4 (f ■ KERSHANSKI KATOLJSkUU od nar potrebnifhih refniz fvete vere. V’ natif teh bukev fo miloftljiviFirfht, Gofpod Gofpod Ljubljanfki fhkof, 8. dan velikiga travna i83o . dovolili. TRETJIGA NATIKA. V’ LJUBLJANI 1839. - Na t ij nil Jo s h ef BI as ni k. Na prodaj per ADAMU HENR. HONU, •tupzlievav/zu f’ popirjem in poglavarfkim lnikvovesit. En Gofpod je, ena vera, en kerji. En Bog in Ozka je v Jih, kleri je zhes vje, in po vjim, in v naj" vjih. Efesh. 4? 5. 6. KASALO Od Icerflianfkiga nauka fploh Od vere..... Pervi zhlen vere, od Boga ftvarnika Od angelov . Od zhloveka . Od boslijih laftnoft Drugi zhlen vere Tretji zhlen vere Zheterti zhlen vere Peti zhlen vere (Shefti zhlen vere 4 Sedmi zhlen vere Ofmi zhlen vere Deveti zhlen vere Od gmajne fvetnikov Defeti zhlen vere Enajfti zhlen vere Dvanajfti zhlen vere Od upanja Od molitve Od Ozhenafha Od Angeloviga zhefhenja Od ljubesni . . Od defet boslijih napoved vfih rezili Jšfran. *9 a 5 28 35 5 i 54 6 9 77 83 86 88 9 2 100 102 104 110 111 116 126 i3i i34 109 ,’Stran. Od zerkvenih sapoved ...... uo8 Od fvetili sakramentov ...... a35 Od kerfhanfke pravize . . . . . . 3 11 Drugi del kerfhanfke pravize . ■ . . . 33g Od dobrili del in njih saflushenja .... 366 Od fhtirih poflednjih rezili . . . . . 38 1 Od kerfhanfkiga nauka fploh. Kaj naf azhi kerfhanfki nauk? Kerfhanfki nauk naf uzhi Boga fposnati, in mu tako flushiti, de fe f’ pomozhjo gnade boshje svelizhamo. Ali nam je slo potrebno vedili kerfhanfki nauk ? Slo nam je potrebno vediti kerfhanfki na? uk, ker je Bog sato ttvaril zhloveka, de bi ga fposnal, mu flushil, iri fe svelizhal; kar mu pa ni mogozhe, zhe ne ve Jesufovih naukov. Kako pa svemo , kaj je Jesuf uzhil? Svemo, zhe v’ zerkvi poflufhamo boshje namellnike, ki nam Jesufove nauke osnanujejo, in zhe verno beremo bukve, ki fo Jesufovi na¬ uki v’ njih fpifani. „Vera je is poflufhanja. 4 *' Rimi. 10, 17. „Namefti Kriftufa fmo poflani, kakor bi Bog fkosi naf opominjal. 44 2 Kor. 5 , 20. Koliko poglavitnih delov ima kerfhanfki nauk? Kerfhanfki nauk ima pet poglavitnih de¬ lov: vero, upanje, ljubesen, fvete sakramente in kerfhanfko pravizo. 1 Pervi del. Od kerfhanfke katolfhke vere Kaj je vera kalolfhkiga krijtjana ? era kalolfhkiga kriftjana je dar boshji, zhes- natorna luzh, od Boga mu vlita zhednoft, fko- si ktero vfe s a ref ima iu terdi, kar je Bog ras- odel, in kar katolfhka zerkev sapove verovati, naj bo v’ fvetim pifmu sapifano ali ne. Saka j pravimo , de vera je dar boshji? Sato, ker noben zhlovek ni bil vreden da¬ ru vere, in bi je f’ fvojimi deli nikoli ne bil saflushil, ako bi mu je Bog is fvoje milofti ne bil dal. To naf uzbi Jesuf rekozh : ,,]Nihzhe ne more k’ meni priti, ako ga Ozhe ne vlezhe, kteri me je poflal. u Jan. 6, 44* >,Č 3 akaj J s nii- lofti lle svelizhani poftali fkosi vero , in to ne is febe, sakaj boshji dar je to.‘ £ Efesh. 2 , 8. Sakajpravimo , de je vera zhesnatorna luzh ? Sato, ker fkosi njo fposnamo k’ svelizha- nju potrebne refnize, kterih bi f’ fvojo pame¬ tjo ne bili nikoli fposnali- 5 Nafha pamet po fvoji natori ni vfigavedo. »ha, to je le fam Bog, in fkosi poverbani greh je tako otemnela, de le nektere refnize, in fhe teh prav ne fposna. Skosi fveto vero fhe le prav fposnamo Boga in njegove popolnamafti, dolshnofti do njega, dolshnolti do febe, do blishnjiga in do drugih llvari; fkosi njo fposna¬ mo boshjo previdnoft, ktera zeli fvet, in per- godbe ljudi vlada, (visha), refnizo od vezhniga svelizhanja pravizbnih v’ nebelih, in vezhniga pogubljenja grefhnikov v’ peklu, neumerjozh- noft zhlovefhke dufhe , in fkosi njo svemo po¬ trebne perpomozhke k’ svelizhanju i. t. d. Teh refniz bi ne bili nikoli fposnali, ako bi jih Bog nam ne bil rasodel, nafhiga uma ne bil ras- fvetlil , in nafhih ferz f’ fvojo gnado k’ vero¬ vanju perpravnih flori!. Torej pravi prerok Isajia. „Ljuditvo, ktero je v’ temi hodilo, je veliko fvetlobo 'vidilo, prebivajozhim v’ desheli fmertne fenze je luzh safjala.“ Isa. 9, 2. To je, ljudem, ki fo bili v’ nevednolli, v’ neveri, fe je Jesuf nebefhka luzh perkasal, in jim fko¬ si osnanovanje fvete vere pamet rasfvetlil, de fposnajo , kaj jim je verovati in floriti, de vezh- no shivljenje dofeshejo. Sakaj pravimo , de vera je od Boga knji ja¬ mi vlilo zhednojt? Sato, ker pofvezhujozha gnada boshja, ki jo je krili jan she per f. kerftu sadobil, zhlo- vefhko voljo perpravno flori, de vfe to sa ref ima in terdi, kar je Bog rasodel in obljubil; de vefelje do teh refniz sadobi, in s’ njeno po- mozhjo po refnizah fvete vere shivi, in fe vezh¬ niga shivljenja vredniga flori. 1 4 Kaj je po kerfhanfko kaiolfhko varovati? Je vfe sa ref imeti in terditi, kar je Bog rasodel, in kar zerkev verovati ukasuje, naj bo v’ fvetim pifmu sapifano ali ne. Sakaj moremo vfe lerdno verovali, kar je Bog rasodel ? Sato, ker je Bog vezhna refniza in mo- droft, ki ne more golufati, ne golufan bili. Torej ne dajmo fe v’ veri nizh premotiti, in raji martre in fmert terpimo, kakor de bi ka¬ ko refnizo fvete vere savergli. S. Pavel pravi: ,,Nekteri fo, kteri vaf motjo, in hozbejo p re¬ ve rni ti evangelj Krikufov. Ali deliravno bi mi, ali angel is nebef vam kaj osnanoval rasun te¬ ga , kar fmo vam osnanovali, naj bo preklet .“ Galazb. 1, 8 . ,,Naj ne bomo vezb (ko) otrozi omahljivi, de naf ne bo gonil fem ter tje vfak veter uka po zhlovefhki hudobii, po svitoki, f’ ktero naf hozhejo v 5 smolo sapleki. <£ Efesb. k, i4. Apofteljniin marterniki nam dajo nar lep- fhi sglede terdnoki v’ veri. Sovrashniki vere fo jih nar gerfbi in hujfhi, ko fo mogli, mar- trali j jih na kole raspenjali, po shivinfko gaj- shlali, f’ fkirami fekali, s’ rasbeljenim shelesam shgali, na sherjavzi pekli , s’ gorezhimi rezhmi namasali in take sashgali, f’ shagami shagali, v’ vrelim olji kuhali, s’ kamni pobijali, s’kol¬ ini do fmerti tepli , fireljali, divjim sverinam sa jed metali J. t. d. pa vender fe nifo dali v’ veri premotili, veliko bolj fo fe vefelili, in sa slo frezhne fhleli, de fo imeli perloshnoft sa Je- sufa terpeti. Ileb. 11. 5 Šaha/ fino dolshni v/e verovati, kar nam. katolfhka zerkev verovali ukasuje ? Sato , ker fe ona nikoli ne smoti v’ refni- zah fvete vere, ko, je fteber in terdnoft refnize, in ko je Jesuf pred vfo smolo varuje. ,,Pole jeli fim s’ vami vfe dni do konzhanja fveta. 44 Mat. 28, 20. Ali je katolfhka vera k ’ svelizhanju potrebna? Katolfhka vera je vfakimu zhloveku k’ fve- Hzhanjn potrebna, ker bres vere ne more no¬ beden Bogu dopafti, torej tudi ne svelizhan biti. ,,En Gofpod je, ena vera, en kerft.“ Efesli. 4, , 5 . „Kadar fe bo pokasal Gofpod Jesuf od neba s’ angeli fvoje mozbi, v’plemenu ognja, kteri fe mafhuje nad njimi, kteri Boga ne po- snajo, in kteri nifo pokorni evangeliu Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa, ti bodo v’ pogubljenji vezhno terpljenje prejeli od oblizhja Gofpodo- viga.“ II. Tefaionizh. 1, 7 — 9. Je k’’ svelizhanju sadofti, de k atolfh ki kri- jijan le o’ Jerzu veruje , kar je Bog rasodel? To fhe ni sadofti, on more tudi: 1) Svojo vero v’ delih kasati: „Kaj pomaga moji bratji, ako kdo pravi j de ima vero, zhe pa del nima, ga bo mar sa- mogla vera svelizhati. 44 Jak. 2, 14. „Kakor je telo bres dufhe mertvo, tako je tudi vera bres del meriva.“ Jak. 2, 26. 2) Kar v’ ferzu veruje, kadar je savoljo zhafti bosbje in svelizhan ja blishnjigatreba, tu¬ di s’ uftmi ozliitno prizhali. 6 „Kterikoli me bo fposnal pred ljudmi, ga bom tudi jeft fposnal pred fvojim Ozhetam, kteri je v’ nebelih.“ Mat. 10, 32 . „Ako bofh f’ Tvojimi uftmi fkasal vero na Gofpoda Jesufa in v’ fvojim ferzu veroval, de je Bog njega od mertvih obudil, bofh svelizhan. Sakaj f’ fer- zam fe veruje k’ pravizhnofti, s’ uftmi pa fe vera kashe k’ svelizhanju. 44 Piim. 10, g. i o. Ko je S. Pavl v’ jezbi sapert bil , fe mu je po nozhi Gofpod perkasal, in mu je rekel: ^tanoviten bodi. kakor li od mene v’ Jerusale- mu prizheval, tako morefh tudi v’ Rimu pri- zhevati. 44 Apoft. djan. 2,3, ji. Kdaj more hrijljan od vere P ujimi fpri- zhevati ? 1) Kadar je od oblaftnikov savoljo vere vprafhan. 2) Kadar flifhi soper vero govoriti, in fhe fofebno takrat, zhe previdi, de bo kdo s’ njegovim molzkanjem v’ smoti poterjen. ^Smemo Jderikrat vero satajili? Nobenkrat je ne fmemo sata ji ti, temuzh raji moremo umreti, kakor pa vero satajiti. Jesuf pravi: ,,Kdor me bo pred ljudmi satajil, tega bom tudi jeft satajil pred Ozhetam, kteri je v’ nebelih. 44 Mat. 10, 33 . Kdor fe bo mene in mojih befedi framoval, tega fe bo Sin zhlovekov framoval , kadar bo prifhel v’ fvoji, Ozhetovi in fvetih angelov zhafti. Luk. 9, 26. Je dolshnojt n’ veri rajii, in jo n’ Jebi li¬ ter jevali ? Dolshnoft je, sakaj vera je velik dar boshji, in njo sgubiti, ali v’ nji oflabeti je velik greh. Zbe fi pa zhlovek ne persadeva fvoje vere smi- rej bolj fposnovati, fe vedno v’ nji uterjevati, bo v’ njem oflabela, in fzhafama jo bo zlo sgubil, in vezhno svelizhanje sapravil. Kaj more kri Ji jan Jioriti, de bo v ’ ver mozhnejfhi perhajal ? 1) More fvoje ferze od grehov ozhiftiti, in fe Bogu in refnizi is ferza vdati : ,,Moj uk ni moj, ampak tega, kteri me je poflal. Kdor bo bolel njegovo voljo ftorili, bo uk fposnal, zbe je is Boga,“ Jan. 7, 17. ,,Evangelj je boshja mozh v’ svelizhanje vfakimu, kteri veruje.“ Rimi. 1, 16. 2) Skerbno in verno boshjo befedo po- flufhati in brati. 5 ) Nagnenja, ki fo verovanju nafprotne, laflno ljubesen in famoglavnoil: ukrotiti, in po- nishen biti. 4 ) Jesufovim naukam pokoren biti, in fvo¬ je mifli, shelje, befede in dela po njih ravnati in obrazhati. Kako grej hi krijtjan soper vero? Grefhi: 1) zhe fe refniz fvete vere ne u- zhi, in boshje befede ne premifhljuje. 2) Zhe kake refnize ne veruje, ko je sanikern v’ po- flufhanji boshje befede. 3 ) Kadar ne mara ali je v’ pravi veri, ali pa ne. 4) Kadar vfega ne veruje, kar katolfhka zerkev verovati ukasuje. 5 ) Ako fe vere framuje. 6) S’ nevero. 7) Zhe v’ tako drufhino hodi, kjer njegova vera flabi. 8) S’ molzhanjem, kadar flifhi druge veri ali 8 poftavam f. evangelja nafproti govoriti, in pre- vidi, de bi njegovo fvarjenje pomagalo; ali pa, de bi jim dopadel, zlo s’ njimi potegne in ref- nizo sanizbuje. Kaj je kri/ijami flor iti, kader ga fknfhnja- ve soper vero nadleshvajo ? i) Si more persadevati takih fkufhnjav, prej ko more, fe snebiti. 2 ) Vero v’to refni- zo obuditi, savoljo klere je fkufhan. 3) Se pred Bogam ponishati, in ga sa gnado profiti, de bi ga v’ tej refnizi poterdil, in ne prevezh nepokojin savoljo tega biti; temuzh v’ Boga saupati. u4li samoremo po katolfhki veri shiveti? Is fvoje laftne mozhi ne samoremo, ker je nafha natora popazbena, f’ pomozhjo gnade boshje pa samoremo shiveti po veri; tode mo¬ remo Boga sa njo profiti. Od kod verno Jhe dan danafhni, kar je Bog raso del? Kar je Bog rasodel, vemo is sapifane in nesapijane boshje befede. Kaj je sapifana koshja befeda ? Sapifana boshja befeda, ktero tudi fveto pifmo imenujemo, fo vfe tifte bukve ftariga in noviga teltamenta , ktere fo fveti moshje od fve- tiga Duha navdihnjeni fpifali, in jih je katolfh- ka zerkev sa take fposnala in poterdila. 9 Kaj sapopadejo fploh v' febi bukve Jtariga tejiamenta? Vfe, kar je Bog od Avarjenja fveta do Je- sufoviga prihoda na fvet ljudem rasodel, in flo¬ ri 1, de bi svelizhani bili. Is teh bukev fe uzhi- rno, de fo vfe rezili od Boga vflvarjene, de zhlovek je pervo pravizhnoft in fvetoft s’ nepo- korfhino do fvojiga ftvarnika sgubil, de fam od febe je popazhen in hudoben, de nemore v’ nebefa priti; de ufmiljeni Bog je popazheni- mu zhloveku odrefhenika obljubil, v’ kteriga fo she pravizhni flariga teftamenta verovali in upali i. t. d. Kaj fploh o’ febi sapopadejo bukve noviga tejiamenta ? Kar je Jesuf sa nafbe svelizbanje flori! in uzbil. Popifujejo njegovo rojftvo, njegovo shiv- ljenje, prezhudno fpozbetje in zhudeshe, pre¬ rokovanje, sglede, ki nam jih je dajal, terplje- nje in fmert, od fmerti vftajenje , vnebohod, rasfhirjenje katolfhke zerkve po apofleljnib. Is kterih bukev jef. pifmo Jtariga teftamenta? Je is bukev, ki fo sgodbe, nauki in pre¬ rokovanja v’ njih. Ki fo sgodbe v’ njih, fo pe¬ tere bukve Mojsefove, perve povedo od ftvarje- nja fveta , od raftenja in rasfhirjenja zhlovefh- kiga rodu po fvetu, v’ drugih je odhod Isra- elfkiga ljudftva is Egipta popifan; v’ tretih, kako morejo Israelzi ozhitno in unajno flufhbo boshjo opravljati; v’ zhetertih je popifano Isra- elfko ljudftvo in njegovo rasdeljenje ; v’ petih fo vfe sapovedi, ktere je jim Bog dal. Potim 10 fo Josuetove bukve, bukve fodnikov, zhetvere bukve kraljev, dvoje bukve kronike, Esdrove bukve, Nehemijeve bukve, dvoje bukve Maka- bejev, Jobove bukve, Rutine bukve, Juditine bukve, Eilerne bukve , Tobijeve bukve. Ki fo nauki v’njih, fo: pfalmi, pripovifti, pridgar, vifoka pefem, modroftne bukve, Jesuf §irahov. Ki je prerokovanje v’ njih, fo: Isaija, Je¬ remija, Ezehiel in Daniel. Potlej Jona, IJagej, Osej, Joel, Amos, Abdija, Mihej, Nahura, IJa- bab, Sofanija, Zaharija, in Malahija. Pervim fhtirim fe pravi veliki, dvanajftim poflednjim mali preroki, ker fo nam pervi vezh, ti pa manj sapifaniga prerokovanja sapuftili. Is klerik bukev je f. pijmo noviga tejiamenta ? Je is fhtirih evangeljev: is evangelia f. Ma- tevsha, f. Marka, f. Eukesha in f. Janesa, is apoftolfkiga djanja,is fhtirnajfi: liftov f. Pavla; eden do Rimljanov, dva do Korinzhanov, eden do Galazhanov, eden do Efeshanov, eden do Filipljanov, eden do Kolofanav, dva do Tefalo- nizhanov, dva, do Timoteja, eden do Tita , eden do Filemona, eden do Ilebrejev ; lih f. Jakopa, dva lifta f. Petra, trije lifti f. Janesa apofteljna, en lift f. Juda, in fkrivno rasodenje f. Janesa. J zhim fo bogabojezhi moshje, ki fo pifali fvelo pijmo fploh fprizhali, de jih je Bog poflal? i) S’ zhudeshi, ki fo jih delali, ki jih nobeden drug delati ne more, kakor le Bog fain, ali komur Bog mozh da. 11 2 ) S’ prerokovanjem, ker fo take prihod- ne rezhi napovedovali, kakor fo fe potlej godi¬ le, ki jih le Bog fam ve, ali komur jih Bog rasodene. 3. S’ refnizami, ktere fo uzhili, kterih pa is fvoje laftne pameti nifo mogli vediti, ampak le is rasodenja hoshjiga. Kako fe fprizha , de je sgoli ref niza, kar je v’ f pijmu noviga tejiamenla ? Se fprizha, ko fo apofteljni vfe pifali, ki fo bili fveti bogabozhi moshje, svefli tovarfhi Jesufovi, od njega v’ viim poduzheni, prizlie vfih njegovih del, fo vfe dobro vedili, kar je uzbil, torej fo lahko refnizo povedali. Sato fe fmemo terdno sanefti, de je vfe ref, kar je v’ fvetim pifmu. Jesuf fam, kijih je nar bolj posnal, jim pravi, de bodo od njega prizhali, ker fo od sazhet- ka per njem bili. Jan. i5, 27 . S. Janes fam od febe in od tega, kar pi- fhe pravi: „In ta, ki je vidil, prizhuje, in njegovo prizhevanje je refnizhno, in on ve, de refnizo govori, de tudi vi verujete . 