcev s prištetimi štirimi meseci I. I. stala k večjemu 342.000 gld. vse drugo k tem spadajoče pa 2,358 000 gld. tedaj jasno, kam se potrosi. — —
Znano mi je posebno vsled posavske novel« od 30. marca 1. 1., da je g. finančni minister naglo in varčuo cenitev s tem doseči upal, da je namesto cenilnih poslancev nedoločno število poročevalcev ali referentov nastaviti hotel, od katerih bi vsak na svojo pest deloval.
Mi pa tudi vemo, da vsak poročevalec ima vsak dan 4 gold., in dokler dela zunaj na polji, Še 60 gold. doklade na mesec, kar znaša na leto 1800 gold. Poročevalci pa pa zimi malo več kot brez dela v pisarnicah določene ure prezdehajo. Jeden cenilni poslanec dobi za dan 3 gold. in zraven še nekaj od obhoda, ki ga poročevalec temu na ljubo ali neljubo — z merilom pota izmeri; srečen je poslanec, če mu napravi za obhod še 1 gold., posebno ako se pomisli, kako je na mapi vse gladko, in večji del so tam pota tudi ravna, ovinki, kateri v istini merijo več kim., a s« na mapi z merilom prezrejo — posebno kakor je rečeno bilo, Če nij poslanec s poročevalcem si dober. — Kar se tiče stroškov in opravila, so cenilci in poročevalci v enakej meri, v plači pa je velikansk razloček; da nobeden izmej poslancev ne gre na cenitev iz materijalnoga obzira, bode mi menda vsak verjel, kar je očiten dokaz, da po večjem vsi tisti, ki so bili pri nastavljenji izglednic in pri teh pregledih, so odstopili, namesto njih so bili drugi voljeni, (mej katerimi imam čast jaz biti), katere sem pa tudi uže slikal: „Ko bi mi ne bilo zaradi opravila, katerega vendar nekaj razumem uže, (ker novoizvoljenec bi ne vedel, kako da smo dozdaj cenili, ter bi poročevalec po svoje delal), gotovo izstopim." No, gospod riaančni miuister misli, da bo poročevalec Bog
Dežela krasna ta vse nam daii,
Kur mrzli sever skopo v nedru hrani,
Kar trosi jug iz radodarne dlani,
In kar iz zemlje žil na dan kipi. —
Na zemlji tej pribojevanej slavno
Z očakov n ečem, svoj smo dom uže davno
Ure lili. Braueči ga Btoletja
Sami povsod brez tujega zavetja
Krvavih bojev mnogo smo prebili,
Nestalnost ureče čestokrut čutili
Veudar ubranili smo se povsod,
Ostali v tugi, sreči časten rod:
Prijat'lju čist, ko bistra Sava
Iu stanovit, ko rob Triglava,
Sovragu ljut, ko vihra bore,
Prodirajoč ko plaz od gore,
Marljiv za roke uma dela,
Ko naša kranjska je bučela,
Krotak ko sveta lipa v vasi,
zna od kodi priSel, vse razmere poznal, ter pravično cenil! Čemu izglednice, ki so toliko Btale? (emu njih pregledovanje po kacih 12 do 14 možeh, ki je gotovo vsak na dan več kot 10 gld. stalo? Čemu poskuSevalna cenitev, ki je gotovo v vsakem okraji veliko stala V Ali se ne pravi to pri strehi hi "o začeti z>-dati? Kaj tacega se pač da delati pri zelenej mizi, a na polji ali v gozdu gotovo ne. Uže pri kuharcah je pregovor: Več ko jih jedno jed kuha, slabša je — če nij presoljena je neosoljeua.
Kje je kdo, da bode verjel, da se bo ce nitev pravično izvršila, če bo poročevalec, kateremu je na tem, da b« pravično izvrši, tako malo mar, kakor volku »a svoje mlade, — pri?edšemu Bog ve od kod v soaesko — tam povabil župana ali 2 zaupna moža, ki pa izmej teh o vc^nitvi nobenega zapopadka ne mata, nobene izglednice, ne razmer, te ali one sosednje soseske malo da nič ne poznata; zraven so tudi redki, da cenovnino (tarifi) poznajo, da, še celo dosti je tacih, ki ne ved6, zakaj so vse to in ono ravna, in vendar vsled postavne novele imeli bi bese lo. Kdo pa bo verjel, da bo kdo izmej teh htel na svoje stroške s poročevalcem hoditi ?
Zaupne može treba je ceniti tako, kakor bo, ne pa tako, kakor bi imeli biti. Kes, da po dokončanej vcenitvi ima vsled postave vsakdo odprto, se skozi celih G tednov pritoževati — a kaj pomaga vse to, ali se ne pravi to vrata odpirati, skozi katera bo ubogi kmet svoj denar na cesto metal? Kdo je tisti, ki bo sam svojemu izreku ugovarjal?