44 Jan. 19 , 35. In f. Lukesh pove od febe in fvetiga evan- gelja tako. ,.Kakor fo nam isrozhili ti, hteri fo od sazhetka farni vidili, in fo bili flushabniki Gofpodove befede, fe je tudi meni prav sdelo, kte¬ ri lim vfe fkerbno od sazhetka isprafhal, po verlli tebi popifati, preljubi Teofil . 14 Luk. 1 , 2,3. De je vfe ref, kar fo apofteljni pifali in uzhili, in tako uzhili, kakor fo is Jesufovih ud flifhali, fe fhe bolj terdno preprizhamo, ker vemo, de fo f’ pomozhjo in navdihovanjem f. 12 Duha pifali, in torej fe smoliti nifo mogli. Je- suf pravi: „Jeft bom Ozheta profil, in vam bo dal drusiga Trofhtarja, de per vaf oftane ria vekomaj, Duha refnize, kteriga fvet ne more prejeti, ker ga ne vidi, in tudi ne posna , vi pa ga bofte posnali, ker bo per vaf oftal, in bo v’ vaf . 44 Jan. 14, 16. 17. Kadar vaf bodo pa isdali, ne fiserbite, ka¬ ko ali kaj imate govoriti, sakaj tifto uro vam bo dano, kaj imate govoriti. Sakaj vi nifte tifti, kteri bote govorili, ampak Duh vafhiga Ozheta je, kteri bo fkosi vaf govoril. 44 Mat. 10, 19. 20. ,,Trofhtar pa fveti Duh, kteriga bo Ozha v’ mojim imenu poflal, tifti vaf bo vfe uzhil, in vam bo vfe povedal, karkoli vam poprej rezhem. 44 Jan. 14, 26. §. Pavel ni s’ Jesufam shivel, in fam od febe tako govori: „Evangeli, kteriga fim jeft osnanil, ni od zhloveka; jeft namrezh ga nifim od zhloveka prejel , ali fe nauzhil, ampak fkosi rasodenje Jesufa Kriftufa. 44 Galazh. 1, 11. 12. Ker Jesuf do konzhanja fveta per fvojih oftane, in je apofteljnam fvetiga Duha k’ pomo- zhi poflal, in ozhitno njih nauk sa fvojiga fpo- sna rekozh: („Kdor vaf poflufha mene po/la- fha.“ Luk. 10, 16.) tako bi bila pregrefhna ofhabnoft nad refnizami fvetiga pifma zviblati, Jesufu in f. Duhu, kteri v’ fvetim pifmu govo¬ ri , ne verovati. Sakaj fe fmemo tudi na fveto pijmo fiari- ga tejiamenia ravno tako terdno sanejti, ka¬ kor na tega noviga tejiamenia P Sato , ko ga Jesuf fam in njegovi apofteljni poterdijo. 13 Jesuf in njegovi apokeljni per vfaki perlo- sbnoki kashejo na sgodbe, prerokovanja, sapo- vedi in nauke fvetiga pifma kari ga tekamenta, in poterdujejo fvoje nauke s’ tiflimi refnizami, kar bi ne bili korili, zhe bi ne bilo od Boga rasodeto. Tako pravi Jesuf: „Vfi preroki in pokava noter do Janesa fo prerokovali.Mat. 11 , i3. „Kakor je bil Jonas v’ trebuhu mor- fkiga foma tri dni in tri nozhi, ravno tako bo fin zhlovekovi v’ fei’zu semlje tri dni in tri no¬ zhi. “ Mat. 12 , 4o. ,,Preifhite pifma, ker vi menite, de imate v’ njih vezhno shivljenje, in tike fo, ktere od mene prizhujejo. 44 Jan. 5, 3g. „Vfe more dopolnjeno biti, kar je pifano v’ pokavi Mojsefa in prerokih, in v’ pfalmih od mene. Tako je pifano, in moglo je biti, de je Krikuf tako terpel in na tretji dan od mertvih vftal. 44 Luk. 2 5, 44- 46. sili fmejo hrijijani J. pijmo brati? Smejo ga brati. S. pifmo je Bog ljudem dal, de bi fe is njega uzhili, kar jim je vero¬ vali , in koriti, de v’ nebefa pridejo. Bog pa hozhe ljudi svelizhati, tako tudi hozhe , de f. pifmo berejo, v’ kterim fo befede vezhniga sliivljenja. To poterdijo tudi befede f. pifma. „Ne pu- ki bukev pokave od f trojih uk priti, ampak nozh in dan jih premifhluj, de dershifh in kori f h vfe, kar je v’ njih sapifano, takrat bofh prav in sakopno ravnal.‘ £ Josue i, 8. ,,Karkoli je pifano, (pravi f. Pavel) jek’ nafhimu pod- uzhenju pifano, de fkosi poterpeshljivok in po- vefeljenje pifem upanje imamo .“ Rimi. i5, i4- 14 Tudi v’ djanji apobeljnov je sapifano, de pervi kriftjani fo befedo prav sheljno poflufhali, in vfak dan pifma pregledovali, ako bi tem ta¬ ko bilo. 17, 11. Apobeljni fo sapovedovali kribjanam, de naj libe bero, in tudi drugim zerkvam (gmajnam krijtjanov) brati dajo. S. Pavel ukashe Kolo- fhanam rekozh: ,,Kadar bo per vaf prebran ta lili, borite, de bo tudi v’ Lavdizejfki zerkvi bran; in tega, kteri je na Lavdizejze, vi beri¬ te.“ Kolofh. 1, 16. Apobeljni nifo libov le fhkofam in duhovnam , ampak gmajnam kri- bjanov pifali. S. Pavl je pifal Rimljanam, Ko- rinzhanam, Galazhanam , Efesbanam , Filipla- nam i. t. d. kar fkafhe, de je hotel, de bi jih brali, in fe is njih uzhili, kako naj shive; kar je bilo pa tem perpufheno, je tudi Tedanjim hribjanam. Kako fe more f pijmo brali? 1) S. Duha sa gnado profiti, de bi, kar beremo, v’ ferzu ohranili, in po tem borili. 2) S’ ponishnim in zhibim ferzam, in f’ pofebno zhabjo, kakor de bi flifhali famiga Boga s’ nami govoriti, ker nauki f. pifma fo zhiba bosbja befeda. 3 ) S’ gorezhimi sheljami fe vernih refniz od Boga, od Jesufa in sa nafhe sadershanje nauzbiti, in jih potlej v’ djanji fpolnovati. 4 ) Ne lohka sabopnih refniz po fvoji gla¬ vi slagati, ampak duhovne vprafhati. 5 ) Sofebno le take bukve brati, ki fo bolj sabopne in potrebne: kakor pfalme, bukve mo- drofti, Sirahove , pridgarjeve, pregovore, To- bijeve, Jobove, f. evangelj, i. t. d. Ali je v ’ f velim pifnm noviga tejtamenta vfe sapifano , kar je Jesuf uzhil? Ni. Veliko refniz fo apofieljni Jesufovi le s’ befedo uzhili, pa ne sapifali, kar farni po¬ vedo. S. Pavl Tefalonizhane opominja rekozh: ,,Bratje, bodite ftanovitni, in dershite isrozhe- nje, kteriga lle fe nauzhili ali fkosi govorjenje, ali fkosi nafh lili / 4 Tefal. 1, i 4 - S. Janes pove, de je Jesuf fizer fhe veliko drugih zhudeshev ftoril vprizho uzhenzov, kteri nifo v’ teh bukvah sapifani, ti pa fo sapifani, sato de verujete, de Jesuf je Kriftuf, Sin bo- shji, in de vi, ker verujete, shivljenje v’ nje¬ govim imenu imate. Jan. 20, 3 o. 3 i. In fhe vezh pove: De je Jesuf fhe veliko drusih rezhi ftoril, od kterih, ako bi fleherne pofebej popifane bile, menim , de bi zel fvet sadofti proltoren ne bil sa te bukve, ktere bi fe popi- fale. Jon. 21, 25 . ,,Kar Ji od mene flifhal ( govo¬ ri fveti Pavel) pred ozhmi veliko prizh, to perporozhi fvetim ljudem , kteri bodo samogli tudi druge uzhiti . 44 2. Tim. 2, 2. Od kod vemo, kar fo apofieljni le s 1 befedo uzhili, pa ne sapifali? To vemo is ultniga isrozhila. — Nallopni- ki apoheljnov fo refnize, ki fo jih od apoftel- nov flifhali, druge uzhili, tako, de fo jih fpet eden od drusiga svedili do danafhniga dneva. Poftavim verne refnize, de je f. kerft tudi otro- kam k’ svelizhanju potreben, de nedeljo na me- 16 Iti fabote pofvezh ujemo, kako naj fe ofer fvete mafhe opravlja, kako naj fe fveti sakramenti dele, de fvetnike zhaftili je dobro in koriftno i. t. d. fo nam le is uftniga isrozhila snane. Kako fe preprizhamo, de to njtno isrozhilo, ki ga imamo, je refnizhno Jesujovo in njego¬ vih apojieljnov? Se preprizhamo is tega, ker ga je katol- fhka zerkev ob vlili zhalih sa Jesufov in njego¬ vih apolteljnov nauk verovala in osnanovala. Kaj je tedaj nesapifana boshja hefeda ali ujino isrozhilo? So tifti nauki vere, ki nam gre jih vero¬ vati, in po njih shiveti, ktere fo apofteljni ali is uft famiga Jesufa Kriftufa flifhali, ali pa rasfvetljeni od f. Duha le osnanovali, pa ne sa- pifali. Kje je ujino isrozhilo hranjeno ? Samo v’ kerfhanfki, katolfhki Rimfki zerk- vi je ftanovitno, svefto in riepopazheno hranje¬ no. Ona farna je od Jesufovih in apoftoljfkih zhafov, in ho do konzhanja fveta; ona je vfelej po redu papeške in fhkofe imela, kteri fo pravi naftopniki apofteljnov, torej ji more krilljan vfe verovati, kar mu sa bosbjo befedo osnani, zhe tudi ni v’ fvetim pifmu, ker jo f. Duh vodi. „Trofhtar pa f. Duh , jReriga bo Ozha v’ mojim imeni poflal, lifti vaf bo vfe uzhil, in vam bo vfe povedal, karkoli vam poprej rezhem.‘‘ Jan. 14, 26. 17 Poflufhajmo nafho mater katolfhko zerkev, kakor pokorni otrozi, ona je prejela od Jesufa in njegovih apofieljnov fvete isrozhila, ona jih hrani bres popazhenja, in hvalimo Jesufa, ki sa nafhe svelizhanje vedno fkerbi. Is koga tedaj vje svemo, kar nam. je vero¬ vati? Is f. pifma in uftniga isrozhila. Kaj more v fak zhlovek, kadar fe pameti save, potrebno vediti in verovati, de bo sveii- zhan ? 1) De je en Bog. 2) De je Bog pravizhni fodnik, kteri vfe dobro plazhuje, in vfe hudo fhtrafuje. ,,Kdor hozhe k’ Bogu priti, more verovati, de je tem, kteri ga ifhejo, plazhevavez.“ Heb. 11, 6. 3 ) De fo tri boshje perfhone eniga bitja, in ene natore: Ozhe, Sin, in §veti Duh. „Trije fo, kteri v’ nebi prizhujejo, Ozhe, Befeda in Sveti Duh, in ti trije fo eno.“ 1. Jan. 5 , 7. 4 ) De je druga boshja perfhona zhlovek podala, naf f’ fvojo fmertjo na krishu odrefhiti in vezhno svelizhati. 5 ) De je zhlovefhka dufha neumerjozha. ,,Ne bojte fe tiftih, kteri telo umore, dufhe pa ne morejo umoriti, temuzh bojte fe veliko bolj tiftiga, kteri samore dufho in telo pogubiti v’ pekel. 4 ’ Math. 10, 26. ,,Prah pride fpet r’ 2 18 semljo, is ktero je bil vset, duh pa fe it’ Bogu poverne, kteri ga je dal.** Pridg. 12 , 7 . 6 ) De je gnada boshja k’ svelizhanju po¬ trebna, in de bres gnade boshje zhlovek nizh sa vezhno shivljenje saflushenja vredniga ftorili ne more. ,,Bres mene ne morete nizh boriti.‘* Jan. i5, 5. „Ne kakor de bi premogli is febe kaj mifliti,- kakor is febe, ampak nafha pre- moshnoft je is Boga.** II. Korin. 3, 5. Kaj je vfakimu kalolfhkimu kriftjanu snati sapovedano? Vfakimu katolfhkimu kriftjanu je snati sa¬ povedano : 1 ) Apoftoljfko vero. 2 ) Gofpodovo molitev ali ozhenafh. 3) Defet sapoved boshjih, in pet zerkve- nih sapoved. 4 ) §edem fvetih sakramentov. 5) Kerfbanfko pravizo. Kje je JoJebno sapopadeno, kar kalolfhki krijijan verovali more ? Kar katolfhki kriftjan verovati more, je fo- febno v’ apofioljfki veri sapopadeno, ktera fe tako glafi: Verujem v’ Boga Ozheta, vfigamogozhniga ftvarnika nebef in semlje. In v’ Jesufa Kriftufa, §ina njegoviga ediniga, Gofpoda nafhiga. Kteri je fpozhet od fvetiga Duha, rojen is Marije de¬ vize. Terpel pod Ponzjam Pilatusbam, krishan bil, umeri in v’ grob poloshen. §hel je pred pekel, tretji dan od irnerti vrtal. Shel je v' 19 nebefa, fedi na defnizi Boga Ozheta vftgamo- gozhniga. Od ondod bo prifhel fodit shive in mertve. Verujem v’ fvetiga Duha. Eno Beto, katoifhko zerkev, gmajno fvetnikov. Odpufha- nje grehov. Vftajenje mefa. In vezhno shivlje- nje. Amen. Saka/ pravimo , apojioljfka vera? Sato, ko fo jo apofieljni sloshili. Ali je nam krijtjanam dobro in korifino apojiolfko vero vediti? Dobro jo je vediti: 1) ker fe ob kratkim na vfe poglavitne refnize f. vere fpomnimo, kadar jo molimo. 2) Smo v’ nafhi veri mozhno poterjeni, ker vemo, de ravno te refnize verujemo, ki fo jih apoltelni verovali in uzhili. Koliko delov alizhlenov ima apojtoljfka vera? Apoftoljfka vera ima dvanajft delov ali zhle¬ nov. Od 12 delov ali zhlenov apoftolifke vere. Pervi zhlen vere. Verujem v’ Boga Ozheta, vligamogozhniga flvar- nika nebef in semlje. 2 * 20 Bog, ftvamik vfih rezili. Kdo je vfe Jivaril? Bog je nebo in semljo in vfe , bar je kva¬ ril. „V’ sazhetku je Bog kvaril nebo in sem¬ ljo.“ I. Mojs. i, l. Kaj pomeni hefeda Ji variti? Befeda II vari ti pomeni, is nizh kaj koriti. It koga je Bog vje Jivaril? Is nizh je Bog vfe kvaril, ker je pred, dokler Bog vliga ni Ilvaril, le Bog fam bil. Kako je. Bog is nizh vfe jivaril? S’ fvojo vligamogozhno voljo; kar hotel je, pa je bilo. ,,Bog je rekel: Naj bo, in bilo je. 4 * 1. Mojs. i. Kaj nam pove J'velo pijmo od Jivarjenja fveia ? De je v’ sazhetku Bog kvaril, nebo in sem¬ ljo; semlja je bila pa pulta in prašna, in tema je bila zhes fhirjavo bresnov, in Duh boshji je bil fprokert zhes vode , in potlej je v’ fhe- ilih dneh vfe kvaril. Pervi dan fvetlobo. Dru¬ gi dan je Bog rekel : Bodi firm a men t med vo¬ dami , in raslozhi vode od voda. Tretji dan je Bog rekel : Naj fe sbero vode, ktere fo pod nebam , na en kraj fkupej, in fuho fe pokashi. In je rekel : Posheni semlja seljfhe in rodovit¬ ne drevefa. Zheterti dan je Bog rekel: Naj po- kanejo luzhi na nebu, in naj lozhijo dan in 21 nozh, in naj bodo sa snamnja in zhafe, in dne¬ ve in leta; in je kvaril fonze, luno in svesde. Peti dan je Bog rekel: Rodite vode lasijozho shival, in kar leta nad semljo pod lirmamen- tam nebef. In kvaril je ribe, vfe shive in gib¬ ljive kvari v’ vodi, ptize in vfe, kar leta po fvojim rodu. Sheki dan je Bog rekel: Rodi setnlja sbivali po fvojim rodu, shivino in lasi- jozhe shivali in sverine semlje po fvojim rodu. In poflednjizh je zhloveka kvaril. I. Mojs. 1. Kaj je Bog jedrni dan ji varil? Bog fedmi dan ni nizh kvaril, ampak je pozhival (to je, je nahal od kvarjenja) in ga je pofvetil , de bi tudi mi fhek dni v’ te¬ dnu delali, fedmi dan pa pozhivali, ga s’ dob¬ rim delmi pofvezhevali, in fe vezhniga pozhit- ka v’ nebelih vredne delali. Ali Bog s daj nizh ne dela, kar je j ret jivaril ? Bog fhe vedno dela; F fvojo vligamogozh- nokjo , modrokjo in dobroto fvel in vfe kvari oh ranuje, obdershi in jim okanik daje ; on kori, de fe na fvetu vfe na fvojim meku, vfe v’Ro¬ jim zhafu godi; vfe obrazha in vlada ali visha. ,,Moj Ozha do sdaj dela, in jeJJ delam.“ Jan. 5 , 17. ,,Kako bi kaj okanik imelo, ko bi Bog ne hotel! Vfe je njegovo djanje od konza do kon- za.“ Modr. 7, 8. ,,Bog vfe po fklepu fvoje volje ravna.“ Efesh. 1, 11. „Gofpod, kako velike in zhakitljive fo tvoje dela; vfe li modro koril, sem!ja je polna tvoje lakine. — Vfe kvari zha- 22 kajo, de jim dafh jed v’ pravim zhafu. Ako fvojo roko odprefh, fo vfe F tvojim blagam nafitene. Ako pa fvoje oblizhje fkrijefh, fe pre- Itrafhijo, zhe jim fapo vsamefh, poginjejo, in fpet prah poftanejo. 44 Pfalm. io3. Sa koga Bog fhe fofebno fkerbi? Sa zhloveka, ker on fam je po hoshji po¬ dobi vftvarjen, fam samore Boga prav zhalliti, hvaliti, moliti in f’svetlim fpolnjenjem boshjih sapoved v’ nebefa priti, in k’ temu mu Bog gnado daje; Bog obrazha, kje, kdaj, in v’ ka¬ kim zhafu naj kdo shivi, in kako naj fe mu godi. ,,Bog je, kteri v’ vaf daja, de hozhete in borite, kar je njegova fveta volja. 44 Filiplan. 2 , i3. Sgodbe, ki fo v’ fvetim pifmu sapifane naf od te refnize terdno preprizhajo. Adama je Bog v’ lep vert (paradish) potlavil, v’ njim je bil s’ vfim potrebnim prefkerbljen. Ko je grefhil, fe Bogu samirel, in gnado boshjo sgubil, ga fizer Bog po pravizi fbtrafa, is raja isshene, pa ga vender fhe f’ potrebnim shiveshem prefker- bi, in mu fhe odrefhenika poflati obljubi, kteri je tudi v’ fvojim zhafu na* fvet prifhel. Noeta s’ njegovo drushino je ohranil, ko je vef fvet v’ vodi potopil. Abrahamu je ukasal iti is deshele malikovavzov v’ deshelo, ktero mu je odkasal. Kako zhudno je vodil Joshefa, de je v’ Egipt prifhel, in ga tam k’ veliki zhafti po- vsdignil. Mojsefa v’ plelenizi na vodi Nilu o- hrani, in flori, de kraljeva hzhi k’ vodi pride, de ji ga is vode dajo, in prefkerbela ga je bolj, ko bi ga bila mali samogla. Israelfko Jjudtlvo 25 nam kashe, de tako Bog sa zelo JjudAvo fkerbi, kakor sa ljudi po farnim, fpelje ga is Egiptovfke fushnoAi, in ohrani ga prezhudno fhtirdefet let v’ puAi pufhavi. Davida paAirja isvoli sa kralja namefti Savla. Elija po orlu f’ kruham in me- fam vfak dan prefkerbi. ZhiAo §usano pred nezhiAimi fodniki obvaruje, in krive fodbe soper njo fklenjene po mladenzhu Danielu overshe. Daniela v’ jami med levi ohrani i. t. d. Ali nam je sa f »oje ohranjenje fkerbeti, ker JBog s a naj' fkerbi? Vfe Jfi moremo persadevati, febe ohraniti; sato nam je Bog um, pamet in telefno mozh dal; pa nesmerno ne fmemo fkerbeti, ker Bog po ozhetovo sa naf fkerbi. „Ne fkerbi te tedaj rekozh: Kaj bomo jedli ali pili, ali f’ zhem fe bomo oblekli? faj vafh nebefhki Ozbe ve, de vfiga tega potrebujete. 44 Mat. 6, 32. Ker Bog po ozhetovo sa naf fkerbi, sakaj je pa tolikanj hudiga na J vetu ? Sato, ker Bog hozbe, de bi vfi ljudje sve- lizbani bili, nadloge jim pa veliko k’ avelizha- nju pomagajo, ker 1) veti zhloveka obude, de fvoje grehe fposna, ki bi jih ne bil fposnal, zhe bi mu smirej dobro bilo. Sgubljeniga fina je lakota k’ ozhetu gnala, fizer bi bil fhe le pregrefhno shivel, 2 ) §lifke in sopernoAi uzhe zhloveka Bo¬ ga fposnovati. V’ obilnofii dobriga zhlovek Bo¬ ga posabi, mu ni mar moliti, v’ zerkev hoditi in fvete rezhi premifhljevati. 24 Kralj Manafe ne Lil pokore ftoril, zhe Li ga Bog ne bil dal fovrashnikam v’ roke, kteri fo ga v’ Babilon odpeljali in v’ jezho vergli, kjer fe je fpokoril. 3) Nadloge zhloveka ponishajo, in upanje v’ Boga v’ njegovim ferzu bude, ker zhlovek fposna, de mu Bog pomagali samore. 4) S’ nadlogami in britkoftmi Bog pravi- zhne zhifti in grefhnike pokori. 5) Store , de radi molimo. 6) §tore zhloveka ufmiljeniga, ker is lafl- ne fkufhnje ve, kaj de je terpljenje, in ga ilhe tudi drugim manjfhati. Kako fe more zhlovek sadershali , ko ve de Bog vfe po Jvo/i previdnojii ohrazhci? l) More v’ Boga saupali, in s’ vlim sado- voljin biti, kar mu Bog da, ko ve, de mu bo vfe v’ dobro saleglo, deliravno sdaj ne ve, sa- kaj fe mu tako godi. j) Verno moliti, Boga gnade profiti, in fe ne dati motiti, ko vidi, de fe tolikanj naro¬ be godi; temuzh mifliti, enkrat bo vfe srav- nano. 3) Vfe dobro in flabo, kar mu Bog da, Bogu isrozhiti, v’ boljfhanje fvojiga shivljenja in v’svelizhanje fvoje dufhe oberniti, in sa vfe Boga sahvaliti. Sakaj je Bog nebo in semljo Jtvaril? Bog je nebo in semljo k’ fvoji zhafti ftva- ril, de je fvojo vfigamogozhnoft in dobroto ras- odel, in de bi ga ljudje sa fvojiga vfigamogozh- 25 niga Boga fposnali in molili. „Vfe je Gofpod savolj famiga Tebe koril.“ Prip. 16, 4 * Kako samorejo Jivarjene rezki 4 ’ vezhni Jrezhi Jiushiii? 1) Zhe po dolshnoki vfe kvarjene rezhi k’ boshjimu fposnanju in zhaki obrazhamo. 2) Zhe rezhi, ktere je Bog kvaril, smer¬ no vshivamo. 3 ) Zhe fmo dobrotljivimu kvarniku refni- zhno hvaleshni, in ga ljubimo, ker nam je toliko dober. Ktere Jo nar imenitnifhi Jivari boshje. Nar imenitnifhi kvari boshje fo angeli in ljudje. Od angelov. Kaj Jo angeli? Angeli fo sgoli duhovi, ki imajo um in vo¬ ljo, pa ne telefa. ,,Ti korifb fvoje angele hitre ko vetrove, in fvoje flushabnike mozhne j ko ognjen plemen.“ Pfalm. 100, 4 - Kakfhne je Bog angele Jtvaril? Bog je angele v’ fvoji gnadi in s’ velikimi popolnamakmi kvaril. Z.himu je Bog angele fivaril? Bog je angele kvaril, de ga zhake, molijo, ljubijo; mu flushijo, svelizhanje vshivajo in 26 ljudi varujejo. „Hvalite Gofpoda vi vli njegovi angeli, vi, kteri fte tako mozhni, kteri njego¬ vo povelje ispolnite, kakor hitro glaf njegove befede flifhite.“ Pfalm. 102, 20. Od kod vemo, de imamo angele varhe? Is boshjiga rasodenja to vemo, kar fo pra¬ voverni tudi vfelej verovali. „Savolj tebe je fvojim angelam sapovedal, de te na viih tvojih potih varujejo . ii Pfalm. 90, 11. „Kaj ne, ( pravi f. Pavel) vli angeli fo flushabni duhovi sa ilreshbo poflani savoljo njih, kteri bodo delesh svelizhanja prejeli .“ Heb. x, ili. In Jesuf pravi: „Glejte, de ne sanizhujete eniga tih majhnih, sakaj vam po¬ vem, de njih angeli v’ nebelih vfelej gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih. Mat. 18, 10. Kadar je angel f. Petra is jezhe ispeljal, je prifhel f. Peter k’ hifhi, kjer fo bili verni fku- pej, je na dur terkal, in verni nifo verjeli, de bi on bil, rekli fo: Petrov angel je. To pri- zha vero vernih v’ angele varhe. — Lota fo angeli oteli is Sodome, de ni sgorel. — Angel je rekel Filipu, de naj gre na zefto , po kteri fe od Jerusalema v’ Gazo gre, tam bo Etjopza mogozhniga kraljize Kandaze kerftil i. t. d. Kaj dobriga nam angeli var hi Jtore? 1. Sa naf Boga profijo, in nafhe molitve Bogu srozhujejo. ,,Kadar li; C pravi angel To- bi;ii) f’ folsami molil, lim tvoje molitve Bogu srozhevald 4 Tob. 12, 12. 27 2) Na boshje povelje vezhkrat ljudem boshjo voljo osnanujejo. Kadai\ je Agari v’ pufbavi vode smanjka- lo, je bilo otroku ilsmaela ) od sheje umreti. Agar ga polosbi pod drevo, gre en ftrelaj de- lezh od otroka, sakaj djala je: Ne morem gle¬ dati otroka umirati, in je milo jokala. Bog pa je uflifhal jok otrokov, in angel bosbji je Agaro is nebef klizal rekozh: Kaj delafh Agar? ne boj fe, Bog je uflifhal glaf otrokov. I. Mojs. 21, i 5 — 17, Angel je Marii osnanil uzhlovezhenje Sinu boshjiga. Joshefu fe je v’ fpanji perkasal. Angel je paflirjem osnanil rojftvo Jesufa Kriftufa i. t. d. 3 ) Varujejo naf mnogih fkufhnjav in ne¬ varno ft. 4 ) Obudujejo v’ naf dobre mifli in fklepe, in naf teh fpomnujejo. 5 ) Odvrazhujejo naf od fhkodljivih saves, ktere bi naf lahko pogubile, in naf k’ pokori nagibljejo. Kakfhne dolshnojii imamo do angelov? Ker angeli sa nafhe svelizhanje fkerbe, fmo dolshni, 1) jih zhaftiti, ljubiti, in jim hvaleshni biti. 2) Njih fvarjenje poflufhati, in nizh ne flori ti, kar bi jih shalilo , ker fo vfelej prizhe nafhih del. 3 ) Jih profiti, pofebno sjutrej in svezher, de naj Boga sa naf prolijo, de bi naf pred gre- ham varoval. 28 Ali fo vji angeli v' gnadi boshji ojlali? Veliko angelov je gnado boshjo s’ greham prevselnofti sgubilo. Kako je Bog prevsetne angele fhlrafal? Bog je prevsetne angele, ktere hudizhe imenujemo, vezhno savergel, in v’ pekel pah¬ nil. „Bog tudi angelam, kteri fo grefhili, ni sanelil, ampak jih je s’ peklenfkimi ketnami v’ pekel potegnil, in v’ terpljenje isdal, de bojo k’ fodbi perhranjeni.“ 2. Pet. 2, 4 » Kakfhni fo hudobni angeli do ljudi? Ljudi is nevofhljivofti fkufhajo, de hi jih v’ greh sapeljali in pogubili. Ali samorejo hudobni angeli nam fhkodo- vati? ‘ Ne samorejo, zhe v’ Boga terdno saupa- mo , fe f’ pomozhjo gnade boshje fkufhnjavam vftavimo, in v’ greh ne dovolimo. „Ako je Bog sa naf C pravi f. Pavel) kdo bo soper naf?“ Od zlilo veka. Klere fo sa angeli nar imenitnifhi ftvari boshje ? Sa angeli fo ljudje nar imenitnifhi ftvari boshje. 29 Is hoga je zlilovek? Zhlovek je is telefa in neumerjozhe dufhe ktera je po boshji podobi ftvarjena. Po zhigavi podobi je dufha zhloveJiova vjivarjena ? Dufha zhlovekova je po boshji podobi vftvarjena. V' žhim je dufha zhlovejhka Boga podobna ? Dufha zhlovefhka je Bogu podobna v’tim: ona je duh, je neumerjozha, ima um, profto voljo, fpomin in samore fveto shiveti in sveli- zhana biti. Zhirnu je Bog ljudi Jtvaril? Bog je ljudi ftvaril, de bi ga fposnali, zhaftili, ljubili, molili, mu flushili, mu pokor¬ ni in svelizhani bili. Rtera fia bila perva zhloveka na fvetu? Perva zhloveka na fvetu lla bila Adam in Eva. Kdaj je Bog perviga ozheta sl dama Jtvaril ? Bog je perviga ozheta, Adama ftvaril fhe- fti dan. Bog je nebo, semljo , shivali in vfe ftvaril ; kadar je bilo to lepo ftanovanje dodela¬ no, je zhloveka ftvaril, de bi zhes vfe rezili gofpodoval, in de bi fvojiga ufmiljeniga Stvar¬ nika hvalil. Bog je Adamovo telo is perfti ftoril, in je va-nj dihnil, mu je dal pametno in neumerjo- zho dufho. 50 Kako je Bog Evo Jivaril? Bog je Evo is Adamoviga rebra ftvaril. Kadar je Bog Adama Jivaril , kam ga je bil pojiavil? Bog je Adama v’ lep vert poltavil. Kakfhen je bil vert, v' klerim fo pervi Jta- rifhi bili? Vert je bil filno lep; f. pifmo pravi tako: Gofpod Bog je od sazhetka vert vefelja safadil, in tje je zhloveka poltavil. V’ njem fo bile mnoge drevefa , lepe viditi, in prijetne jefti, tudi drevo shivljenja v’ fredi paradisha, in dre- vo snanja dobriga in hudiga.“ 1. Mos. 2 , 8. g. Vfe je bilo lepo in prijetno v’ jraji, de bi bil zhlovek dobriga Stvarnika hvalil. Saka j je Bog Adama v' vert vefelja pojia¬ vil ? Sato , de bi ga obdeloval in varoval. I. Mos. 2, i5. Adam in njegovi otrozi bi bili semljo obdelovali, pa ne s’ terpljenjem, kakor sdaj. V’ kakffinim Jianu fo bili nafhi pervi Jtar- fhi Jtvarjeni? V’ llanu gnade bosbje in nedolshnolti, in tudi po telefu neumerjozhi fo bili livarjem; popolnama fo is rok boshjih prifhli, njih um je bil rasfvetljen, volja je bila mozhna, od hu- diga nagnenja proda. Telo je bilo dufhi po¬ korno , dufha pa Bogu. 51 Is koga Jposna zhlovek Boga in njegovo Jvelo voljo P i. Is llvarjenih rezin, 2) is famiga febe po velti, in 3 ) po veri. Kako fposna zhlovek Boga is Jtvarjenih rezhi? Zhe premifhljuje babo lepe , dobre in v’ babim lepim redu fo vfe ftvarjene rezhi, btere ftvarnika in ohraniba fvojiga osnanujejo, more rezhi: to ni farno od febe, Bog je vfe ftvaril: in on je viigamogozhen, nefkonzhno moder in dobrotljiv, bi je vfe tabo ftvaril in ohrani. ,,Sabaj bar je nevidno na njem, fe od ftvarjenja fveta is ffcvari saftopi in vidi.“ Rim. J, 20. „Vprafhaj shivino in te bo uzhila, ptize pod nebam , in ti bodo povedale, ogovori semljo, in ti bo odgovorila, in ribe v’ morji bodo povedale. Kdo ne ve, de je vfe to Go- fpodova roba naredila ?“ Job. 12, 7 — g. „Nebefa pravijo boshjo zhaft, in firma- ment osnanuje dela boshjih rob, en dan dopo¬ veduje drugimu, in ena nozh drugo uzhi; ni jesiba, ne befedi, bjer bi fe njih glaf ne fli- fhal.“ Pfalm. 18, 1 — 4. ,,Vii ljudje pa fo nezhimerni, bteri nima¬ jo snanja boshjiga, in is vidnih dobrot nifo mogli fposnati, bdo je njih ftvarnib.“ Bub. Mod. i 3 , 1. Kako fposnamo Boga in njegovo voljo po vejil? Veli zhloveba h’ dobrimu opominja in ga hudiga varuje, glafi fe, kadar zhlovek hozhe 52 hudo ftorifi, in, kadar je hudo ftoril, ga fvari, mu ne da miru, redno mu govori , de je gna- do in dopadajenje hoshje sgubil, in fhtrafingo saflusliil. Kadar je pa dobro ftoril, mu veli govori, de je Bogu prijeten , in mu ferze pokoj¬ no in velelo ftori. Ta notrajni glaf, to je veli, fprizhuje, de Bog je, ki je veli ftvaril, in de je fvet, ker ljubi dobro, in fovrashi hudo, in pravizhen , ko dobro s’ dobrim in hudo s’ hudim plazhuje. Sveti Pavel pravi: „Neverniki, kteri poftave nimajo farni od febe to delajo, kar je v’ pofta- vi sapopadeno, oni fo, ker poftavo nimajo, fa¬ rni febi poftava , in kashcjo, de fo dela pofta¬ ve v’ njih ferzih sapifane, ker jim njih veli prizhuje, in njih inifli fe med feboj ali toshi- jo ali sgovarjajo . 44 Piim. 2, 14. i 5 . Samoremo Boga po Jivar jenih rezheh, po ve/ii in pameti prav Jposnali ? Ne samoremo. Nafha pamet je preflaba, je popazhena, in sato ne more Boga in njego¬ ve fvete volje prav fposnati. Ona naf lizer uzhi, de ftvarjene rezhi ftvarnika imajo, in de je vfigamogozhen, moder, fvet, dober in pravi¬ zhen ; ali bres vere od Boga rasodete ne samo¬ remo praviga in zhiftiga fposnanja imeti, le ona naf uzhi Boga prav fposnati. Od boshjih laftnoft. Kaj je Bog? Bog je Tam is febe nar bolj popolnama bit¬ je, ftvarnik vfih rezhi. „Sakaj is njega, in po njem in v’ njem je vfe.“ Piim. n, 56. S aha j pravimo , Bog je nar bolj popolna¬ ma bilje? Salo, ker fo vfe dobre laftnofti v’ njem popolnama, v’ njem je vfe dobro, in vfe do¬ bro je le od njega. K ter e fo laftnoft i bo s lije? So lete: i i) Bog je vezhen; je vfelej bil, je, in bo vfelej. Po zhim vemo , de je Bog vezhen ? Po tem , ker on ftvarnik vfih ftvari je biti mogel, pred ko je kaj drusiga bilo; torej ni mogel od nikogar ftvarjen biti, in ker ima shi\;ljenje fam od febe, mu ga tudi nihzhe vse- ti ne more, salo, kakor ni nikoli sazhel biti, tudi nikoli nehal ne bo. „Preden fo gore poftale, in preden je sem- Ija in fvet ftvarjen bil, fi ti Bog od vekomaj do vekomaj .“ Pfalm. 8g, 2 . Kaj naf uzhi la ref niza , de je Bog vezhen ? Ta refniza naf uzbi, de fe nam ni treba bati , de bi fvojiga tolikanj dobriga Ozheta sgu- bili; de moremo Bogu svetlo flushiti, in nik- 54 dar od njegove, flushbe odrtopiti , ](er Bog ve¬ komaj oftane, naf bo vekomaj frezhne flori], ako mu bomo svefto flushili; varujmo fe pa tudi greha, ki ga bo vezhni Bog vezimo fhtrafoval. 2) Bog je sgoli duh; fam od febe nar bolj popolnama bilje, ktero ima nefkonzhno popol- nama um in voljo, telefa pa ne. ,,Bog je duh.“ Jan. k, 24. ,,Kralju pa vezhnimu, neumerjozbimu, nevidnimu, fami- rau Bogu bodi zhaft in hvala od vekomaj. Amen.“ I. Tim. 1, 17. Zhe je Bog sgoli dah , šahaj fveio pijmo od njega pravi, de govori, vidi, flijhi, ima roke, noge? Sveto pifmo tako od Boga govori savoljo nafhe flabofti, de loshej saflopimo, ker druga- zhi od Boga ne moremo govoriti, in vfak ve, de fe po duhovno saftopiti more, ko Bog tele¬ fa nima. §e rezhe, de Bog govori, ker f’ fvo- jo vligamogozhnoftjo flori, de zhlovek befede flifhi. Se rezhe, de Bog vidi in flifhi , ker vfe ve, je vfigavedozh, in vfigaprizhjozh; de ima roke, ker je vfigamogozhen, vfe lahko flo¬ ri; de fedi na fedeshu, ker ima vfo oblaft do vflga v’ nebelih in na semlji. Kaj naj to uzhi, de Bog je sgoli dah ? To naf uzhi, de moremo Boga v’ duhu in v’ refnizi moliti, to je, mifliti in ftoriti, kar Bogu dopade. —- Kdor po mefenih sheljah shivi, bo vekomaj umeri, ker to Bogu ne more do- pafti, kdor shelje mefa s’ mozhjo duha prema¬ guje, bo vekomaj shivel, ker to Bogu dopade. 55 Ker je Bog sgoli dah. je mar napak , de pif ane podobe od njega imamo ? To ni napak , podobe naf fhe le vezhkrat opomnijo na Boga , in naf hude k’ zhefhenju boshjimu; le mifliti ne fmerao, de podobe ka¬ ko mozh v’ febi imajo, ali de bi od njih kaj dobili ali fprofili. 