Kaj so pomagale pritožbe zoper cenov nino, Boseske so pa vendar več ali manj denarja zato razmetale.
T-jško je osrečiti uže eno hišo ali družino — koliko težje je pa celo deželo ali državo 1 Te£ko je, napačno začeto — dobro dodelati.   Zato pa meni ne gre v glavo, da bi se mogla koza za kratki rep ujeti zdaj, ko je uže zdavnaj iz hleva, ne verujem, da bi mno žina poročevalcev povrnila, kar se je dozdaj potrosilo n. pr. za mejne obhode, za nastav-Ijenje in pregledovanje izglednic, za poskuše-valno vcenitev — češ, vse se je preveč imelo s tem opraviti pri zelenej mizi.   Ia meni se vse to dozdeva enako v onej pripovedki, ki se glasi: Šel je deček po travniku; v gostej travi vidi zaica ležati, ustavi se in pravi: ha, bom zajca prodal, bom ovco kupil, — bom ovco prodal, bom kozo kupil, — bora kozo produ 1, bom kravo kupil, — bom kravo prodal, bom
vola kupil, — bom vola prodal, bom konja
kupil in so vozil; nazadnje od veselja zavpije na ves glas, a zajec Bkoči preje, ko ga je deček prijel — in iz vsega računa bil je nič — ! Tako se je bati da bo tudi iz vse te dozdanje vcenitve strašno velik nič, — ali ta nič v škodo kmetijstvu! Kintšrob.
Politični razgled,
rit n jt- «1 <'>.«■»;«».
V Ljubljani 25. aprila. fvvti slttvnoMt je še zmirom prvi io glavni, skoro jedini predmet nafte dnevne notranje politike. Vsi listi so včera) prinesli slavnostne članke, ki so si men) ali več podobni. Mnogi, zlasti pa opozicijonalni Časniki so ušli okinčani 8 sritlimi robovi. Vsi naglašajo udanost vseh avstrijskih narodov do dinastije. V tem so si vsi tekmeci. Prusijnni mej nami so se skrili, celo italijanskih irreden-tovcev nij nikjer čutiti.
Na Dunaji je veliki slavnostni sprevod odložen zaradi dežja, ki je tam šel včeraj, na soboto.
Velikansko in krasno, štiri milijone drago Votivno cerkev, ki se je na Dunaji začela zidati pred 23  leti z velikimi stroški po obljubi vsled srečnega rešenja našega cesarja iz morilčeve roke in je zdaj dozidana, so pred včeranjem  izročili  cerkvi in jo blagoslovili. (V sur je sam navzočen bil pri nje blagoslov -ljenji, ki je z mašo vred 3 ure trajalo. Mno goštevilno  ljudstvo je cesarja navdušeno po zdravilo pri prihodu v cerkev in odhoiu iz cerkve.
Iz vseh provincij je polno poročil o slo vesnem praznovanju cesarjevega dneva.
O vprašanji, pojdejo li Čehi v državni zbor ali ne po prihodnjih volitvah, še zdaj novine rade pišejo. „Deutsche Ztg." jih vabi, in jim obeta nagodbo Nemcev z njimi. Č-ški narodni listi pa skoro jednoglasno odgovarjajo: poprej se nam mora zagotoviti vaša in vladna dobra volja, potlej pndemo. Ravnopravnost — to je vse, kar Čehi terjajo. Mi tuli.
V n tanje «lrzt*ve. timski sloveči poslanik in državnik grof Šuvalov je prišel na Dunaj ; gotovo ne le našemu cesarju čestitat, temuč tuli zarad uredbe bolgarskega iu vzbodnje rumelijskega vprašanja.
Ruski car je odšel s soprogo iz Peter-burga v Livadijo. Oldelek jezdeče garde je spremljal cesarsko dvojico na kolodvor. Tajni svetovalec G.rs in trije uradniki ministra vnanjih stvari j gredo s carjem.
Iz fiirhije Be poroča, da so bili Arnavti, ki bo v Srbijo udrli in se pri Kur-umlji utrdili, hudo topem, razkropljeni, in mnogo jih je bilo posekanih, ker v begu nijso hotel orožja proč vreči. Srbski vojaki so polno orožja pripleuili. Srbska vlada bole od Turčije zahtevala odškodovanje.
1 Jahati Angleži so uže prav t malim
zadovoljni. Iz Londona poročajo, da tam vlada velika radost nad zmago v Zulu-deželi, ker se je Chelmsfordu posrečilo obkoljenega Pearsona iz Ekovve iz zuluskega oklepa rešiti, da si ravno je moral Elcovve sam Zuluvom popustiti in na Tugelo reko nazaj pomakniti bo po izgubi 220 angleških vojakov.
Popolnem se skladu s tem vest „Štand-nrdova", ki je zvedel, da hoče angleška vlada še 1200 mož poslati na Cap kot pomoč Torej Angleži kliuhu svoj m zmagam le čutijo, da bo še preslnb1.
Močan ko stari hrast na Krasi, In čvrst ko Belšice jeklenec, Tak je iu biti če Slovenec. Vladar mogočni, stoletje že peto Uživa složno narod naš pravico In mir pod hiše Tvoje krono sveto 1 Pradedje Tvoji s krepko bo desnico Branili nas sovražnikov unanjih, In bela sela, mesta imovita So vstajala iz razvalin nekdanjih, In pozabila se je kri prelita.
Mi pak vladarjev milost smo vračali Z zvestobo n.kdar omahljivo djansko; Ko vnel se boj, smo v Tvojih trnmah stali: Slovenska kri močila zemljo Špansko, Od hladne Balte do goreče Ktoe, Na Rena vir, na Donave nižave Slovenec nosil mlate je osvetne, V pogub sovragu, Tvojim dedom v slavo Ah, kdaj napoči doba srečna, zaželena.
Ko narodov prepir krvavi bo zaspal,
Ko zdrami se ljubezen srcu prirojena,
ln narod naroda za brata bo spoznal?
Vladar narodov I OJ prestola visokosti
S slovesno si besedo svetu razodel:
Kar izročeno Tvoji roki in modrosti
Različno govornih ;e rodov in dežel,
Enaki vBi pred Taboj so in pred postavo,
Naroda lastne šege tsak ijojiti sme,
Jeziki vsi svobodno imajo veljavo,
In vsem ljudem pravica, so lba ena gre.
Narodov oče! Srečnih milijonov dlani
Se druga z drugo Bklep;ijo v krepkejšo vez,
Iu vsi enakoprosti pred prestolom zbrani
Sovragom viduliin skritim nepretrgan jez,
Prisegamo Ti udanost in v molitvi verni
K B^gii na nebu kličemo: naj podeli
Cesarju, narodom svoj blagoslov stoterni
Iu srečna Avstrija na veke naj živi!
Dopisi.
Iz ftoNttanJit 24. aprila. flzv. dop.] Starosta šoštunjskih tržanov, g. Mihael V o 8-n j a k, oča našega državnega poslanca gosp. dr. Josipa Vodnjaka je nas denes za vselej zapustil. Kar je bil ranjki Lip o ld za Mozirje, to je bil Veš n jak za Šoštanj. Sijajno se je to pri denašnjem pogrebu pokazalo, ko se je neizmerna množica ljudi j udeležila. Znanci, pri-intelji in čestilci iz Celja, Slovenjegradca, Mozirja in druzih krajev v obilnem številu bo njemu zadnjo čast izkazali. Mož je pa tudi res bil vsega spoštovanja vreden. Bil je v svojoj mladosti neutrudljivo delaven in marljiv gospodar, kfr mu je mogoče storilo, da je vse svoje otroke, štiri sine in dve hčeri, izvrstno izobraževati dal in tudi materijalno dobre oskrbel. Dva sina Bta uvrstim trgovca, (jednega je Šoštanj prezgodaj uže pred več leti izgubil), tretji je izvrstni tehnikar in višji inženir pri južnej železnici, ob svojem času bivši štationski chef zagrebški, četrti naš neutrudljiv boritelj na narodnem polji, državni poslanec gospod dr. Josip Vošnjak, je itak vsacemu izobraženemu Slovencu znan po glasu in imenu.
Akoravno smo se smrti značajnega starega sotržana vsled letošnje bolebnosti /mirom bali, nas je žalostna resnica vendar le iznena-dejala, ker je bil mož pretečen teden precej okreval in smo se nadejali, da bode namenjeno svečanost zlate poroke letos v avgustu na strani svoje soproge, svojih otrok in 18 vnukov krepak in čvrst praznoval.
Osoda je inače odločila in vsled tega smo se 8 teškim sicem od moža, kljubu njegovej Htarosti — imel je namreč 76 let — duševno še do sledujega leta jako vzbujenega prvega avnatelja in soustanovitelja šostaojske posojilnice, ločili. Kakor se spodobi očetu, kateri nam je tako izvrstnega zagovornika narodnih pravic od gojil,  b takim železnim značajem in ono odkritosrčnostjo in ^ujiogljivo Btalnostjo, kakor je bilo tuli pokojnemu dano, smo njemu zapeli sledim Blovensko nagrobuico, in okinčano s slovenskimi trakovi in slovenskimi napisi izročili zemlji truplo,  ki je blago dušo hranilo. Bodi  njemu zemljica  lehka.   Bog  nam daj mnogo takih  pridnih gospodarjev in duševne obdarovamh očetov.