3) Bog je vfigavedozh; ve, kar je bilo, kar je, in kar bo, ve nafhe nar fkrivnifhi mifli, ne more tedaj golufan biti. ,,Nobena flvar pred njegovimi ozhmi ni ne vidna, ampak vfe je golo in odgernjeno ozhem tiga , od kteriga govorimo .“ Hebr. 4? i3. ,,Go- fpod ti vefh moje djanje in moje nehanje; ti saltopifh od delezli moje mifli. Ti vfe vefh prihodno in pretezheno. 44 Pfalm. i38, l — 5. ,,A1 i ta, kteri je uho fl:varil, ne flifhi? Ali ta, kteri je oko naredil, ne vidi?’ 4 Pfalm. g3, 3. Kaj naf azhi boshja vjigavedozhnojt? Uzhi naf, de fe nam ni treba bati, zhe ljudje hudo od naf miflijo, in govore; nafha nedolshnoft je Bogu snana. Hvala ljudi ne pomaga hudodelniku, tudi obdolshenje ne fhkodje pravizhnimu, ker Bog bo vfakiga po pravizi fodil; pred njim je vfa- ka livar in vfako ferze raskrilo. Salo tudi radi na fkrivnim dobro llorimo, defiravno ljudje ne vidijo in ne svedo. Vfe hudo naj fe nam gnufi, zhe tudi nobeden ne vidi, in zhe fe nikogar ne bojimo. Shiva vera v’ vligavedozhnofl boshjo je ne- dolshniga Joshefa in zhiho Susano obvarovala, 3 * •le fe ni (la dala sapeljali. Kako hozhcrn, odgo- vori Joshef sapeljivi sheni, pred ozhmi fvojiga J 3 oga tako velik greh koriti! In Susana rezhe: Boljfhi je s.a-me, de kres greha po krivi/,i umerjeni , kakor pred ozhrni Gofpodovimi greh koriti. Voljno je Tobija terpel flepoto in u- boshnoft, Job fvojo revfhino, hrafhne bolezhi- ne in fpezhertine, ker ka vedila, de Bog dobro sa nje ve. 4) Bog je nar modrejfhi; ima nar boljfhi voljo, in de fe vfe po njegovi volji sgodi, is- voli tudi nar boljfhi pomozhi. 44 Gofpod, kako velike in zbakitljive lo tvoje dela. Vfe fi do¬ bro boril.“ Pfalni. io 3 , 24. ,,Gofpod je po modroki semljo uterdil, in po rasumnoki nebefa naredil. Po njegovi mo¬ droki vode is bresnov hahlajo, in napojeni ob¬ laki rofe. 44 Pripov. 3 , l/j. in 8, 22 — 32 . ,,0 vifokok bogakva boshje modroki in snanja. Kako nesapopadljive fo njegove fodbe, in neisvedljive njegove pola!* 4 Rim. 11, 33 . Saka) Ho g toliko 1indiga na Jvehi perpujii? Bog perpuki toliko hudiga t!e grefhnika od greha odvrazh* , in ga sa kOrjene grehe po¬ kori; pravizhnimu pa perloshnok daje, doki do- briga h sa nebefa perdobili, in fe v’ dobrim smi- rej bolj uterditi; in de bi zhlovek sraven hudi- ga, kar ga sadene, dobro, kar mu da, bolj fposnal. 44 Kleri Boga ljubijo, jim vfe k’ dobri- mu tekne.“ Rim. 8, 28. Kako Je moremo sadershaii, ko /e Bog moder? V lerpljenji moremo v’ Boga upati, de 57 ga bo k’ nafhiniu tvelizhanju obernil , smirej bolj brumno shiveli, in modri kili ii persadevati. Kako Bog po fvoji modro ki vfe terpljenje k’ pridu pravizhnih obrazka, fe preprizkamo is sgleda Egiptovfkiga Joshefa, Tobija, Jobai.t. d. 5 ) Bog je vfigamogozhen ; je kvaril nebo in semljo, in vfe, kar je, njemu ni nizh iie- mogozke ltorili. ,,Gofpod je vfe, kar je hotel, v’ nebelih in na semlji, v’ morji in vlih globo- zhinah koril.“ Pfalm. i 34 , 6, ,,On je rekel, in vfe je bilo kvarjenod 4 Pfalm. 32 , g. ,,Per Bogu ne bo nobena rezh nemogozha .' 4 Luk. l, 37. Kako Je moremo sadershati , ker je Bog v jigamogozhen ? Ker je Bog vfigamogozhen, terdno v’ nje¬ ga upajmo, de bo nam vfo potrebno pomozh dodelil, iu greha fe varujmo. „Slraflino je pa- ki v’ roke shiviga Boga. 44 Hebr. 10, 3 i. ,,Ako je Bog sa naf, kdo bo soper naf . 44 Rim. 8 , 3 i. 6 ) Bog je povfod prizhijozh , je povfod, v’ nebefih in na semlji. ,,Menifh li, rezhe Go- fpod, de fim jek Bog od blis, in de nifim Bog od delezh ? Se bo li kdo v’ fkrivaljifhe fkril, de bi ga jeft ne vidil, ne napolnujem li jek neha in semlje? rezhe Gofpod . 44 Jerem. 23 , 23 . 24. „Kam hozhem jek iti pred tvo¬ jim duham ? ih kam hozhem pred tvojim ob- lizhjem beshati? Ako gori v’ nebefa grem, fi ti tamkaj, ako doli v’ pekel grem, li tudi ti 38 tukaj. Ako bom s’ danizhnimi perutami sletel, in na kraji morja prebival, me bo tudi tjekej tvoja roka peljala, in me bo tvoja defniza der- shala.“ Pfalm. i 38 , 7 — 10. Kaj fe uzhimb is le ref nize: Bog je povfod prizhi/ozh ? Ker je Bog povfod prizhijozh , moremo v’ njega upati, njega na pomozh klizati, ker nam povfod lahko pomaga, in povfod fe greha varo¬ vati. zke tudi nobeden ne vidi, in povfod dobro boriti, zhe tudi nikomur snano ne bo; Bog je per naf , vidi nafhe dobre in hude dela. „Sakaj v’ njem shivimo, in fe gibljemo, in fmo.“ Apob. Djan. 17, 28. 7) Bog je nar fvetejfhi; liozhe in ljubi vfe dobro, in fovrashi vfe hudo. ,,Jeb lim Gofpod vafh Bog, fveti bodite, kakor fim jeb fvet. u 3 . Mos. 11, 44. ,,Ti Ji Bog, kteri nozhe kri- vize, hudobni ne bo sraven tebe prebival, in krivizhni ne bodo pred tvojimi ozhmi obdali. Ti fovrashifh vfe, kteri hudo delajo, ti bofh po¬ gubil vfe kteri lashnjivo govore .“ Pfalm. 5 , 5 — 7. Kakfhni moremo bili , her je Bog, nafti Ozhe, fvel? Vfe dobro moremo ljubiti in boriti, vfe hudo pa fovrashiti, kakor Bog, kteri naf je k’ fvetodi poklizal. ,.Bodite popolnama, kakor je vafh Ozhe v’ nebefih popolnama.“ Mat. 5 , 48. Ali gleda Bog na veljanje ljudi? Bog ne gleda na veljanje ljudi; kteri dobro bori, per njem velja. Savergel je prevseiniga 59 Savla in ljubil je ponishniga paltirja Davida ; Savergel je bogatiga mosha, deliravno ga je ve¬ liko perlisovavzov hvalilo, in vsel je v’ fvoje n aro zh j e revniga poterpeshljiviga Lazarufa , na kteriga fe ni nobeden oserl, ko je pred durmi bogalina vbogajme profil. 8) Bog je nar refnizhnifhi in nar sveftej- fhi; ne more ne legati ne gollati.“ Bog je ref- nizhen, vfak zhlovek pa je lashnjiv. Rim, 3 , 4 * ,,Bog ni kakor zhlovek, de bi legal, tudi ne, kakor lin zhloveka, de bi fe premenil. Ker je tedaj on rekel, ali ne bo boril; ker je govoril, ali ne bo fpolnil ?‘ £ 3 . Mos. 23 , lg. Vfe tvoje sapovedi fo refniza.“ Pfalm. n8, i 5 i. Vi kakfhnimu prida nam Jluslii vediti, de je Bog' rej'nizhen in sveji? De ftanovitno verovati moremo vfe, kar je Bog rasodel. in f’ fvelljo perzhakovati, kar je Bog obljubil. Gotovo bo brumne svelizhal; in hudobne savergel. 9) Bog je nefpremenljiv ; je od vekomaj do vekomaj smirej tifti. ,,Jefl lim Gofpod in fe ne fpremenim. <£ Malah. 3 , 6. ,,Ti, o Go¬ fpod! fi semljo v’ sazhetku uterdil, in nebo je delo tvojih rok. Ono bo minulo, ti pa oba- nefh; vfe fe bo kakor oblazhilo pobaralo, ti pa oftanefh ravno tiki, in tvoje leta ne bodo nikoli prefhle. Pfalm. 101. 26. 2,7. Kaj Je nam je uzhiti is te ref nize: Bog je nefpremenljiv ? Na bpslije obljube fe moremo vfelej sane- bi, in njegoviga shuganja vfelej fe bati, on ne 40 to nehal vfiga fpolniti, tar je obljubil, in tu¬ di grefhnikam, zhe fe is zeliga ferza k’ njemu ne bodo fpreoberniii, bo vfe hudo po safiushe- nji povernil. 2. Petr. 2, 4—7. Zhe fe pa fpo- kore, naj fe pa tudi terdno sanefo, de jim bo miloft dodelil kakor Adamu, Evi, Davidu, Mag¬ daleni i. t. d. 10) Bog je nar dobrotljivfhi; ni le fam na febi nar bolj popolnama, in nar boljfhi bitje, ampak je tudi nar boljfhi ali dobrotljivfhi do tvojih ftvari, vfe dobro imamo od njega. ..Hvalite Gofpoda , sakaj Gofpod je dobrotljiv.* 4 Pfalm. io 3 , 3 . ,,Bog je dober,‘ 4 govori Kriftuf. Mat. 19, 17. ,,Kaj fe hvalifh, kakor de bi ne prejel?*‘ I. Korin. 4> 7* Kako more zhlovek io boshjo lajlnofi po - J'nemali ? On fi more persadevati, fam smirej bolj¬ fhi, in tudi do fvojiga blishnjiga dobrotljiv biti, kolikor samore. n) Bog je nar miloftljivfhi, nam odpu- fha nafhe grehe. ,,Ti nar vikfhi oblaftnik Go¬ fpod in Bog, ufmiljen in rniloftjiv, veliziga uf- milenja in refnizhen, kteri fvojo miloft noter do tavshent perhranifh, kteri krivizo, hudobi¬ je in grehe odjemljefh.“ 2. Mos. 34 , 6. 7. ,.Bo¬ dite ufmiljeni, kakor je tudi nafh ozhe ufmi¬ ljen. “ Luk. 6, 56 . V’ vezh perglihah fveliga pifma nam Jesuf miloft boshjo ozhitno pokashe. V’ perglihi dobriga paftirja , ki fvoje sgubljene ovze ifhe, in kadar jo je najde!, jo na fvojih ramah nasaj pernefe. V’ perglihi od kralja, kteri je fvojimu hlapzu dolg, defet tavshent ta- 41 lentov odpufl.il. Od sgubljeniga fina, ki ga je ozha tako miloflljivo fprejel. Magdaleni in ras- bojniku je grehe odpuftil. Nar lepfhi pa fe boshja miloft kashe, ker je Jesuf Sin bosbji sa grefhnike umeri. Torej vefelimo fe, ker ve¬ mo, de je Bog ufmiljen, in de sgrevanim grefh- nikam grehe odpufti. Kako fe moremo do tijiih sadershati, ki fo naj' rasshaliii, ker je Bog nfmiljen? Moremo tudi do njih miloftljivi biti, in jim is ferza odpuftiti. ,,Tifti bo fodbo bres ufmiljena imel, kteri ni ufmiljenja fkasal. ££ Ja¬ kop. 2, i 5 . 12) Bog je nar pravizhnifhi; plazhuje dobro, in fhtrafuje hudo. ,,Po tvoji terdovratno- fti pa, in po tvojim nefpokorjenim ferzu febi jeso nakopavafh na dan jese in rasodenja pra- vizbne fodhe boshje, kteri bo vfakimu po nje¬ govih delih povernil. ££ Rim. 2, 5 — 11. ,,Kdor koli bo piti dal enimu is tih nar manjifhih le en kosarz mersle vode v’ imenu eniga uzhenza, refnizb no vam povem, ne bo sgubil fvojiga p!azhila. ££ Mat. 10, 4 2 • „Jeft vam povem, de sa vfako prašno befedo , ktero bodo ljudje go¬ vorili , bodo odgovor dajali na fodni dan. ££ Mat. 12, 36 . Isgledov boshje pravize najdemo obilno. Hudob ne angele je is nebef v’ pekel savergel, Adama in Evo is paradisha, fvet potopil, Noe¬ ta pravizhniga in njegovo drushino ohranil. Sodomo, Gomoro, Adama in Seboim fo bile s’ vfimi prebivavzi vred poshgane, in pravizhni Lot po angelu otet. Jerusalem je bil rasdjan, in 42 kriftjani fo bili od vfiga slega, Id fo ga ljudje v’ mehi preterpeli, refheni. Nar bolj ozhiten sgled fvete bosbje pravize imamo nad Jesufam, ki je nafhe grehe na-fe vsel, kako oj Uro gaje bosbja praviza savoljo njih fhtrafovala. Kako fe moremo sadershati, ker je Bog pravizhen P Ker je Bog pravizhen , moremo le dobro s 1 vefeljem delati, in hudiga fe bati, nikoli nizh zhes voljo boshjo Koriti, in tudi fvojimu blishnjimu nikoli nobene kri vize narediti. Tu¬ di fe moremo vefeliti, ker vemo, de bo Bog vfr poplazhal, karkoli bomo dobriga savoljo njega ftorili, ali hudiga voljno preterpeli. ,,0n bo vfakimu po njegovih delih povernil; lem, ki f’ ftanovitnoftjo dobriga djanja zbali in hvalo in neftrohljivofti ifhejo, vezhno shivljenje; tem pa, kteri fo prepirljivi, in fe refnizi ne vdajo, kri- vizi pa verjamejo, jeso in ferd. Nadloga in britkoft zhaka dufhe vfaziga zhloveka, kteri hu¬ do dela; zhaft pa, in hvala, in mir vfakiga, kteid dobro dela." 1 Kim. 2 , 6 — 10 . Od Boga ediniga v’ natori, troj- niga v’ perOionah. Koliko je Bogov P En fam Bog je. ,,Poflufhaj Israel, Gofpod nafh Bog je le en fam Gofpod.“ 5. Mojs. 6, 4» ,,JeK /im Gofpod, in ni drusiga Boga rasun mene.“ Isa. 45, 5. ,,Mi vender eniga famiga Boga imamo, Ozheta, od kteriga je vfe.‘‘ I. Kor. 8, 6. 43 Koliko je boshjih perfhon ? Tri boshje perfhone fo. Mat. 28, 19. „Ker- flile jih v’ imenu Ozheta, Sinu in fvetiga Du¬ ha.“ 1. Janes. 5 , 7. ,.Trije fo, kteri v’ nebu prizhujejo: Ozhe, Befeda, in fveti Duh: in ti trije fo eno.“ Kadar je f. Janes Jesufa v’ vodi Jordan kerfheval, fo fe tudi vfe tri boshje per¬ fhone rasodele. Bog Ozhe je govoril : Ta je moj ljubi Sin, nad kterim vfe dopadajenje imam; Bog Sin je na semlji kal, in f. Duh je bil v’ podobi goloba nad glavo Jesufovo. Od kod vemo, de fo tri boshje perfhone ? Is fvetiga pifma vemo, de fo tri boshje perfhone, klerih fledni fe perlakuje, 1) hoshja natora in bitje, 2) boshje laftnohi, 3 ) boshje ime , 4) boshje dela in 5 ) hoshja zhaft. Kako fe imenujejo tri boshje perfhone? Perva hoshja perfhona fe imenuje Ozha, druga Sin, tretja fveti Duh. Kako fo tri boshje perfhone ena od druge raslozhene ? Tri boshje perfhone fo ena od druge tako raslozhene: Bog Ozhe je fam od febe od veko¬ maj, Sin je rojen od Ozheta od vekomaj, in f. Duh fe is-haja od Ozheta in Sina od veko¬ maj. „Gofpod mi je djal: Ti li moj Sin, danf fim te rodil.“ Pfalm. 2, 7. ,,Kadar ho pa Trofhtar prifhel. kteriga vam bom od Ozheta poflal, Duh refnize, kteri fe od Ozheta is-haja, ta bo od mene prizheval. 44 Jan. i 5 , 26. 44 Saka j Je pravi pervi bosJiji perf/ioni Bog Ozha P 1) Ker je fvojiga ediniga Sina od vekomaj rodil. 2 ) Ker je vfe ftvaril, vfe ohrani, torej je Ozha viih ljudi, angelov i. t. d. ,,Eden jevafh Ozha, kieri je v’ nebelih.“ Mat. 23, 9 . Savoljo tega perpogujemo Tvoje kolena pred Ozhetam Gofpoda nafhiga, Jesufa Kriltufa, kteri je pravi Ozha vfiga, kar je v’ nebelih in na semlji. Efesh. 3, x 4 - i3. Ktere dela Je fofebno Jleherni boshji per- Jhoni pojebej perlajlnjejo P Lete dela Te fleherni boshji perfhoni pofe- hej perlaftujejo: Ozhetu kvarjenje, Sinu odre- fhenje, fvetimu Duhu pofvezhenje. Koliko naior ima Bog Ozha P Bog Ozha ima eno farno boshjo natoro. Koliko nator ima Bog J in P Dve natori, boshjo in zhlovefhko. Koliko nator ima Jveli Dah P Samo boshjo natoro. Koliko volj ima JesaJ KriJtnJP Kakor ima Jesuf dve natori, tako ima tudi dve volje, boshjo in zhlovefhko. Ali je JesaJ KriJiaJ nebefhkimu Ozhetu enak P Ko Bog je Jesuf fvojimu nebefhkimu Ozhe¬ tu v’ vfim enak, ker ima vfe boshje popolna- 45 mn(li, je vezhen, vfigamogozhen, vfigavedozh i, t. d. kakor Bog Ozhe; ko zhlovek mu pa ni enak, ampak je manj. ..Jed in O/Ji a fva eno. u Jan. 10 , 5o. ,,De vli Sina zhade, kakor Ozlie- ta zhade.“ Jan. 5, 23. ,,Ozha jevikfhi, ka¬ kor jeft. -< Jan. 1 4■> - 8. ,So leda; trije Bogovi , ker je vfaka per[ko¬ nti Bog? Nifo, 'le en farni Bog je, ker te tri perfho- ne imajo le eno farno boshjo natoro. INihzhe ne more tega umeti, ker je fkriv- nod, verovati pa je vfak dolshan, sato ko je Bog fam rasodel. Ker pravimo: Verujem v 1 Boga Ozheta vji- gamogozhniga, ali je le Bog Ozhe vjigarno- gozhen? Ne le Bog Ozlie , temuzh tudi Bog Sin in f. Duh je vligamogozhen. Kakor prizhamo : Ozha je Bog, Sin je Bog, in f. Duh je Bog, in vender nifo trije Bogovi, temuzh le en fam Bog; tako tudi prizhamo, de Ozhe, Sin in f. Duh fo vfigamogozhni, in de nifo trije; temuzh le en fam vfigamogozhni Bog. Kako J'e tri boshje perfhonejknpej imenujejo P Skupej fe tri imenujejo. S ’ zhem fposna Trojizo ? hoshje perfhone f. Trojiza haloljfiilii hrijtjan Jveto Katoijfhki kriftjan fposna f’ snamnjem fvetiga hrisha prefveto Trojizo; ker takrat, kadar krish dela, vfako boshjo perfhono pofehej imenuje. 