Iz lit»mill■*i! 24. apr. [Izv. dop.] V sredo 23. aprila zvečer Be je začel vršiti razpored alavuosti, katero je sklenila č talnica k »m* n 'kji obhajati v proslavljenje srebrne poroke najvišjega cts;<r-ikega pura. Ko je zatomio s 'hice in se je naredila tema, začne nenadoma goreti na mal -m gradu sredi mesta beli umetni ogenj, ki je vse mesto in okolice savil v čarobni svit. To je bilo znamenje, da so Be vse hiše Slovencev na mah pokazale razsvitljene. Ne dolgo potem nij bilo videti skoraj nobeuega okna več v celem mestu brez luči. Obhod po mestu je bil izredno mikaven in nenavaden. Poleg razsvitljave je bilo veliko oken s prelepimi  transparenti,  zvezdami in
Irupimi rečmi okinčanib, in vbi napisi so bili slovenski, ter so v raznih varijacijah izraže-vadi veliko veselje, da je bilo našemu dobremu -vladarju toliko dni od previdnosti naštetih, in oznanjevali zvestobo in navdušenost do presvitle vladarjeve hiše. Bengaličen ogenj je Se nadalje čarobno obseval v narodnih barvah celo mesto. Najlepše je bil razsvitljen samostan frančiškanov. Mojstersko narejena orla .cesarski in kranjski sta zapirala okni samostanske cerkve, in po vseh oknih so migljale lučice v mirmh balončkih. Po hribih okolo mesta so plapolali kresovi, in več tacih je bilo videti tudi na planinah kameniških na meji skoraj večnega snega. Žalibog, da je bilo veliko od teh v oblakih Bkrith.
Denea 24. aprila je slovesno cerkveno opravilo, katerega Be udeležuje tudi šolska mladina z banderčki. Popoludne ob 3. uri se bode razdelilo 34 srebrnih gold. mej mestne revne, katere je narodni gospodarski odbor v ta namen daroval iz boloišnega zaklada. Ob 5. uri popoludne se bode v Čitalničnej dvorani razdelilo 20 oblek mej revne in pridne šolske otroke, da se bodo tudi ti še pozne dni spominjali dnć, katerega tako navdušeno obhaja celi narod.
Prihodnjo nedeljo bode slavnostna „be-seda" v čitalnici, o katerej utegnem pozneje poročati.
Tako kaže naš mali, toliko zaničevani in tlačeni narod, da nij še otrpnel v udanosti in zvestobi iio svitle habsburgske hiše!
Iz M«»n4 - Vl«l»a  nad Ljubljano 24. aprila. [Izv. dop.] Tudi pri nas nijsmo ho teli za drugimi zaostati, da ne bi kolikor je mogoče slovesno obhajali Brebrno poroko Nj. Veličanstev  cesarja in cesarice.   Čitalnica in občina sta se združili in skupno uravnali ob bajanje te znamenite slavnosti. Dne 23. aprila popoludne ob  štirih je mogočno streljanje in veselo zvoujenje oznanjevalo,  da bo bliža za celo Avstrijo vesel in imeniten dan. Ob osmih zvečer bo je začelo zopet streljati, mej tem, ko  se je na  griči nad vasjo posvetil velik kres,   in  naenkrat je bila tudi vsa vas v svitlobi- Poštna hiša, v katerej je tudi čitalnica, šola, faro rž iu hiša g. J. Belca so se iz mej drugih posebno odlikovale. Na teh so bile videti lepe podobe Njiju  Veličanstev krasno ozaljšane in razsvitljeue kakor tudi transparent s pomenljivimi napis'.   Šola bila je kar celo noč v  svitlobi.   Uineteljni   ognji  so mnogo povzdigovali lepoto razBvitljave, mej tem, ko so se lepe domače narodne pesni razlegale po vasi namešane  z  gromovitimi živioklici. Na slavnostni dan se je začelo streljati  in slovesno zvoniti.   K slovesnej  volikej  maši ob osmih zbralo se je mnogo ljudstva.   Na koru so peli po liturgičnih pravilih, a konec mase pred zahvaljeno pesuijo zapeli so pevci s šolsko mladino vred cesarsko  pesen. Streljalo se je potem še celo dopoludne.
■ z lko*<%« 22. aprila [Izviren dopis.) Jedno leto je, kar se je v prijaznem, sloven flkem Bovcu, kljubu vsemu zaprekovauju mnogo in merodanjih nasprotnikov, ustanovila narodna čitalnica.   Od tega časa  priredila je čitalnica več lepih društvenih zabav in slavnostnih „be 8edu. Skoraj vse te slavnostne besede so bile posvečene  v posebno spoštovanje avstrijske stvari; n. pr. iz hvaležne radosti zarad odgo vora  Nj.  Veličanstva, presvitlega cesarja na adreso društva „Sloge" in vsega prebivalstva na desnem bregu Soče, v posebno praznovanje
rojstnega dne* Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I. Ia kaj bi ne? Saj čitalnice glavni temelj je patrijotizem in geslo: „Vse za vero, narod in cesarja".