46 Kaj drusiga fhe fposna kaloljfhki hrijijan f snamnjem f. kriška? Katoljfhki kriftjan f’ snamnjem fvetiga kri¬ ška tudi fposna, de naf je Jesuf Kriftuf no kri- shu f’ fvojo fmertjo odrefhil. Kako fe krish dela? Krish fe dela , zhe ii s’ defno roko zhelo, ufta in perfi prekrishama rekozh: ,,V’ imenu Boga Ozheta f, in Sina t, in fvetiga Duha f. Amen. Ali je dobro vezhkrat krish Jiorili? Dobro je vezhkrat krish koriti; fofebno pa herfh , ko fe kriftjan sbudi, preden ko fpatgre, pred in po molitvi, pred in po jedi, pred de¬ lam in po korjenim delu, v’ nevarnoki in fkufhnjavah i. t. d. Koga naj fe f pomni hrijijan, kadar krish dela ? Naj fe fpomni, de je v’ imenu Boga Ozhe¬ ta, Sina in f. Duha kerfhen , de ga je Jesuf na krishu odrefhil, in fe sa-nj daroval; de naj tudi on Bogu sveko flushi, in naj ho perprav- ljen , tudi raji umreti, kakor s’ greham Boga rasshaliti. Od greha pervih ftarifhev. P 58 Kaj fofebno premij'kljuje zerkev v' advent¬ ni ni z/ia/u P Zerkev premifhljuje: 1) gorezhe shelje in sdibovanje fvetih ozhakov po prihodu obljublje- niga Mefija. 2) Pridgvanje f. Janesa Kerflnika od poko¬ re, s’ k ter o je Jesufu Kriftufu pot perpravljal. 3 ) Drugi prihod Jesufa Kriftufa, ker bo prifhel fodit shive in mertve. Kako moremo zhaf adventa pofvezhevati? 1) Moremo fi persadevati fposnati, in shi- vo obzhutiti, de je nam Jesuf in njegova gna- da potreben. 2) Se moremo s’ pokoro vfiga ozhiftitij kar bi vtegnilo na poti biti, de bi Kriftuf k’ nam ne prifhel, in v’ naf ne prebival. 3 ) Profiti Jesufa Kriftufa, de bi fe hotel s’ nami fkleniti fkosi gnado, ktero je per per- vimu prihodu pernefil , de bi fe nam ne bilo treba bati njegoviga drusiga prihoda , kadar naf bo po fvoji fveti praviza fodil, zhe fi ne bomo perviga njegoviga prihoda k’ fvojimu pridu o- bernili. Kaj fe je po rojjtvu Jesufovim fofebniga sgodilo ? Rojftvo Jesufa Kriftufa je bilo osnanjeno. Namrezh : 1) Ga je osnanil Angel paftirjem, ki fo bili na ponozhnih ftrashah per fvoji zhedi. Kader je Marija Jesufa rodila, fe je angel paftirjem perkasal, in fvitloba boshja jih je ob- 59 i/- fvetila, in fo fe bali, in angel jim je djal: Ne bojte fe, sakaj osnanujem vam veliko vefelje , • ktero bo vfimu ljudftvu 5 danaf vam je rojen Svelizhar, kteri je Kriftuf Gofpod, v’ mefti Da¬ vidovim. In to vam bo snaminje: Neflili bote dete v’ pelnize povito, in v’jaflih leshati. In s’ angelam je bila mnoshza nebefhke vojfke, kteri fo Boga hvalili rekozh : Zhaft Bogu na vifoko- o fti, in mir na semlji ljudem, ki fo dobre volje. In kadar fo angeli od njih v’ nebefa odfhli, fo paltirji med feboj rekli: Pojdimo do Betlehe¬ ma, in poglejmo to rezh , ktera fe je sgodila, ktero je nam Gofpod osnanil. In oni fo hitro prifhli, in fo najdli Marijo in Joshefa, in v’ jafle polosheno dete. Ker fo pa vidili, fo fpos- t nali, de je befeda tako, kakor fe jim je bila ’ povedala, od tega deteta. In vfi, ki fo flifhali, fo fe zhudili nad tem, kar fo jim paltirji pra¬ vili. Marija pa je vfe te rezhi ohranila, in jih v’ fvojim ferzu premifhljevala. In paltirji fo fe vernili, ip Boga zhaftili in hvalili sa vfe to, kar fo flifhali in vidili, kakor je njim bilo pove¬ dano. Luk. 2. 2) Svesda modrim v’ jutrovi desheli, in modri Herodeshu kralju in pifmauzhenim. Kader je bil Jesuf rojen v’ Betlehemu, fo modri (klere fploh tri kralje imenujemo ) pri¬ fhli od jutrove deshele v’ Jerusalem rekozh: Kje je rojen kralj Judov? Sakaj vidili fmo sves- do v’jutrovi desheli, in fmo prifhli njega molit. Kadar je pa Herodesh, kralj to flifhal, fe je preftrafhil in vef Jerusalem s’ njim. In je fkli- zal vfe vikfhi duhovne in pifmarje ljudftva, in jih je fprafheval, kje bi imel Kriftuf rojen biti. Oni fo mu rekli. V’ Betlehemu na Judej- (iO fkim , sakaj tako je pifano od preroka: In ti Bet¬ lehem, semlja Juda, nili nikakor nar majnfhi med vojvodi Judovimi, sakaj is tebe ho prifhel vojvoda, kteri bo vishal moje ljudftvo Israel. Tedaj je Herodesh modre fkrivaj poldizal, in je fkerbno is njih isprafheval, kteri zhaf fe jim je svesda perkasala. In jih pofhlje v’ Betlehem rekozh: Pojdite, in fkerbno oprafhujte po De¬ tetu, in kadar ga hote nafhli, pridite nasaj mi povedat, de tudi jeft pridem , in ga molim. Oni pa, ko fo bili kralja saflifhali, fo prozh fhli, in lej svesda, ktero fo vidili v’ julrovi de- sheli, je pred njim fhla, dokler ni prifhla, in sgoraj obdala , kjer je Dete bilo. Kader fo pa svesdo sagledali, fo fe filno obvefelili, in ker fo v’ hifho prifhli, fo nafhli Dete s’Marijo, nje¬ govo materjo, in fo pred-nj padli in ga molili, in mu darovali slato, kadilo in mire. Mat. 2 . 5 ) Simeon in Ana ljudem v’ tempelnu. Kadar fo bili dnevi nje ozhifhevanja po sapovdi Mojsefovi dopolnjeni, fo Jesufa pernefli v’ Jerusalem, de bi ga pred Gofpoda poflavili, kakor je bilo v’ poftavi Gofpodovi sapovedano. Vfaki pervirojen otrok mofhkiga fpola naj bo Gofpodu pofvezhen. In de bi dali ofer, kakor je rezheno v’ poftavi Gofpodovi, dve gariiz ali dva mlada golobza. In Simeon pravizhen in bo- gabojezh zhlovek v’Jerusalemu je zhakal na o- vefelenje Israela , in fvet Duh je bil v’ njemu, in mu je bilo od fvetiga Duha rasodeto, dene bo umeri , preden bo vidil Gofpodoviga Kriftu- fa. On je prifhel v’ tempelj, in kadar fo otro¬ ka Jesufa flarfhi noter pernefli, de bi po fhe- gi poftave sa-nj ftorili, ga je tudi na fvoje na- rozhje vsel, Boga hvalil rekozh: Gofpod sdaj 61 ispukifh fvojiga hlapza po fvoji befedi v’miru, ker fo moje ozhi vidile tvoje svelizhanje , ktero fi perpravil pred oblizbjem viih narodov, sa luzh v’ rasfvetlenje nevernikarn, in k’ zhaki fvojiga ljudkva Israel. JLuk. 2. Kaj fe je ojmi dan po rojjtmi Krijtafovim s godilo ? Kriftuf je bil obresan , in ime Jesuf mu je bilo dano, ktero mu je bilo ad angela prej da¬ no , ko je bil fpozhet. .Ali Jo modri fhli k’’ Herodeshu nasaj? INifo ; v’ fpanji fo odgovor prejeli, de fe ne fmejo k’ Herodeshu verniti, in fo fhli po drugi poti nasaj v’ fvojo deshelo. Kaj je Herodesh pozhel , kader je svedil, de Jo modri po dragi poti v' foojo deshelo fhli? Herodesh fe je rasferdil, in je sapovedal vfe otroke pomoriti , kar jih je bilo v’ Betle¬ hemu in po vfih tikih lira n eh , ki fo bili fpod dvejih let kari, ker je miflil, de bo tudi Je¬ suf s’ dri '.gim vred umorjen. Kako je Jesuf fmerli odfliel? Jesuf je fmerti tako odfliel: Angel Gofpo- dovi fe je Joshefu v’ fpanji perkasal, rekozh : Vkani, vsemi Dete in njegovo mater, in bejshi v’ Egiptovfko deshelo, in okani tamkej, dokler ti porezhem. Joshef je tedaj vkal, je vsel De¬ te, in njegovo mater po nozhi, in fe je vganil v ’ Egiptovfko deshelo. 62 Koliko zhafa je kil Jesaf E Egipta? Toliko zhafa, de je Herodesh umeri, po tim je bil na Israelfko semljo nasaj pernefhen in v’ Nazaretu isrejen. Kader je bil pa Herodesh umeri, lej an- gelj Gofpodov fe je Joshefu v’ fpanji perkasal v’ Egiptovfki desheli rekozh: Vflani, in vsemi Dete in njegovo mater, in pojdi na Israelfko semljo, sakaj tifti fo pomerli, kteri fo ifkali Detetu shivljenje vseti. On je tedaj vila! , je vsel Dete in njegovo mater, in je prifhel na Israelfko semljo. Kadar je pa flifhal, de Arhe- laj na mefti fvojiga ozbeta kraljuje, fe je bal kjekej iti; ker je pa v’ fpanji odgovor prejel , fe je vganil v’ kraje Galilejfke deshele. In je prifhel, in prebival v’ medu, kterimu je ime Nazaret, de bi fe dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, de bo Nazarejan imenovan.“ Mat. 2 , 19 - 2 3. Kaj vemo J'oJ'ebniga od Jesiifove mladoJii? 1 ) Deje Jesuf, ko je bil dvanajd let dar, na prašnik v’ Jerusalem s’ fvojimi darfhi prifhel. 2 ) De je v’ Jerusaleini oftal, zhes tri dni pa fo ga darfhi v’ tempelnu nafhli fedet med pifmauzhenimi, ki jih je poflufhal in popra- fhoval, de fo fe vfi njegovimu umu in njego¬ vim odgovoram zhudili. 3) De fe je fpet v’Nazaret verni!, in on¬ di odah 4) De je fvoj im darfhem pokoren bil. 5) De je radel v’ darodi, modrcdi in gnadi pred Bogam in pred ljudmi. Kaj nar imenitnifhiga od Jesnfa vemo , pre¬ deti je uzliiti sazhel? 1) Janes je prizhal , de je Jesuf jagnje boshje, ki grehe fveta odjemlje. 2) Jesuf fe je dal Janesu v’ reki Jordan kerbiti. 3 ) Nehefa fo fe odperle, in fveti Duh je v’ golobji podobi vidno dolj na-nj prifhel. 4) Bog Ozke fe je oglafil : Ta je moj ljubesnivi Sin, nad kterim dopadejenje imam. — Per te sgodbi fo fe vfe tri boslije perfhone ozhitno rasodele. 5 ) Duh je peljal Jesufa v’ pufhavo, in ko fe je fhtirdefet dni in nozhi pobil, ga je hu- dizh fkufhal, in po tem fo mu angeli ftregli. Kaj Je je s godilo , kader je bil Jesuf tride- fet let Jtar ? S. Janes je sbe v’ mladodi ozhetovo hifho sapuftil , je fhel v’ pufhavo , tam je molil , in fpokorjeno shivel, in kadar je tridefet let bar bil, je na povelje boshje v’ pufhavi per reki Jordanu ozhitno uzhiti sazhel, ljudi k’ pokori opominjal, in jih kerbil. 1 — 11. Sahaj fe je pujiil Jesuf fkiifhali P Pudil fe je Jesuf fkufhati: 1) De bi nam pokasal, de je pravi, refni- zhen zhlovek, farno s’ tem raslozhkam, de gre¬ ha nima nad feboj, kakor vfaki drugi zhlovek. 2) De je nam gnado saflushil fovrashni- ka premagovali. 3 ) De nam je dal sgled, de naj tudi mi s molitvijo, podam in*s’ hefedo boshjo fovrash- nike fvoje dufhe premagujmo. 5 4) De naf je podiizhil de tudi fveti nifo bres fiiufhnjav. Koliko je bil Jesuf Jiar, ko je ozhitno nzhi- ii sazhel? Jesuf je bil v’ iridefetim letu fvoje fiarofti, bo je uzhili sazhel. Kaj nar im e n it n ijh iga od Jesuf a vemo , ko je uzhili sazhel? 1) To le: Jesuf je po fvoji domazhi dc- sheli hodil od kraja do kraja. 2) Si je uzhenzov vsel, in smed njih is- volil dvanajft apofteljnov. 3 ) Je osnanoval sapovedi gnade, rasode- val refnize, ki nam jih je verovati, in uzhil zhednofti, ki nam jih je v’ djanji fpolnovati. 4) Je fvaril nevero in pregrehe, je ovra- zhal smote Judov, pifmauzhenih in farisejev. 5 ) Je poterdoval fvoje nauke s’ prizhleji fvetiga pifma, f’ zhudeshi in f’ fvojimi sgledi. fi) Je prerokoval prihodnc rezhi. 7) Je povfod dobro delal. „Kako je Bog pomasal s’ fvetim Duham, in s’ mozhjo Jesufa is Nazareta, kteri je okoli hodil, dobrotljiv bil, in osdravljal vfe od hudi- zha obfedene, ker je Bog s’ njim bil. 44 Djanje apolt. 10, 38 . Kaj je Jesuf osnanoval? Jesuf je fvet evangeli osnanoval. Kaj pomeni befeda evangeli? Evangeli pomeni vefelo osnanilo. 67 Sakaj fe nauki Jesufovi imenujejo evungeli ali vefeto osnanilo? Sato, ker nam fpravo s’ Bogam osnanuje¬ jo, in ker le s’ njih fpolnenjem komo refheni od vezhne fmerti, sadobimo odpufhenje grehov, mir in vefelje ferza in vezhno shivljenje v’ne¬ belih. Kakfhine zhudeshe je JesuJ' delal ? Jesuf je v’ Kani v’ Galileji na shenitnini vodo v’ vino fpremenil, flepe je osdravil, de fo vidili, gluhe, de fo flifhali, hromove, de fo hodili, mutafte, de fo govorili, hudobne du¬ hove je isganjal is obfedenih, in mnoge kolesni je osdravil. Enkrat je pet taushent ljudi s’ pe¬ timi kruhi in dvema ribama, drugikrat s’ fed- mimi kruhi in malo rib per fhtir taushent ljudi nahranil, in vfakikrat je vezh jerbafov ollankov oftalo. Mertve je v’ shivljenje obudil, ediniga lina vdove is mefta Najm, ki fo ga k’ pogrebu nefli. Luk. 7. Lazara, ki je she fhtir dni v’ grobu leshal. Jesuf pride k’ grobu, sapove ka¬ men od groba odvaliti, poklizhe Lazara, in La¬ zar pride shiv is groba. Jan. 11, 1 — 45 . Ko fo fe imeli na morji potopiti, je vetram in morju sapovedal, in velika tihota je pokala, in ohranjeni fo Lili. Mat. 8 , 24* — Po morji je kakor po fuhim hodil. Mat. i 4 ? 25 . Na gori fe je fpremenil v’ prizho Petra, Janesa in Jakopa. Mat. 17. i. t. d. Kakfhine prihodne rezhi /e Jesuf prerokoval? Jesuf je take prihodne rezhi prerokoval, ki jih nihzher drugi, kakor Bog fam, vediti ne G 8 more, ktere vfe fo fe tako na tanko sgodile, kakor je poprej povedal. Jesuf je prerokoval Tvoje terpljenje, fmert, in od fmerti vbajenje na tretji dan. Svojim opofteljnam in uzhenzam je prerokoval, kako hudo fe jim bo godilo, Ju- deshu pove, de ga bo isdal, Petru, de ga bo satajil, pove jim, de jim bo fvetiga Duha po- flal, kaj de Te bo godilo s’ Jerusalemam in tempeljnam, in od fvojiga uka, de bo smiram, in fe po vfim fvetu rasfhiril. t So verovali vfi v’ Jesnja in o’ njegovi nauk? Veliko jih je verovalo, ker fo fe prepri- zhali, de Jesuf ne mogel takih rezhi borili in vediti, zbe Bog ne bil s’ njim; pa vifhi duhov¬ ni, pifmauzheni in fariseji fo ga fovrashili sa- voljo njegoviga uka, ko jih je fvaril , in fo sheleli ga umoriti. ..Piabi mi vemo C pravi JSi- kodemus Jesufu ,) de b kakor uzhenik od Boga prifbel, saka j te zhudeshe ne more nobeden delati, ktere ti delafh, ako bi Bog ne bil s’ njim.“ Jan. 3 , 2. „Vender pa je tudi veliko is vifhih v’nje¬ ga verovalo, pa savoljo farisejev fe nifo rasode- li, de bi ne bili is fhol versheni. Sakaj oni fo zliab ljudi ve/.h ljubili, kakor zhaft boshjo.“ Jan. 12, 42. 43 . Ali fmo dolshni po Jesuf 'ovim nauki shiveli? Dolsbni fmo po njim shiveti, sakaj befeda Jesufova obane vekomaj, in po ti befedi bo vfak fojen, naj bo bogat ali ubog, mlad ali bar, flabe ali dobre natore. Ni ga isgovora, ni je navade soper evangeli. Jesuf je djal. ,,Befe- 69 da, klero fim govoril, ho zhloveka fodila pofle- dni dan.“ Jan. 12, 48. e a Koliko zhafa je Jesuf uzhil ? Tri leta je Jesuf uzhil, in vfelej vlim h’ sgledu fveto shivel. 1 - Zheterti zblen vere. Terpel pod Ponzijam Pilatusham, krishan Lil, umeri in v’ grob poloshen. Je samo gel JesuJ' ter peti P Kakor zhlovek, ne pa kakor Bog, je Je- suf samogel terpeti; in je na dulhi in na telefu , tudi kino veliko terpel. Kaj je Jesuf na fvoji dafhi terpel? x Jesuf je na fvoji dufhi veliko britkoli in shaloft terpel. Bil je per fvojim Ozhetu nafh porok, in je vfe nafhe grehe na-fe vsel; pre- vidil je, kaj ho vfe na fvojim telefu terpel; sraven tega je pa tudi vidil nafho pregrefhno pehvaleshnoft, in je previdel, de njegova pre- fveta kri bo sa-njih veliko saftonj prelita. Vfe to ga je tako filno shaloftniga ftorilo, de je ker- vav pot potil, in fvojim apofteljnam rekel: Mo¬ ja dufha je shalollna, de mi je umreti. Kaj je Jesuf na fvojim telefu terpel? Jesuf je na fvojim telefu veliko rev in nad¬ log terpel. Judesh njegov apoftelj ga je prodal m uiel. Judje in neverniki fo ga svesali, tepli, Bivali, va-nj pljuvali, ga gajshijali, s’ ternjami 70 kronali in krishaii. Njegovo fveto telo je bilo vfe ranjeno, kakor je she Isaia prej pravil re- kozh: ..Vidili fmo ga, ali ni ga bilo posnati, ker je bil vef smefarjen in poln kervi in sa- teklin.“ Isai. 53. Kaj je Jesuf fhe ierpel? Jesuf je terpel veliko ozbitniga sanizheva- nja, budiga obdolshenja, preklinjevanja , obre¬ kovanja . lakote in sbeje ; krisban je bil med dvema hudodelnikama, kakor de bi bil on nar vezhi hudodelnik. Isa. 53, 12 . Pod kom je Jesuf terpel ? Jesuf je terpel pod Ponzijam Pilatusham , desbelnim oblallnikam rimfkiga zefarja Tiberja na Judejlkim. Kdo je ioshil Jesuf a per Pilaliishu? Veliki duhovni, pifmauzheni in ljudfki fta- rafhini fo tosbili Jesufa per Pilatushu. Saka / je bil Jesuf per Pilatushu toshen ? Jesuf je bil per Pilatushu is sgoli fovrash- tva in is nevofhljivofti toshen, kakor ko bi bil sapeljivez in podpihovavez ljudftva. ,,Sakaj on je vedil, de fo ga veliki duhovni is nevofhlji- voki isdalid* Mark. 1 5, 10 . Kaj fe je po ioshhi velikih duhovnov . pif mauzhenih in Ijudfkili Jtarafhin sgodilo? Jesuf Kriftuf je bil krisban, v’ kar fo Jud¬ je lllili, in v’ kar je Pilatush dovolil. 71 Kje je bil Jesuf Krijtuf krislian, in kje je umeri? Jesuf Kriftuf je Lil na gori Kalvarii, bliso Jerusalema l jejo, tako bodo tudi v’ Kriftufu vli osbiveli. £i: i. Kor. i5, 20 — 22 . i. Pet. i, 3, 4* Vli bomo tedaj vftali, pa eni k’ shivljenju, eni k’ fmerti. Salo pravi f. Pavl: ,,Glejte, vli iizer bomo vftali, ali ne bomo fe vli fpremenili/* i. Kor. i5, 5J. Kako moremo po sgledn Jesufa po duhovno vjiali? Pergrefhno sbivljenje moremo opuftili in fveto shivcti. Kako fe fposna nafhe duhovno vfiajen/e? Sposna fe: 1) De fe vezli v’ perloshnofti greha ne snajdemo. Kakor je Jesuf grob sapuftil, ravno tako more tudi grefhnik grehe in perloshnoft greha sapuftili. 2 ) De je zhlovck ftanoviten v’ dobrim. Je¬ suf je vftal, in ni vezh umeri, tako more grefh- 85 a nik s’ pomozhjo gnade boshje od fmerti greha '• vrtati, in ne vezh grefhiti. 3 ) De ta, ki je od fmerti greha vrtal, le > nebefhko sheli in ifhe, kakor f. Pavl govori: I ,,Ako rte s’ Kriftufam vrtali, ifhite, kar je tam II gori, kjer je Kriftuf, in fedi na defnizi boshji, 0 saftopite, kar je sgorej, ne pa, kar je na sem- lji. <4 Kolof. 3 , i, 2. 3 ' Shefti zhlen vere. ) ’ §hel je v’ nebefa, fedi na defnizi Boga Qzheta, 4 vfigamogozhniga. ’ Kdaj je Jesuf v ’ nebefa fhel? r Jesuf je fhtirdefeti dan po fvojim vrtajenji is laftne mozhi, ko Bog in zhlovek, v’ nebefa fhel. > Kako fe je godil Jesufov vnebohod? Jesufov vnebohod fe je tako godil: Kakor je zhaf perfhel, de je imel Jesuf v’ nebefa iti, je fvojim apofteljnam rekel, de naj v’ Galilejo, na oljfko goro gredo, in kadar do njih pride, jim rezhe : „Meni je dana vfa oblaft v’ nebe¬ lih in na semlji. Pojdite tedaj, in uzhite vfe narode, in kerftite jih v’ imenu Ozheta, in Sina in fvetiga Duha. Uzhite jih fpolnovati vfe, karkoli lim vam sapovedal. In lej, jeft hm s’ vami vfe dni do konzhanja fveta.“ Mat. 28, 18 — 20. Dal je apofteljnam oblaft zhudeshe delati, hudizhe isganjati, nove jesike govoriti, in bol- 6 * 84 nikc osdravljati, salo de bi vil verovali befede, k’ jih bodo osnanovali v’ Jesufovim imenu .“ Mark. 16, 17. 18. Obljubil jim je f. Duha poflati, kteriga naj zhakajo v’ Jerusalemu. „Ne hodite is'Jerusalema , ampak zhakajte obljube Ozhetove, klero ile flifhali is mojih uh, ker bole kerfbeni s’ f. Duham.“ Djanj. apoh. 1, 4. 5 . Potem je Jesuf Tvoje roke vsdvignil, in jih je shegnal, Te je od njih lozhil, in je fhel is lahne mozhi v’ nebefa. Luk. 24, 5 o. 5 i. In kader To v’ nebo gledali sa njim, ha dva angela perfhla, in jim rekla: ,,Mosbje Galilej- fki, kaj hojele in gledate v’ nebo. Ta Jesuf, kteri je fpred vaf v’ nebo vsel' bil, bo tako prifhel, kakor he ga vidili v’ nebo iti. Djan. apoh. 1, 9 — 11. Potem To Te v’ Jerusalem vernili, in To bili hanovitni v’ molitvi, de bi fveliga Duha prejeli. Ali Jesuf, ho je v' nebefa fhel, ni vezli na semlji? Vidno ne, ampak nevidno je The na semlji: 1) V’ sakramentu f. refhnjiga Telefa, ka¬ kor Bog in zhlovek. 2) S’ Tvojim duham in f’ Tvojo gnado in pofebno pomozhjo per Tvoji zerkvi, in per pra¬ vovernih krihijanih. ~ Kje fedi Jesuf u’ nebefih ? Jesuf fedi v’ nebelih na defnizi Boga Ozhe- ta, vfigamogozhniga. ..Zhe he s’ Krihufam vha- li, ifhite, kar je sgorej, kjer Krihuf na defni bosliji TediJ* Kolbfh. 3, n 85 Kaj to pomeni: Jesuf jedi na dej nizi Boga Ozheta , vjigamogozhniga ? Jesuf Tedi na defnizi boshji je toliko, ko: Jesuf ima nar vezhi oblaft in zhaft zhes vfe v’ nebelih in na semlji, kakor Bog Ozhe. „Meni je dana vfa oblaft v’ nebelih in na semlji. 11 Mat. 28, 18. Saka; je Jesuf n’ nebefa j h el? Jesuf je v’ nebefa fhel: 1) De je pokasal, de njegovo kraljeftvo ni od tega fveta, kakor je Pilatushu povedal. Jan. 18, 36 . 2) De je zhlovefhko natoro povikfhal, in jo na defnizo Ozheta poftavil. 3 ) De je vlim nebefa odperl, ktere fo bi¬ le savoljo greha vlim saperte. 4 ) De je nafho vero in upanje poterdil, de kamor je po premaganih fovrashnikih glava fhla, tje tudi udje pojdejo, zhe bodo glavi po¬ korni, ker nam je fam povedal, de gre nam mefto perpraviti, de tudi mi sa njim pridemo. Jan. 14, 2. 3 . 5 ) De je nafh befednik in frednik per Ozhetu. ,,Moji otrozhizhi, to vam pilhem, de ne bote grefhili. Ampak zhe je tudi kdo gre- fhil, imamo befednika per Ozhetu, Jesufa Kri- ftufa, pravizhniga. In on je fprava sa nafhe grehe, ne pa farno sa nafhe, temuzh tudi sa zeliga fveta grehe. 1 * 1. Jan. 2, 1. 2. 6) De je f. Duha poflal. 7) De naf je poduzhil, de nafhe mifli in shelje, zhe fmo ravno na semlji, morejo le v’ 86 nebelih biti, kjer je nafhe lianovanje; de fe moremo tukaj le popolne, le ptujze mifliti, kteri v’ vezhnolt gremo. Heb. 11 , i3. Sedmi zhlen vere. •> Od ondod bo prifhel fodit shive in mertve. Ali bo Jesuf fpet prifhel na fvet? Jesuf bo poflednji dan v’ oblakih neba o- zhitno, s’ veliko mogozbnotljo in zhaltjo fpet prifhel fodit shive in mertve, to je pravizhne in krivizhne. „VidiIi bomo priti zhlovekoviga §ina v’ oblakih na nebu s’ veliko mozhjo in velizhaftvam. a Mat. 24 , 3o. „Sapovedal nam je ljudftvu pridigovati in fprizhevati, de je on tihi, ki ga je Bog fodni- ka shivih in mertvih poftavil.* 4 Djanje apoll. 10, 42. Kako bo Jesuf poflednji dan ljudi fodil? Jesuf bo ljudi po dobrim in hudim fodil, kolikor fo kteriga ftorili. Sodil bo njih mifli, shele, befede in dela. Pravizhne bo Jesuf pla- zhal s’ vezhnim shivljenjem v’ nebelih, in grefh- nike bo vezhno fhtrafal v’ peklu. „Vfi moremo rasodeti biti pred fodnim (lolam Krillufovim, de fleherni prejme po tem, kar je v’ fvojim shivljenji dobriga ali hudiga Jftoril. 18 — 22. S. Matevsha je vidil Jesuf ! na zolu fedeti in mu je djal: Pojdi sa menoj, in on je vhal, in fhel sa njim. Tako fi je bil Jesuf eniga sa drugim vfih dvanajh svolil. Ime¬ na apoheljnov po fo: Pervi Simon, imenovan Peter, in Andrej njegov brat. Jakob Zebedejev in Janes njegov brat, Filip in Jerni, Tomash in Matevsh , zolnar, Jakob Alfejev in Tadej, Simon Kananejz, in Judesb Ifhkarjot, kteri je tudi Jesufa isdal.“ Mat. 10, 2 — 4. in Luk. 6. i 5 . 1)4 Po Jesufovim v’ nebohodu fo apofteljni na- meft Judesha Ifhkarjota f. Matia apofteljna svo- lili. Djan. apoft. l, 12 — 26. Skosi fofebno velik zhudesh je bil f. Pavl apoftelj od. Boga svoljen. Djanje apoft. g, 1 —. ig. Jesuf je sraven dvanajft apofieljnov tudi fbe dva in fedemdefet uzhenzov svolil, ktere je, dokler je na fvetu shivel, po desheli pofhiljal njegov nauk osnanovat. Luk. 10, 1. Po Jesu- ibvim v’ nebohodu fo tudi apofteljni uzhenike poftavljali, kjer fo vidili, de jih je bilo treba, tako de pravoverni kriftjani nifo nikoli bres du¬ hovnih paftirjev in uzhenikov bili. Tak je bil sazhetik Jesufove zerkve. Kaj Je je sgodilo , ho Jo apojieljnipo Jvelu fhli, in nauk Jesujov osnanova/i? Veliko Judov in nevernikov je verovalo v’ Jesufov nauk, fe je fpokorilo, in fe jih je dalo kerftiti. She na pervo pridigo f. Petra na bin- kufhtni prašnik fe jih je per treh tausbent ker- ftiti dalo. Djdnj. apoft. 2, 14. Per perloshnofti, ko je Peter od rojftva hromiga moslia per durih tempeljna v’ imenu Jesufa Kriftufa osdravil , in potlej boshjo befedo v’ tempeljnu osnanoval, je bilo pet taushentmosh pravovernih poftalo. Djan. apoft. 4 , 4 - Tako fe je vera Jesofova hitro ras- fhirila , od dne do dne je bilo vezli kriftjanov, ker fo apofteljni povfod evangeli osnanovali, in GoTpod Jesuf je bil s’ njimi, ker je vero poter- doval s’ zhudeshi kteri fo fe godili. Mark. 16, 20. Kako Jo bili imenovani lijii, ki Jo u’ Jesu- Ja in njegov nauk verovali? Kriftjani fo bili imenovani, in to lepo ime 95 fo nar previzh verni v’ Anliohii dobili. Djanj. apoft. 11, 26. Tudi fo fe fvetniki imenovali, ker fo bili fkosi pofvezhujozho gnado boshjo pofvezhevani, k’ fvetofti poklizani, in ker je tu¬ di njih sbivljenje fveto bilo. Djan. apoft. 26, 18. Kdo je nevidni poglavar zerkve.? Nevidni poglavar zerkve je Jesuf Krilluf. Koga je Jesuf KriJtuf vidniga poglavarja zerkve pojta vil? Jesuf Kriftuf je f. Petra vidniga poglavarja fvoje zerkve poftavil fhe prej , ko je v’ nebefa fbel, rekozh: ,,Pafi moje jagnjeta, pafi moje ovze. £(: Jan. 21, 1 6. 17. „Ti ii Peter, in na to fkalo bom sidal fvojo zerkev, in peklenfke vra¬ ta je ne bodo premagale. In tebi bom dal kljuzhe nebefbkiga kraljeftva, in karkoli bofh savesal na semlji, bo savesano tudi v’ nebelih, in karkoli bofh rasvesal na semlji, to bo rasve- sano tudi v’ nebelih.“ Mat. 16, 18. 19. Kdo je sa Petram vidni poglavar zerkve ? Vli pravi Rimfki papeshi saporedama fo vidni poglavarji zerkve in nameftniki Jesufa Kriftufa. — Papesh, ki je vidna glava zerkve, ima pervo zbali in oblaft v’ Jesufovi zerkvi, kakor jo je Peter pervi med apofteljni imel. Kdo Jo Jhkofje P Shkofje fo pravi nameftniki apofteljnov. -JU fo fhkof/e tudi oblaji apofteljnov sa- dobili P Tudi oblaft apofteljnov fo sa.dobili; sakaj 96 zerkev bo do konza IVeta, tako je Kriftuf hotel, de tudi oblak apofteljnov v’ njih nameltnikih , fhkotih do konza fveta oilane. „Refnizhno vam povem, karkoli bole savesali na semlji, bo tudi v’ nebelih savesano, in karkoli hote ras- vesali na semlji, bo tudi v’ nebelih rasvesano. u Mat. 18, 18. „Glejle na febe in na vfo zhedo, v’ kteri vaf je fveti Duh sa fhkofe poftavil k’ vishanju Ijoshjo zerkve, ktero je s’ fvojo ker- vijo perdobil.“ Djan. apoft. 20, 28. Ali je vezh pravih zerhev ? Le ena je prava zerkev, sunaj ktere ni upati svelizhanja. Kako fe da fposnali prava zerkev? Is fhtirih laftnoft, namrezh 1) de je edi¬ na, 2) Ive ta, 5 ) katoljfhka, 4) in apoftoljfka. Kako je prava zerkev edina? Edina je 1) ker ima eno glavo. „En Go- fpod je, ena vera, en kerft.' c Efes. 4 ? 5 . „Tako naf je tudi veliko eno telo v’ Kri- Rufu, vlak pofebej pa fmo eden drugiga udje.* 4 Rim. 12, 5 . ,,Imam fhe druge ovze, ktere riifo is tega hleva, in morem tudi tiile perpeljati, in bodo moj glaf flifhale, in bo en hlev in en paftir.“ Jan. 10, 16. 2) Ker ima en nauk in ene sakramente. „Skerbite ohraniti edinok duha v’ savesi miru. Eno telo in en duh bodite, kakor fte poklizani k’ enimu upanju fvojiga pokliza.“ Efes. 4 ? 3 . 4 * „Prolim vaf pa, bratje, v’ imenu Gofpoda na- fhiga Jesufa, de vfi eno govorite, in de med 97 vami ne bodo raspertja, ampak de bote popol- nama eniga duha in ene mifli. a 1. Kor. j, 10. Kako je preprizhamo , de mati katoljfhka zerkev ravno tijii nauk uzhi, ki ga je od Kri- ftufa po apofteljnih prejela ? Se preprizhamo, ko ji je Jesuf f. Duha poflal, kteri je od sazhetka, in bo do konza fveta per nje; on je varuje pred vfo smoto, jo vfo refnizo uzhi, jo pofvezhuje in vlada; Jesuf ji je obljubil, de vrata peklenfke (smote) jo ne bodo nikoli smagale, in de on oftane s’ njo do konza, tako fe ne more smotiti v’ refnizah f. vere, torej vfelej ravno tifti nauk uzhi, ki ga je Krifluf in njegovi apofleljni uzhili, in ravno tifle f. sakramente deli, ki jih je Jesuf poflavil. Jesuf pravi: Jeli bom Ozheta profil, in vam bo drusiga Trofhtarja dal, de per vaf ofta¬ ne vekomaj, Duh refnize , kteriga fvet ne mo¬ re prejeti, ki ga ne vidi, in tudi ne posna , vi pa ga bofle posnali, ker bo per vaf oltal, in bo v’ vaf. Jan. 14, 1 6 . 17. ,,Kadar pa on pri¬ de, Duh refnize, vaf bo uzhil vfo refnizo .“ Jan. 16. i 3 . ,,Ti fi Peter, in na to fkalo bom sidal fvojo zerkev, in vrata peklenfke jo ne bo¬ do smagale.“ Mat. 16, 18. Kako je prava zerkev fveta? Sveta je 1) ker je nje sazhetnik Jesuf Kri' ftuf Jvet, 2 ) ker je nje nauk fvet, 3 ) ker fvete sakramente ima, 4) ker fvoje ude v’ fvetofti napeljuje , 5) ker fo vedno fvetniki v’ nje- »De bi jo pofvetil, ker jo je s 1 befedo slavlje¬ nja v’ kopvi vodi ozhiftil. De bi fam febi na¬ pravil zhaftitljivo zerkev, ktera nima madesha, 7 98 ali gerbe, ali kaj drusiga taziga, ampak de je fveta in neomadeshana.“ Efes. 5 , 26. 27. Vfi nauki Jesufovi napeljujejo krilljana k’ fvelofti in jo sapovedujejo; in kar je Jesuf Kri- ftuf ftoril, je le ftoril, de bi naf pofvetil : tako tudi prava zerkev fvoje ude ob vfih zhalih v’ fvetofti napeljuje, kar prizhajo toliko tavshent marternikov in rnarterniz, fvetnikov in Cvetniz, ki so od nje poduzheni in napeljani bili fveto shiveti, lepe sglede dajali in vezimo svelizbanje sadobili. Kako je prava zerkev kaioljfhka P Katoljfhka je: 1) ker jo je Jesuf Kriftuf sa vfe ljudi, 2 ) sa vfe zhafe, 5 ) sa vfe kraje po- ftavil. Jesuf fam fvojirn uzbenzam pravi, de mu bojo prizhe v’ Jerusalemu, in po vfi Judeji in Samari!, in do kraja fveta. Djan. apoft. 1. 7. Ker je Jesuf hotel , de bi bili ljudje frezhni in delesbni njegoviga odrefhenja in nefkonzhniga saflushenja, je fvoje apofteljne in uzhenze po vfim fveti pollal njegov evangeli osnanovat. de fledni, kteri v njega veruje, ne bo pogubljen, ampak vezbno shivljenje ima. ,,Sakaj od fonzh- niga is-hoda do sa hoda bo moje ime veliko med narodi, in povfod fe bo darovalo, in zhifta da¬ ritev darovala mojimu imenu, saka j moje ime bo veliko med narodi, pravi Gofpod vojfknih trum. 4 * Malah. 1, 11. Kako je prava zerkev apojtoljfka? Apoftoljfka je: 1) ker veruje in uzhi. kar fo apokeljni verovali in nzhili, 2) ker fo apo- 99 fteljni na Jesufovo povelje njene nauke po vfim fvetu rasfhirili, 5) ker fo njeni fhkofje naftop- niki apofleljnov. .,Ste sidani na fundament apofleljnov in prerokov, in lam Jesuf Kriftuf je poglaviten vogalni kamen.“ Efes. 2 , 20 . §ama ta zerkev je prava, klera fkashe, de je od apofleljnov, leta uzhi zhifto refnizo, ker le fvoji zerkvi je Jesuf obljubil , de ji bo poflal fvetiga Duha, kteri jo bo pred smolo varoval, in de on fam bo per nji do konzhanja fveta; in ta je katoljfhka zerkev. Ker je katoljfhka kerfhanfka zerkev edina , fveta, apojioljfka in katoljfhka, kaj is tega Jposnamo ? Is teh laflnofti fposnamo, de le ona je pra¬ va Jesufova zerkev, v’ kteri samoremo svelizha- ni biti. Kako fe prava zerkev od pervili zhafov ker- fhanjiva Jhe imenuje? Prava zerkev fe tudi rimfka imenuje, ker je zerkev v’ Rimu glava vfih drugih zerkva in freda edinofti. Torej fe tifli, ki fe od rimfke zerkve odlozhi, od prave zerkve odlozhi. Kaj nam je Jiorili, ker fmo v ’ pravi Jesu- fovi zerkvi? 