Tudi zadnja slavnostna beseda, dne 20 t. m imela je nam najdražji in najljnhši povod, ko je namreč čitalnica obhajala proslavljenje srebrne poroke Nj. Veličanstev. Ker uže tu, naj omenim v čast Čitalnice, da je bila veselična beseda kaj posebnega. Jako primerni in ob-ftirni program, izvršil se je v občo zadovolj-noBt nebrojnega občinstva. Primerni govor in deklamacija patrijotične vsebine bila sta sprejeta z obilo živio-klici na visoka jubilanta in habsburgsko vladajočo hišo. Da je pri tem žel naš vrli pevski zbor, na kojega smo vselej ponosni, obilo pohvale, to si VBak lehko misli. Pri besedah bo za priprosto ljudstvo glavna točka lepe dramatične predstave.
In res, ako po igre proste in podučljive. toraj nauke obsegajoče, priznati se jim mora to prednost. Igra „To sem bil jaz" jako te žavna in le bolj za odraslo ljudstvo, igrala se je prosto, natorno, precizno, prav »zvrstno kajti igralci so bili Bvojim zadačam popolnoma kos, in okusno natorno opravljeni.
Omeniti moramo tudi okusnega odra in lepo opravljene slavnosti dvorane, katero so Še posebno kinčale lepe podobe cesarske dvojice in cesarjeviča Rudolfa. Kar me je najbolj osupnilo ie to, da so pri tej lepej slavnosti, napravljenoj visokima jubelantoma, nekateri g. uradniki in naš g. nadpedagog manjkali. Iladi česar, to nnm je dobro znano To in kje tega vrlega gospoda črevelj tišči, hočem v jed-nera dopisu pozneje javljati.
No saj dobro; morda baš tako veleva g. minister TaalTe. P.
flz fi*t. J ur) ta na južnej železnici 24. aprila. [Izviren dopis ] Ker imamo tukaj de-nes semenj, zato smo včeraj slovesno praznovali srebrno poroko Njiju Veličanstev prev-zvišenega vladarja in Njega preblaga Boproge, po sledečem programu: 1. Zjutraj ob osmej uri je bila slovesna sv. maša, katere Be je udeleževala šolska mladina z učiteljskim osobjem, kraj. Šolski Bvet, krajni zastop itd. Pri maši Be je pela mašna pesem za to slovesnost, po g. dr. G. Ipavcu uglašena. 2. Po maši se je šolska mladež peljala na telovadni prostor pred šolo, ki je bil prav mično okinčan: b>l je postavljen primeren oder, ves v zelenji in in v cvetličnih vene h, v zastavah cesarskih, belo-zelenih in belo-višnjevo-rudečih, in mej tem sta bili podobi Njiju Veličanstev. Tu je šolska mladež zapela v navzočnosti mnogo brojnega ljudstva pesem v spomin srebrno po roke prav navdušeno. 3. Šolski vodja je v prav primernem govoru otrokom razlagal pomen te svečanosti, ter končal s trikratnim klicem : živila cesar in cesarica, kar je navdušeno iz mnogoštevilnih grl odmevalo. 4. Šolska mladina iz višjih razredov je deklamovala svečanosti prav primerne pesui in prozo slovenskem in nemškem jeziku. 5. Predsednik krajnega šolskeg.i sveta se je vstopil za govorniško mizo, ter v svojem govoru poudarjal ljubezen in udanost do našega vladarja tu vladarske hiše; spominjal se je tudi desetletnice no vih t-olskih postav. (>. Mej govornike učencev in učenk sejo razdelila knjižica „Cisar Franc Jožtf", Krajni šolski svet je naročil za tukajSnjo učečo se mladino 30 iztisov knjige ,Cesai Franc Jožef," 100 podobic cesarja in ce;urice ia 200 iztisov po Vrtčevem ureduistvu izdanih »Spomenikov". Ker vse to naročeno blago nij
še do tega časa prišlo, bo bode mej šolsko mladino pozneje razdelilo tako, da vsak dobi kaki spomenik na to svečanost. 7. Zipela se je cesarska pesen od vseh navzočnih; potem se razpustila Šolska mladež domov. S tem je bil končan prvi del svečanosti. — Ves trg je je bil v prazničnoj obleki, iz oken in raz streh so visele zastave cesarske, štajerske in slovenske, mlaji so bili postavljeni, posebno velik in lepo okinčan stoji v spodnjem trgu.
Drugi del svečanosti pa se je bil zvečer vršil tako-le: 21 strelov iz možnarjev se je izstrelilo j in ko je zagrmel prvi, kmalu posvetijo se kresovi po vse| fari. Na obeh konceh trga so se spuščale rakete, in ves trg se naenkrat razsvetli. Ob osmej uri zvečer pa se zbere precejšnje število tržanov v gostilni« g. Nandlja k slavnostnem obedu. Soba je bila okinčana b podobama Njiju Veličanstev krasno ovenčanih; po stenah bo visele male zastavice dvojnih barv, črno-rumene in belo-zelene; godba jo svirala razne komade. Občinski predstojnik in krajni Šolski nadzornik g. dr. Gustav Ipavec prične napitnice. V kratkem in jeder-natem govoru spominja navzočne na plemenite lastnosti, posebno pa še povrlarja darežljivost in milodarnost vzvišenih jubilantov srebrne poroke, ter uoerna navzočne s toplimi besedami k hvaležnosti, voselji s prisrčno željo in prošnjo, da bi Večni dal Njiju Veličanstvoma srečno dočakati, da bi črez 25 let praznovala tuli zlato poroko, kar se je navdušeno z „živio" in „hoch" odobravalo. Potem sta napivala še g. Kauiich navzočnim dekoriranim bivšim vojakom, g. N. ltiipschl, g. županu i. dr. Napitnice so se govorile vse v — nemškem jeziku. (Žalostno, da Šent-jurcani ne drže več na svoj rojstni slovenski jezik! S samimi socijalnimi koncesijami se ne pride daleč. Ur.) — Denes zjutraj pa se je spustilo 101 strel, a potem se je pričel živahen semenj. —
Zahvala časti temu pevskemu zbora narodne čitalnice ljubljansko!
O slavnostni priliki sreberne poroke Nju veličanstev 20. dne t. m. pri „besedi" čitalnice naše in 23. dne t. m. pri serenadi pod milim nebom pred stanovanjem gospoda deželnega predsednika, ste Vi, častiti gospodje, pod vodstvom našega preizvrstnega pevovodje gosp. V. Valente s Bvojim krasnim petjem iako dostojno osvedočili lojalnost tukajšnjih narodnih društev, pa tudi pri tej svečani priliki v obličji cole Ljubljane z impozantnim pevanjem poveličali čast Čitalničnega pevskega zbora tako, da podpisana v imenu odborovem le preprijetno dolžnost spoluujeva, ako javno izrekava najtoplejšo zahvalo vsem gospodom, ki bo v samospevih in v zboru sodelovali pri slovesnih vtčernicah 20. in 23« dne t. m.
V Ljubljani 25. aprila 1879. Dr Jan. Bleivveis, narod, čitalnico predsednik.
Dr. Jernej Zupanec, Predsednika namestnik.
Domače stvari,
— (F i 1 h a r m o n i č n o d r u B t v o) je dajalo predvčeraujem v gledališči koncert na oslavljenje cesarjevega dneva. Da je moglo V koru nastopiti, poiskalo je pomoči mej gimna-zijalnimi, realnimi in pripravmuuimi učenci, ki imajo lepe glase. Gledališče je bilo polno,
in izvršba se hvali, poaebno alovenske pesni JNedvv love so bile dobre.
— (Iz Trnovega) na Notranjskem se nam je telegrafiralo 24. apr. (za zadnji list prepozno došlo): Slovesnost cesarske srebrne poroke se je pri nas sledeče praznovala: Sinoči sijajna razs/itljava, mnogo transparentov, cesarskih in narodnih zastav, baklada z godbo po Bistrici in Trnovem, mnogo kresov po gričih in gorah. Denes ob zori pa godba po Bistrici in Trnovem s streljanjem, ob devetih slovesna maša, po maši pogostenje bluu Štiri sto šolskih otrok, primerni govori, deklamacije; opi*.u duo vaajanje cesarske lipe, Ob dveh banket s primernimi napitnicami, po banketu splošna zabava in beseda v čitalnici. Navdušenje velikansko!
— (Deputacija kranjskega p lem-Btva) obstoječa iz grofa Hohenvvarta, grofa Barbota, grofov Karla in Josipa Auersperga, grofa Aichelburga barona Kalchberga in grofa Fottickha — seje tudi 23 predstavila cesarju.
— (V ljudskoj kuhinji ljubljanskoj) je 24. aprila na slavo cesarske srebrne poroke bilo 500 ubožcev pogostenih s kosilom (juho, mesom, prikuho, pečenko b salato, potico in čašo vina). Prostori na starem strelišči so bili okinčani. Stregli bo udje požarne straže. Navzočna je bila tudi gospa deželnega predsednika g. Kalline. Dr. Stare je govoril napitnico na cesarja v slo venske m, mestni kasir Hengthaler v nemškem jeziku. Na obe zdravijci Be je z burnim „živio" odzdravilo.