1 ) Boga sa ta dar milofti hvaliti, ki je naf po fvoji veliki ljubesni v’ fvojo fveto zer¬ kev vsel in ljudftvo boshje floril. 2 ) Zerkev, fvojo mater, ferzhno ljubiti. 3) Sa njeno ras- fhiranje in povikfhanje moliti. 4) S’ njo fkle- njeni in nji pokorni biti. 5) Vfe njene ude 7 * ion kakor brate in feflre ljubiti, in kar je mogo- zhe koriti, de bi jim v’ svelizhanje pomagali. Od gmajne fvetnikov. V zhim objioji gmajna fvetnikov? V’ tem , de fo vli pravoverni krikjani ka- ; kor udje telefa med feboj svesani; in de fo vfi udje zerkve duhovnih darov in dobrot deleshni. Kdo najJiori udje JesuJdviga telefa? S. Duh: on oshivi nafhe dufhe sa vezimo shivljenje, vshge v’ nafhih ferzah ljubesen do Boga, in jo ohrani, po kteri fmo svesani s’ Je- safam, kakor fo udje telefa s’ glavo. Kaj dobriga sadobimo is te savese s ’ Jesu- fam ? Veliko dobriga: 1 ) Smo deleshni Jesufovi- ga nefkonzhniga saflushenja , ki ga je nam fvo- jim udam dal. 2 ) Kar dobriga sa svelizhanje ftorimo , Je- suf s’ nami in v’ naf dela , in sato bodo nafhe dobre dela vezhniga shivljenja vredne. ,,Okani- te v’ meni, in jeli v’ vaf, kakor mladika ne more farna od febe fadu roditi, ako na terti ne oltane , tako tudi vi ne , ako v’ meni ne o- llanete. Jeli fim vinfka terta, vi mladike, kdor v’ meni oltane in jek v’ njem, ta veliko fadu rodi, sakaj bres mene ne morete nizh koriti.“ Jan. i5. 4- 5. 3) Smo deleshni eden drusiga dobrih del. zhe v’ Ijubesni boshji in blishniga shivimo, ker I 101 fmo udje rnedfeboj, fklenjeni s’ Jesufam, gla¬ vo nafho. „fn vfe je njegovim nagam podvergel , in njega glavo žele zerkve poftavil , ktera je nje¬ govo telo, in polnoft njega, kteri vfe v’ vlih dopolne. 4, Efes. 1, 22. „Sakaj v’ enim duhu fmo vli v’ eno telo kerfheni. — Vi pa fte Kri- flufovo telo in udje med feboj.“ 1. Kor. 12, 12 — 27. Kteri fofebni duhovni darovi Jo, hi fo jih vji udje zerkve deleshni ? So: 1) Jesufov nauk, 2) gnada boshja, 3 ) fve- li sakramenti, v’ kterih pofebno gnado boshjo sadobimo, 4) nar fvetejfhi ofer fvete mafhe, 5 ) molitev, in 6) saflushenje vernih in dobre dela. Kteri udje zerkve imajo med feboj gmajno? Vli pravoverni na semlji, fvetniki v’ nebe¬ lih in dufhe v’ vizah. Kako fe tedaj rasdeli Jesufova zerkev , ker J mo krijtjani na semlji tudi s' fvetniki v 1 ne- bejih in s ’ dufharni v 1 vizah u’ savesi ? Se rasdeli, l) v’ zerkev v’ vefelji, to fo fvetniki v’ nebelih , ki fo' frezhno fvet prema¬ gali , in fe sdaj v’ nebelih vefele. 2) V’ zerkev v’ terpljenji, to fo dufhe v’ vizah , ki fe fhe pokore , de bodo od vlih madeshev ozhifhene. 3 ) V’ zerkev v’ vojfkvanji; to fo vli pra¬ voverni na semlji, ki fe fhe soper flabo poshe- ljenje , fvet in hudobniga duha vojfkujejo. I 102 Kakffino gmajno imajo verni na semlji med Jeboj? Verni na semlji imajo gmajno med feboj, de njih molitev, in saflushenje dobrih del eden drusimu pomaga. Kakfhno gmajno imajo verni na semlji s’ Jveiniki v' nebefih? Verni na semlji imajo gmajno s’ fvetniki v’ nebefih, de verni na semlji fvetnike zhafte, in fe v’ njih profhnje perporozhajo , fvetnihi v’ nebefih pa sa verne na semlji profijo. ,,Qnija pa je odgovoril in djal : To je Jeremija , pre¬ rok boshji, ljubik bratov in Israeloviga ljudftva; ta je tifti mosh, kteri veliko sa ljudftvo moli in sa zelo fveto mefto.“ 2. Mak. i 5 , 14. Kakfhno gmajno imajo verni na semlji s 1 dafhami v ’ vizah? Verni na semlji imajo gmajno s’ dufhami v’ vizah, de verni na semlji sa dufhe v’ vizah Boga profijo, in jim s’ molitvijo, s’ dobrimi deli, in fofebno s’ tem pomagajo. de fveto ma¬ lho sa-nje ofrujejo , dufhe mertvih pa is hva- leshnofti sa verne na semlji Boga profijo. ,,Sveta in dobra je tedaj mifel sa mertve moliti, de bi bili od grehov refheni.“ 2. Mak. 12, 46. Defeti zlil en vere. Odpufhanje grehov. Kaj na j ta zhlen vere nzhi? Naf uzhi, de je Kriftuf fvoji zerkvi oblaft 105 rial grehe odpufhati. ,,Prejmite fveliga Duha, h te rim botle grehe odputlili, fo jim odpufheni, in kterim jih hote sadershali, fo jim sadersha- ni.“ Jan. 20, 22. 25 . So v Ji Ijnclje lega fhaza (saklada) deleshni, kteriga je Jesiif KriJtnJ v’Jvoji žerkvi s' Jvo- jim lerpljenjern in Je oj o J'merijo perpravil, de bodo odpajhanje grehov in JhtraJeng sa- dobili? Deleshni fo po gnadi, kteri v’ Jesufa Kri- Ilufa verujejo in fo kerfheni. s’ Kriftufovo zer- kvijo fklenjeni, in v’ pokorfhni do nje otlane- jo 5 kteri, zhe fo po kertlu grefhili, pravo pokoro Itore, in f. sakramente s’ potrebno per- pravo prejemajo. Kdo ima v’ pravi zerkvi oblaji grehe od- pujhali ? V’ pravi zerkvi imajo fhkofje in mafhniki oblati grehe odpufhati. Imajo J'hhofje in mafhniki od Jesufa oblaji odpujhali grehe , kader in komar hozhejo ? Shkofje in mafhniki imajo od Jesufa ob¬ lati le sgrevanim in fpokorjenim grefhnikam grehe odpufhati. Jesuf je sato fvojim nametl- nikam oblaft dal grehe odpufhati , ali pa per- dershevati, de bi ftorili, kakor fposnajo, de fo grefhniki sgrevani in fpreobernjeni, ali ne. Bog grehov ne odpulli, zhe grefhnik ni sgrevan, in nima terdne volje fe poboljfhati. „Kdor fvoje grehe fposna in oputli, ufmilje- nje dofeshe. Prip. 28, i 3 . 104 Kje Je grehi odpajhajo ? Grehi fe v’ sakramentu f. kerfta, in v’ sa¬ kramentu f. pokore odpufhajo. Kteri grehi fe per f. kerjtu, in kleri v' f. pokori odpujte ? Poverban greh, in vfi pred f. kerftam ftor- jeni grehi fe per f. kerftu odpufte, v’ f. pokori pa tifti grehi, kteri fo po f. kerftu ftorjeni. u4li samore grefhnik odpufhenje grehov sa- flushiti? Grefhnik nikdar ne more odpufhenja gre¬ hov po vrednofti saflushiti. Zhe je sgrevan in poboljfhan, sadobi odpufhenje grehov po hoshji milofti in fkosi Jesufovo saflusbenje, ne pa fko- si dela, ktere hi on flori!, ker zhe fe pobolj- flia in dobro flori, flori le to , kar bi bil tudi pred mogel ftoriti. Sato pravi Isaija prerok 55, 7 . „Zhe grefhnik sapufti fvojo hudobno pot, Go- fpod fe ho zhes njega ufmilih“ Tedaj tudi refnizhno poboljfhanimu grefhniku daje Bog odpufhenje grehov le is sgoliga ufmiljenja. To¬ rej vfak naj hvali in ljubi ufmiljeniga Jesufa, kteri je fvoji zerkvi to oblaft dal, in vfak naj fi veliko persadeva fe te pofebne milofti s’ pra¬ vo pokoro deleshniga ftoriti. Enajfti zhlen vere. Vfiajenje mefa. Kaj verujemo od telef merlvih ljudi? Verujemo, de bo Bog fodni dan vfe mertve obudil, in de bodo telefa mertvih s’ fvojimi 105 dufhami fklenjene shive is groba vftale. »Ne zhudite fe nad tem, sakaj ura pride, v’ kteri bodo vil, kteri fo v’ pokopalifhih , glaf Sinu boshjiga flifhali, in kteri fo dobro delali, bo¬ do is njih fhli v’ vftajenje shivljenja, kteri fo pa hudo ftorili, v’ vftajanje obfojenja.“ Jan. 5 , 28. 29. Od kod vemo , de bodo trupla mertvih ljudi J pel shive vjtale ? De bodo mertvi ljudje s’ temi shivotmi, ki fo jih v’ shivljenji imeli, vftali vemo: 1) Is boshjiga rasodenja, kar fo pravoverni ob vfih zhafih verovali. 2) Nar bolj pa naf preprizha od te refnize Jesufovo od fmerti vftajenje. ,,Vem, de moj Odrefhenik shivi, in de bom poflednji dan is semlje vftal, in bom fpet s’ fvojo kosho obdan , in v’ fvojim mefu bom fvojiga Boga vidik Ravno jeli ga bom vidil, in moje ozhi ga bodo gledale, kteri ne bom drugi.Job. 19, 26 — 27. ,,In pride zhaf, kakorfhniga fhe ni bilo od takrat, kar fo fe ljudftva sazhele. — In veliko tih, ito je vji) kteri v’ prahu semlje fpe, fe bo sbudilo, eni k’vezhnimu shivljenju, in dru¬ gi k’ oframotenju, ktero bo vfelej pred njimi vezhno. u Daniel 12, 1 — 2. Drugi fin makabejfke matere je v’ mar- trah umirajozh tako govoril: ,,Ti nar hudobni- fhi nam fizer prizhijozhe sliivljenje vsamefh, ali kralj fveta naf bo , ker savoljo njegove po- ftave umerjemo, per vftajenju k’ vezhnimu shiv¬ ljenju obudil.“ 2. Mak. 7. „Sakaj oni ne bodo mogli vezh umreti, sa- kaj oni fo angeljem enaki, in fo otrozi boshji, ker fo otrozi vdajenja. De bodo pa mertvi vda¬ li, je tudi Mojsef fkasal per gerrnu, ker Go- fpoda imenuje Boga Abrahamoviga, in Boga Isa- koviga, in Boga Jakoboviga, Bog pa ni mertvih, ampak je Bog shivih , sakaj vfi v’ njem shive. <£ S. Luk. 20, 56 — 38 . Jesuf je rekel Marii: „Tvoj brat bo fpet vftal. t£ Marta mu rezhe: ,,Vem, de na poflednji dan ob vftajenji bo fpet vdal. In Jesuf ji je djal: „Jed iim vftaje- nje in shivljenje, kdor v’ mene veruje, bo shivil, ako ravno bi she bil umeri.“ Jan. n, 23 — 2.5. Jesuf je tudi vezli mertvih v’ shivljenje o- budil, in kadar je na krishi umiral, fo fe gro¬ bi odpirali, in veliko telef fvetnikov, kteri fo fpali, fe je sbudilo , in kader fo po njegovim vftajenji is grobov fhli , fo prifbli v’ fveto me¬ du, in fo fe mnogim perkasali. Mat. 27, 52 . 53 . ,.S. Pavl pravi: Kakor v’ Adamu vfi umer- jejo, tako bodo v’ Kridufu vfi oshiveli.“ 1. Kor. i 5 . ,,Sakaj fam Gofpod bo s’ poveljem, in s’ glafam vifhiga angela in s’ trobento boshjo od nebef prifhel, in mertvi , kteri fo v’ Kridufu safpali, bodo nar pervi vdali. Po tim bomo tudi mi, kteri shivimo in odanemo, s’ njimi vred kvifhko vseli v’ oblakih Kridufu naproti, in tako bomo na vfelej s’ Gofpodam, sato po- vefelujte fe med feboj s’ temi befedami.“ 1. Tef. 4, i 5 — 17. Sakaj bo Bog najhe ieleja obudil? Sato, ko je pravizhen , de 24* Kdaj moli zhlovek Boga v ’ duhu in v' refnizi? Kadar je, ko premifhljuje boshje popolna- mafti in dela, vef v’ Boga samifhljen, njega zhes vfe ljubi: Kader je vef v’ boshjo voljo udan, in sadovoljen s’vfim, kar mu Bog pofh- Ije; in kader fi persadeva vfe dopolniti, kar Bog hozhe , takrat ga v’ duhu in v’ refnizi moli. 6) Stanvitno, in ne jenjati, zhe tudi ni- fmo bersh uflifhani. Tako neprenahama je profil prijatel fvoji- ga prijatla tri hlebe kruha. Luk. 11, 6 —• i 3 . Vdova krivizhniga fodnika. Luk. 18. a — 7. Slepi per Jeriho. Luk. 18, 35 — 43 . Kana- nejfka shena sa hzhir. Mat. i 5 , 22 — 28. 7) Uflifhanje fvojih profhinj boshji volji prepuftiti; to je, de bi fe to sgodilo, kar Bog hozhe, in sato, ker on hozhe. Tako je Jesuf molil : Ozhe vsemi grenki kelh od mene, pa ne moja, ampak tvoja volja naj fe sgodi. Sakaj ni tfelej njlifhana nafha molitev? Sato, ker prav is ferza ne molimo, ali pa 123 sa take rezhi profimo, btere bi nam fhkodvale, liar pa le lam Bog previdi, mi pa ne vemo. ,,Profite, in ne prejmete, sato ker sa hudo pro¬ fite , de bi po fvojim posheljenji sapravili.” Jab. 4. 5 . „Naj pa proti s’ saupanjem bres vfiga po- niifhljevanja, sabaj bdor fepomifhlja. je enak mortbimu valu, bteriga veter goni in femler- tje mezhe. JNaj tedaj ne mifii tab zhloveb, de bo od Gofpoda kaj prejel. 44 Jab. 1, 6. 7. Kdaj fmo dolshni moliti? Bres prenehanja. ,,Molile bres preneha.” 1. Tef. 5 , 17. Nafhe mifii, in shelje nafhiga ferza morejo vedno per Bogu bili, de nikoli nizh taziga ne borimo, bar bi Boga shalilo. Sofebno pa more¬ mo moliti s jutra j, bo vbanemo, svezher prej bo fpat gremo, pred jedjo in po jedi, pred sazhetim in po florjenim deli, ob zhafu sadob- Ijene frezhe, ali per odvernjenje kake nefrezhe, in boliborbrat nam je boshje pomozhi treba, slabi v’ fhufhnjavi. ,,Vfabi zhaf hvali Boga, in proti ga, de tvojo pol visha, in de bo vfe tvoje naprejvsetje v’ njem borjeno.” Tob. 4 ? 20. Kahfhna more bili nafha molitev sjatraj? 1) Moremo Boga is ferza sahvaliti, bi je naf zhes nozh ohranil, in nam dal fpet frezh- no dan doshiveti. 2) Dobre fblepe v’ ferzu ponoviti, de ho- zhemo zhes dan po volji boshji shiveti, fe vfi¬ ga greha varovati, in vfe fvoje dela Boga ofrati. 5 ) Boga sa gnndo, pomozh in shegeu profiti, de bi samogli fvoje dobre fblepe in 124 dolshnofti fvojiga flanu sveflo in savoljo Boga fpolniti. ,,AI(o fe ti sgodaj k’ Bogu vsdignefh , in Vfigamogozhniga sa odpufhanje prolifh, ako zliilto in pravizbno shivifh , fe bo hitro k’ tvoji i pomozhi obudil, in tvoje prebivalfbe savoljo tvoje pravize mirno floril. 44 Job. 8, 5 . 6. „De bi bilo vfim snano , de je treba tebi hvalo dali, preden fonze iside, in ob sarji te moliti .“ Buk. modr. 16, 28. ,,Moder bo zlo sgodej zhul per Gofpodu, kteri je njega Ilvaril , in bo pred oblizhjem Narvikfhiga profil. On bo fvoje ufta k’ molitvi odprel, in odpufhenje fvojih grehov profil.' 4 Sir. 39 , 6. 7. Jesuf nam da fvet sgled, kakor fveli evnn- geli pove: In sjutraj sgodaj je vftal in ven fhal, ter fe je podal v’ pult kraj, in je tam molil. Mark. 1, 35 . Na haj naj fe sjnlrajfhe pofebno fpomnimo? Na nevarnofti, kterih fe moremo ogibati, de ne borno ne na dufhi in ne na lelefu po- fhkodvani. Kaj naj krijtjan svezher Jiori? 1) Boga naj sa vfe dobrote sahvali, ki jih je zhes dan od njega prejel. 2) Naj fvoje shivljenje premifli 3 kaj je dobriga samudil, ali pa hudiga flori!. o) Naj Boga s’ sgrevanim ferzam sa od¬ pufhenje tvojih grehov profi, in terdno fklene v’ greh nizh vezh pervoliti. 4) Boga najprofi, de bi naf nozojfhno n o/d» pred vlim slegam obvaroval, in v’ fvoji gnadi ohranil. ,,Gofpod, po nozhi fe na tvoje ime /pom¬ nim, in dershim tvojo po/tavo. Oh ponozhi tim vdajal tebe savoljo tvojih pravizhnih sapoved hva¬ liti. “ Pfalm. 118, 54 — b'2. Jesuf nam tudi da sgled , ki je svezher po vezh ur od uzhenzov odložilen k’ fvojimu ne- befhkimu Ozbetu molil. Kje nam gre molili? Povfod, ker je Bog povfod, in naf povfod, uflifhi. Nar raji molimo pa tam, kjer sarno- remo, s’ nar bolj sbranimi miflimi moliti, po- ftavim : v’ zerkvi, ki je hifha molitve, ali s’ fvojo drushino, ali pa na fkrivnim. Jesuf pra¬ vi: ,,Ti pa kader molifh , pojdi v’ fvoj hram, sapri duri , in moli fvojiga Ozheta na fkriv¬ nim, in tvoj Ozha , kteri na fkrivnim vidi, bo tebi povernil.‘ £ Mat. 6, 6. Zhimu fo nam molilevfke bukve? Zhe prav verno is njih molimo,’ fe sbude v’ naf bogabojezhe mifli in fvele shelje, l 7* Kako krijtjan Bogu hvaleshnoji fkasuje? Zhe boshje dobrote premifhljuje, zhe rad od njih perpoveduje in jih v’ to obrazha, sa kar mu jih je Bog dal, to je v’ boshjo zhalt, fvoje lahno in B r ojiga blishniga svelizhanje. L Smo dolshni Boga molili? Tudi moliti fmo ga dolshni, ker naf je sato kvaril, de bi ga molili in mu flushili. ,,Moli Boga, Bojiga Gofpoda in njemu fami- rnu flushi, pravi Jesuf.’