— (Iz Gradca) se nam pošilja: Vabilo k svečanosti, katero priredi „SlavjanBko pevsko društvo višjih šol1', slovensko literarno zabavno društvo „Triglav", srbsko akademičko društvo »Srbadija" ia „Akademički zbor dalmatinskih gjaka" v slavo 25letnega zakona Njiju Veličanstev dne 2G. aprila V dvorani „zum giunen Angeru, Leonhard-Btrasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Program je: 1. nAvstrijska himna", zbor — Ilavdn. 2. Slavnostni govor — g. N. Ivanković. 3. „Slovan", zbor — J. Vašak. 4. „Slovenija cesarju Fer dinandu o veselem dohodu v Ljubljano 1. 1844', zložil J. Koseški — deklamuje g. L. Požar. 5. .Molitev", zbor — S. Jenko — B. Ipavic. C. „Luda", zložil A. Petefi, prevel Zmaj J. Jo novic — deklamuje g. P. Grčić. 7. BKje dom je moj", zbor — Skroup. Mej posameznimi točkami svira godba c. kr. 48. peš-polka nadvojvode Ernsta.
— (Vodstvo loterije v korist ljubljanskoj hiralnici in ženskemu sirotišču) naznanja, da se bodo vzdignene srečke razposlale še le 3. meseca maja, a da se dobitki lehko uže v/timi v nedeljo 27. t. m., v hiralnici v kravjej dolini št. 11, dotičnik pa mora ono srečko seboj prinesti, katera je zadela dobitek.
— (Riharjeve peBmi) se še zmirom dobivajo pri Riharjerej sestri, Jerici Itihar, v gospodskih ulicah nova št. 4., Btara 211.
— (Kranjskej kmetijskej družbi) je deželni odbor izročil 100 gld. v ta namen, da porabi ta znesek za darila takim, ki ska-žejo, da so letos pridno pokončevali gosenica, metulje, hrošče (kebre) in drugi kmetijstvu Škodljivi mrčes.
— (V ljubljanskih nunskih šolah) se je — kakor „Dan." piše — slavnost srebrne poroke Njiju Veličanstev posebno svečanoBtno obhajala. V sredo popoludne bo se zbrale vse šolarice, male in velike iz no-
tranje in vnanje šole, praznično oblečene v velikej sobani, kjer sta bili podobi Njiju Veličanstev lepo ozaljšani, in z mnogimi cvetioami obdani. Ker se Č. g. prednica zaradi bolehaosti m; mogla udeležiti, je g. katehet pred toliko množico razložil pomen te svečanosti in veliko veselje, ki po pravici navdaja vse narode naše lepe domovine, naše velike Avstrije, ter dodal £e nauk, naj posnemajo šolarice blagost Njiju Veličanstev, naj bo slebrna tudi vladarica svojega srca, ter ga varuje do konca dmj hudih sovražnikov, t. j. raznih strastij. Sledile bo 4 pnmerne, lepo izpeljane deklamacije, ter dve cesarski pesni: ljudska himna in de jedna slavnostna. Posebno veselje bo vzbudili darovi, ki so jih za ta imenitni dan gospodičine notranjih šol bolj revnim učenkam preskrbele, pridejalo se je še nekaj knjižic, tako, da je i-imej 150 učenk vsaka nekaj dobila: jedna ruto, druga štruco in pomeranč, tretja knjigo itd. Škoda, da je dež skazil deklicam razve-Beljevanje po vrtu. V četrtek pa je bila ob osmih peta sv. maša z zahvalnico.
— (Katoliška družba) je 17. t. m. imela svoj obletni shod. Gosp. predsednik je o tej priliki naznanil, da družba ima zdaj okoli G30 udov; letnine je bilo došlo preteklo leto G48 gld. (v Ljubljani 474 gld., od zunaj 174 gld.). Vseh dohodkov je imelo društvo 980 gld., vseh stroškov pa 958 gld., tedaj znaša ostanek 22 gld., in vse gotovine društvene je do G00 'gld.
— (Vincencijeva družba) ima v nedeljo 27. t. m. ob 6V* sv. mašo v Urfcu-linskej cerkvi.
— (V Horjulu) je bil preteklo nedeljo novi fajmošter g. Fr. Dolinar umeščen s slovesnostma. Prišli so mu slovesno naproti, ko je Sel domov iz Ljubljane v soboto. V vas in proti cerkvi se je slo skozi več častnih obokov, cerkev zunaj in znotraj je bila z zelenjem itd. vsa ozaljšana; 17 duhovnov je bilo prišlo k slovesnosti, mej njimi trije iz Ljubljane.
— (V Solkanu) pri Gorici je umrl č. g. Mih. Gouiiščak, 93 let star, in starosta duhovščine v goriškej nadskoiiji; do svojega 90. leta je hodil še vsako soboto na Sveto goro pomagat spovedovati romarje.
— (Duhovenske spremembe v 1 a-vantinskej škofiji.) Gg. dr. Matija llo-bič in dr. Josip Muršec, doslužena profesorja v Gradcu, sta postala kn.-šk. lavantinska kon-zistonjalna svetovalca. — G. Jožef Tombah je prezentiran za faro sv. Vida pri Slov. gradcu in g. Jožef Zadravec za kuracijo sv. Ožbalda pri Dravi. — Prestavljeni so gg. kaplani: Vinko Kolar v Fram; Jožtf Černko k Materi božjej na Vurmbergu in Mihael šmid k Materi božjej v Seežnici. — Umrl je o. Itogerij Pfei-fig, kapucin v Celji.
— (Cirkus Sidoli) na cesarja Jo-sipovem trgu nadaljuje še svoje umetniške predstave.
Umrli ▼ IJtitolJtaail.
19. aprila: Zorinku Uleivveis, bdi zdravnika pri-marja, 4 l/s leta, prud Skolijo fit. 10, vsled pljučne vode.lice po hripavici.
80. aprila: Marija Stadlor, hči kleparjeva, lOmos. 18 dnij, na starem trgu fit. 80, vsled mrtvite v mož-janih. — Eriist Kukovič, kupce, 37 let, v ozkih ulicah št. 4, vsled vuctico možjanske kožice. — i vati Laiulcllncr, paznik na postaji južno železnice, 56 let, v Trnovem fit. 8, vsled pljučne tuberkuloze. — Reza Spaček, soproga stavčeva, 35'/„ 'et> v kolodvorskih ulicah fit. 31, vsled vmlice v srci. — Tone Potokar, delavec, 33 let, na krakovskem nasipu fit. vsled vnetloe inožjanov. — Franc Mlakar, dete dehivčevo, 13 Ines., na poljanskej cesti fit. 57, vsled sufiice.
21. aprila: Lucija Šuštaršič, zasebnica, (32 let 5 mes., v Trnovem fit. 1, vsled vodenice._
22. aprila: Terezija Maček, dete tesarjevo, v k.o-lezijskih ulicah Št 12, vsled razsedenja krvi.
23. aprila: Katarina Sodej, soproga tesarjeva, 45 let, v ulicah na grad flt. 5, vsled tuberkuloze.
24. aprila: Barbara Udoć, soproga nadkonduk-terja, G7 let, na Marije Terezije cesti fit. 10, vsled pljučne vnetice.
Tujci.
25. »piila:
Pri NIoiidi Schnabl iz Gorico. — Brunlicher iz Celja. — Sclunidt iz Dunaja. — Stuzin iz Ljubna.
— Kavčič iz Novega mesta.
fn  Umiru:   Ledorer iz Dunaja. — Pirz \% Kranja. — Grebner li Lnin ja. — Fiachor iz Kočevja Pri bHvarakem dvoru i Godi i* Bukarešta
— Miinzberg iz Gradca. — Grde iz Vač.
Dunajska borza 25. aprila.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
enotni dri. dolg v bankovcih .   .   o5 gld. 35 kr,-
.notni dri. dolg v srebru   ...   65 86
'lata renta.........77 "   40 *
1860 drž. posojilo......119 25 "
A.kono narodno banke   .... 805 * —
■kreditne akcije.......24ti "   70 *
London..........117 30
irebro........ _ _ "
**P_°i-   ■........ i     9    ;   34«/, !
O. kr. cekini........5    . 64'/
)riavnn markfl .   . .       .   57    "   55 1 *
Štela doktorja zflravilštm
s 500 gold. letne plače v AmarlJI pri Jelšah, v prijaznem trgu na slovenskem Štajerskem, s sedežem c. k. okrajne sodnije in davkarije, več različnih obrtnikov, s 5000 prebivalci v fari, in 22.000 v okraji, se b tem razpisuje. (176—1)
Prosilci, slovenskega jezika zmožni, naj blagovole svoje prošnje v 4 teduili pri okrajnem zastopništvu šmarijskem, (BezirkBvertretung St. Marein bei Cilli) uložiti.
Circus Sidoli
na cesarja Josipovem trgu. (177) V soboto 26. t. m. ob 7a8. zvečer:
Na zahtevanje od mnogih attanij ponavljanje zaradi/ neugodnega vremena odložene
častne predstave 5g
lOletne^a Caesarja Sldollja.
V drugič:
l*ui-ii4»>*Kii, čarobna pravljica od Perraulta. Vao natančneje na plakatih.
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejšo in najcenejše sredstvo je
a^" prava francoska žolča.
To, kakor tudi prosti navod, kako se rabi, dobi so zmirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. Iluriiiiuiiiiu v IJjubljuui, v Luka Tavčarje vej hiši. (108—7)
Najsilajnejši vspeh zagetovljamo. Trofiki za Čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4 kr.
Več BiaH pomočnikov,
ki bodo imeli skozi celo leto posla, se takoj sprejme. — Ponudbe in pogoji naj bo s prva pismeno narede.
IDosancic
(161—4) u Sisku.
t)ICH
!mpfiehlt
> M enartie rg -Und g uUFabnlshi adicrf&e^
Solile Firmen als Verlretef" "efwiinsc!i't
( 1h;>— -lih)
lzdateij in urednik Josip Jurčič.
Lastnina iu tuik .Narodne tiskarne11.