‘ Mat. 4? io. Kdaj zhlovek Boga refnizhno moli? Kader Boga sa Bojiga narvikfhiga Gofpo- da , in sazhetnika vfiga dobriga fposna, ko nje¬ govo nelkonzhno popolnamalt vefel hvali, in tako shivi, kakor on sapove. Kaj je v' pervi sapovedi prepovedaniga ? V’ pervi sapovedi je prepovedana nevera, malikovanje, krivoverltvo, vedeshvanje, prašna vera, vera v’ zopernije, nesauplivolt, ali pa tu¬ di predersno saupanje v’ boshjo milolt. Kdo je nevere kriv ? Nevere je kriv, kteri v’ pravi ga Boga, ali v’ to , kar je Bog rasodel , ne veruje. Kdo je malikovanja kriv ? Kteri (tvari kakor Boga moli, ali jim tako zhalt fkashe , ktera le farni mu Bogu gre. Tako 145 fo ajdje, fonze, svesde, luno, imenitne ljudi, shivali in tudi druge rezhi kakor Boga molili. Sarnore krijijan , ki le v' eni ga Boga veru¬ je, greha malikovanja kriv hiti? Tudi, zhe namrezh kake kvari toliko ali pa fhe bolj kakor Boga ljubi, ali zhe je per- pravljen is ljubesni do njih Boga rasshaliti. Sa- torej fveti apoftelj Pavl lakomnoft malikovanje imenuje. Kdo je krivoverjiva kriv ? Krivoverjiva je kriv, kteri kake od Boga rasodete refnize, ktere mati katoljfhka zerkev sa take fposna in veruje, terdovratne sametje. Kaj je krijijanu Jiorili, de krivoverjiva ne ho kriv ? Se more: 1) prevsetnofti varovati, sato ker is napuha krivoverllvo isvira. 2) More Boga ponishno sa Itanovitnofl v’ katoljfhki veri profiti. 3 ) §e more takih ljudi fkerbno ogibati, kteri radi soper vero in kerfhar.fke zhednofti govore, ali fe is kakih hoslijih rezhi radi nor- zh ujejo. Ta nauk nam f. Pavl da, ker pravi: „Eni fo , kteri vaf motijo in hozhijo preverniti evan- geli Kriftufov. Ali defiravno bi mi, ali kaki angel is nebef vam kaj osnanoval, rasun tega, bar fmo vam osnanovali, naj ho perklet.“ Ga- laz. I. g. In Titu perporozha: ,.Krivoverni- ga zhloveka fe na eno ali drugo fvarjenje ogi¬ baj, ker vefh, de taki je vef fpazhen, in grefhi, 10 146 kakor Icdo, k’ je fkosi laftno foclbo obfojen.“ Tit. 3 , 10, 11. 4) More fkerbeti, de bo v’ katoljfhki veri dobro poduzhen. 5 ) Ne fme flabih bukev brati, ker govor¬ jenje v’ takih bukvih kakor rak okoli febe je. 2. Tim. 2, 17. Kdo je vedeshvanja kriv? Tilli, ki terdi ali veruje, de fe is kakih ismifhljenih snaminj prihodne rezhi vediti da¬ do. ,,Se nima snajditi med tabo, hteri bi u- ganovauze oprafheval, ali na tanje in na pti- zhje petje derslial, — tudi ne de bi vedeshe sa fvet prafhal, ali prerokovavze , ali de bi od mertvih refnize ifkal. Sakaj vfe to je gnjufoba Gofpodu, in savoljo takih hudobij jih bo on per tvojim prihodu pokonzhal.“ 5 .Mos. 18, 10— 12. Samore zlilovek fkrivne ali prihodne sgodhe napovedali ? Zhloveku je to nemogozhe, zhe mu ni od Boga rasodeto. — Preroki fo fizer vedili prihod- ne sgodhe, pa le farno is boshjiga rasodenja. Kdo je prasne vere ali vrasli kriv? Tihi, ki rezhem pofebno mozh perpifuje, ki je ni ne po natori, ne po rasodenji Bog va-nje djal. Kdo hi hil vere u’ zopernije kriv ? Kteri bi fe tako premotil, de bi veroval, de fe s’ pomozhjo vragov pofebne rezhi borili dado, in kteri vfe take rezhi, ktcrih ne umejo 147 zopernikam in zopernizam perpifhejo. ,,Ne ober- nite fe h’ zopernikam, in od rganvavzov nizh ne prafhajte, tle ne kote po njih ognjufeni. 44 3. Mof. 19, 3i. Kako zhlovek soper tipanje grefhi? Zbe premalo ali pa predersno na bosbjo miloft saupa. Kdaj zhlovek premalo v ’ Koga saupa, ali kdaj fe s ’ nesaupnojijo pregrejtii? 1) Zbe mifli, de mu Bog njegovih gre¬ hov odpukiti ne more, ali zhe mifli, de je to nemogozhe , de bi Tvoje pregrefhne navade sa- pukil, in fe fpreobernil. 2) Zhe v’ bosbjo previdno!! ne saupa, in prevezh sa zhafne in telefne potrebe fkerbi. ,,Blagor zhloveku, kteri v’ Boga saupa. 44 Pfl. 33, g. ,,Jek fim bil mlad, in Tim kar pokal, in The nifim vidil , de bi bil pravizhen sapufhen , ali de bi bil njegov sarod kruha profil. 44 Pfl. 36, 25. „Ne fkerbile sa fvoje shivljenje, kaj bote jedli, tudi ne sa fvoje telo, kaj bote oblekli. Ali ni shivljenje vezh kakor jed, in telo vezh kakor oblazhilo? Poglejte ptize neba, sakaj one ne fejejo, in ne fpravlajo v’ shitnize, in vafh Ozhe nebefhki jih shivi, ali nike vi veliko vezh kakor one? — Vafh nebefhki Ozhe ve, de vfi- ga tega potrebujete. 44 Mat. 6, 2 5 — 34. 3) Zhe v’ kakiga zhloveka, ali v’ kako dru* go kvar, ali fam v’ fe bolj kakor v’ Boga sau- P a > „Boljfhi je na Gofpoda saupati, kakor fe na zhloveka saneki. Boljfhi je na Gofpoda saupati, kakor fe na poglavarje saneki. 44 Pfalm. 117, 8,9. 10 * 148 Ne sanafhajte fe na poglavarje, na zhlo- vefhke otroke, per kterih ni pomozhi. Njih duh pojde is njih, in fe bodo povernili v’ fvo- jo semljo, takrat bo .vfiga njih smifhljevanja konez. Blagor temu, kteriga upanje je v’ Go- fpodu, njegovim Bogu. Pfalm. i 45 , 2 — 10. Kdaj pa zhlovek v' Boga pi'edersno upa ? 1) Kader fe fam na fvojo mozh sanafha, \ de bo bres boshje gnade dobro delal in fe sve- lizhal. ,,Zhujte in molile, de v’ fkufhnjave ne padete“, naf Kriftuf uzhi. Mat. 26, 4 i* 2) Zbe take rezili od Boga perzhaknje, ali Boga sa-nje prod , kterih mu ni nikoli Bog obljubil. — To bi bilo, ako bi ne hotel dela¬ ti, in bi li le vender od Boga obilnolt shelil. Zhe bi fe nevarnofli ne ogibal, in bi le vender hotel, de bi ga Bog obvaroval i. t. d. -Ali ni soper pervo sapoved j de angele in Jvetnike zhajiimo , in jih na pomozh klizhemo? To ni soper pervo sapoved, temuzh dobro in koriftno je, de angele in fvefnike zhaftimo, f in na pomozh klizhemo, de bi Boga sa gnade profili, kterih nam je treba. Kar to refnizo sadene, je mati katoljfhka zerkev v’ Tridentinfkim sboru tako rasfodila: Leta fveti sbor vfim fhkofam in drugim paftir- jem sapove kerfhanfko ljudftvo uzhiti, de je dobro in koriftno fvetnike zhaftiti, fe jim per- porazhovati, ker oni per Bogu po Jesufu Kri- ftufu, Gofpodu nafbimu , sa naf profijo. Kteri pa predersno terdi, de zbali fvetnikam dana je malikovanje, 'ali de njim ftorjeno perporozbo- 149 vanje Kribufu, Odrefheniku nezhab dela, ali de je nefpametno mifliti, de fvetniki sa naf profijo, naj bo is fhtcvila vernih isbrifan (preklet) Sej. 25. Kdaj krijijani fvelnike prav zhajte? Takrat 1 ) ko jih kakorsvebe prijatle bosh- je in tvoje prihodne tovarfhe v’ nebefhkim kra- ljebvu ljubijo. 2 ) Ko Boga sa gnade sahvalijo, klere je fvetnikam dodelil. 5) Ko njih shivljenje, to je, njih zhed- nolii pofnemajo. t So fvelniki vredni, de jih zhajiimo P Svetniki to vredni nafhiga zhabenja, in fi- zer sato, ker jih Bog tam ljubi in zhabi, ker je po njih veliko zhudeshev boril , ker jih je v’ tvoje kraljebvu vsel, sato ker to mu svebo flu- sliili, in ker je njih veliko tudi tvojo kri sa vero prelilo. Ali profijo fvelniki sa naf? Oni profijo v’ nebelih sa nat, sato ker naf ljubijo, in ker naf ljubijo tudi gotovo shele, de bi tudi mi svelizhani bili. Zhe to fvetniki ravno od naf po teletu od- lozheni, to le vender fhe smiraj s’ nami s’ lju- besnijo fklenjeni, in leta njih ljubesen do naf je sdaj fhe veliko bolj zhiba in popolnama ka¬ kor popred, dokler to fhe na fvetu shiveli, torej nam fhe tolikanj vezh dobriga od Boga profijo. Ali je soper boshjo zhaji , zhe kriftjani fvet- nike prof jo , de bi sa-nje Boga profili? To ni soper boshjo zhab, ker kriftjani ve- 150 rujejo, de fvetniki s’ fvojo laftno mozhjo nizh Iloriti ne morejo, ampak de le Boga, od kteri- ga vfak dober dar pride, profijo; in ker vedo, de molitev pravizh ni ga per Bogu veliko samore. Jak. 5 , 16. — Torej per litanijah, kader v’ Bo¬ ga klizhejo, rezhejo: Ozhe is nebef, vfigamo- gozhni Bog, ufmili fe naf, in kadar k’ fvetni- kam klizhejo, le rezhejo: Sa naf Boga profite. Kleriga med fvelniki fo kriftjani fhe po- \ febno zhajtiti in pro jiii dolshni? Prezhifto devizo Marijo, mater hoshjo, ker ona je polna gnade per Bogu. Sa klere gnade je pofebno ireba, de fe fvet- nikam perporozhujemo , de bi jih nam od Go- fpod Boga /profili? Pofebno sa tifte gnade, ki fo nam v’ sveli- zhanje potrebne: de bi Boga prav fposnali, ga zhes vfe ljubili in hrumno shiveli, in de bi fe vfi grefhniki fpreobernili, in pravo pokoro borili. Saka) katoljfhki kri/tjani angele na pomozh klizhejo ? Sato angele na pomozh klizhejo, ker fo jim sa varhe dani, ker jih ljubijo, sa njih sve- lizhanje fkerbe, sa-nje profijo, in ker Boga vedno gledajo, in mu molitev ljudi darujejo. ,,Kadar fi s’ folsami molil, fim jeli tvojo moli¬ tev pred Gofpoda nofil“, je djal angel Rafael Tobiju. Tob. 12, 12. „Glejte, de ne sanizhujete eniga letih majh¬ nih , sakaj vam povem, de njih angeli v’ ne¬ belih vfelej gledajo oblizbje mojiga Ozheta, hteri je v’ nebelih.“ Mat. 18, 10. 151 ylli ni to s oper- pervo sapoved, de imamo v' haloljjhhi zerkvi podobe P Tadi to ni soper pervo sapoved, saka) v’f. pifmu je le podobe delali prepovedano, de bi jih molili. „Ne isresujte li podob, de bi jih molili.“ 3. Mos. 26 , 1 . Saka; katoljjhki krijtjani podobe zliaJleP Sato ker podobe kaj zhaftitljiviga, kako boshjo perfhono , mater boshjo , ali kakiga dru- siga fvetnika pomenijo. Zhaft fe ne daja podo¬ bi, temuzh tiftim, kogar podoba pomeni. Zhimu pa liaioljfhkikri/ijanifvelin;e zhaJteP Zhafte jih 1 ) ker fo oftanki tiftih trupel, na kterih fo fvetniki savoljo Boga martre terpeli, ali ker fo s’ njimi pokoro del-ali, in s’ drugi¬ mi dobrimi delami pofebno lepo Bogu flushiii. 2 ) Ker je Bog fkosi fvetinje vezhkrat zliu- deshe delal, in veliko dobrot ljudem fkasal. Elisej vdari na vodo s’ Elijavim plajfhem, in voda fe rasdeli na dve Hrani, in Elisej je fhel fkosi. 4* Kralj. 2 , 3. Ko fo mertviga v’ grob Eli- sejevi vergli, je oshivel, kakor hitro fe je kofti Elisejevih dotaknil. 4- Kralj. i3, 21 . Senza f. Petra je bolnike osdravila. Apoft. djan. 5, i5. Potne rute in opafila f. Pavla fo na bolehne de, vali, in fo osdravljeni bili. Apoft. djan. 19 , li, 3) Ker bo Bog po vftajenji od fmerti lih te oftanke, to je trupla fvetnikov, vekomaj v’ nebelih svelizhal. 152 II. Sapoved. Kaj je v’ drugi sapovedi prepovedaniga? Boshjimu imenu nezhaft delati. Kako Je boshjimu imenu nezhajt dela? 1) S’ vfakim greham. Vfaki greh je sa- nizhevanje in sametovanje oblafti, ker bi ljudje s’ svetlim fpolnenjem boshje sapovedi Boga hva¬ liti, in mu pokorni biti mogli. S. apoftelj Pavl to Rimljanam ozbita i'ekozh: ,,Ti fe poftave hvalifh. in s’ perlomljenjem poftave Bogu ne¬ zhaft delafh. (< Rim. 2, 23 . 2) S’ prekiinjevanjem, kadar fe od Boga, od f. vere in od fvetnikov s’ sanizhevanjem go¬ vori. „Kteri bo ime Gofpoda preklinjal, naj fmerti umerje.“ 3 . Mos. 24, 16. 3 ) Kadar kdo bres potrebe, ali zlo po kri¬ vim perfeshe. „Ti ne fmefh v’ mojim imenu krivo perfegati, tudi ne imenu fvojiga Boga nezhaft ftoriti: Jeft lim Gofpod.“ 3 . Mof. 19, 12. 4 ) Zhe Bogu ftorjene obljube prelomi. 5 ) Kadar kdo boshje ime bres potrebe ali bres zhafti isrezhe. „Ne fmefh imena Gofpoda fvojiga Boga po nemarnim imenovati, sakaj Gofpod ne bo tega sa nedolshniga imel, kteri bo ime Gofpoda fvojiga Boga nemarno imeno¬ val. 2. Mojs. 20, 7. 6) Zhe kdo boshjo befedo sanizhuje, po- pazbi in krivo obrazha. 155 Od perfege. Kako zhlovek perfeshe? Zhlovek perfeshe, ko Boga na prizho vsa- me, de refnizo govori, ali de bo fpolnil, kar govori. Ali fme zhlovek Boga na prizho poklizaii ali perfegali? Zhlovek fme perfegali, kadar je treba. Ker Bog ni vikfhiga soper febe imel, je fam v’ fvojim imenu perfegel; in tudi veliko pravizhnih mosh je perfegalo. „Perfegal fim fam per febi, pravi Gofpod Abrahamu, ker ii leto rezh iioril, in nili sa- voljo mene fvojimu finu persanefil. 44 1. Mos. 22, 16. Abimeleh je sa gotovo vediti hotel, de mu Abraham ne bo fhkodoval, sato rezhe Abra¬ hamu: Perfesi tedaj per Bogu, in Abraham je djal: Jeffc lim perfegel. i. Mos. 21, 22 — 24. S. Pavl je vezhkrat perfegel. ,,Kar vam pa pifhem, glejte, Bog je prizha, de ne lashem. 44 Galazh. 1, 20. „Jeft pa Boga na fvojo dufho sa prizho poklizhem. 44 2. Kor. 1, 23 . Jesuf fam je pred velikim duhovnam perfegel, ker ga je uprafhal, ali je Sin boshji rekozh : „Jeft te sarotim per shivim Bogu, de nam povefh, ako fi ti Kriftuf, Sin boshji. Jesuf mu rezhe: Ti ii rekel.* 4 Mat. 26, 63 . 64. Ali ni Jesuf prepovedal perfegali? Jesuf ni prepovedal prav perfegali, prepo¬ vedal je pa nepotrebne in krive perfege. Jesuf je iizer rekel: Ste flifhali, de je fta- 154 rim rezheno: Ti ne TmeTh krivo, perfegaii, am¬ pak imafh Gofpodu Tvoje perfege dershati. Jeli pa vam povem, zlo ne perfegaii, ne per nebu, sakaj ono je fedesh boshji; ne per semlji, sa- kaj ona je podnoshje njegovih nog; ne per Je¬ ruzalemu, sakaj on je meftu velikiga kralja : tudi per Tvoji glavi ne Tmefh perfegati, sakaj ti ne morefh eniga lafu beliga ali zherniga ko¬ riti. Vafhe govorjenje pa nej bo: Je, je, ne, ne, kar je pa vezh, kakor leto, je od hudiga.‘‘ 1 Mat. 5 . 35 — 37. To govorjenje JesuTovo je soper krive sapopadke, klere To Judje od per- Tege imeli, ker To fariseji uzhili, de nektere perTege zhloveka ne veshejo ; in soper njih ne¬ potrebne perfege, ki fo jih navadno korili, kar Te is Jesufoviga govorjenja per T. Mat. 23 , 16 — 22, preprizhamo, l zhem Bog takim shuga , kteri po krivim perfefhejo ? Bog pravi, de tak bo preklet, kteri-po krivim perfeshe. ',,Prekletftvo bo prifhlo v’ hifho tiftiga, kteri lashnjivo v’ mojim imenu perfega, in bo oftalo v’ fredi njegove hifhe, in bo konzha- lo njo, in nje lef, in nje lcamnje. Zah. 5 , 3 . 4 . Tak ima tefhko ved vfe dni fvojiga shivlje- nja, nima notrajniga miru, nobeniga trofhta ne v’ shivljenji, ne ob zhafi fmerti, ker je s’ krivo perfego gnado boshjo in vezhno shivljenjesapravil. Kaj je takimu Jioriti, kteri je lashnjivo perje gel? Tak je dolsben ojdro pokoro delati, sato ker je to jftrafhna pregreha ; in zhe je s’ tem blisbniga pofhkodoval, mu more tudi fhkodo po verni ti. Kaj je takima Jioriti, kteri je kako pregrejh- no rezh j’ perfego obljubil? Tak ne fme fvoje ftorjene obljube fpolniti, temuzh naj nad fvojo pregrefhno obljubo po¬ koro dela. Sgled take pregrefbne perfege najdemo v’ f. pifmu. Vezh ko fhtirdefet Judov fe je saro- tilo in fo rekli, de nozhjo ne jedi, ne piti, dokler f. Pavla ne umore.“ Djanje apoft. 20, 12. Kaj mu je Jioriti, kdor more perfezhi? On more: 1) dobro v’ ferzu premifliti, de 157 Boga vfigavedozhiga in zhes vfe pravizhniga, ki ga sa prizho vsame, na mafhevanje klizhe, zhe bo krivo perfegel, ali zbe tega ne bo ravno tako Jpolnil , kakor s’ perfego obljubi. 2 ) Zhe bo ko prizha perfegati mogel, naj fe na tanko smifli, kaj je vidi 1 , ali flifhal , in kar refnizhniga od tifte rezhi ve, sa kar bo per- fegal; naj nizh vezh, in nizh manj ne pove, kakor kar prav ref ve, in naj fe ne da od no- beniga smotiti, de bi od refnize prav ne pri- zhal. ,,In bofh perfegel, kakor refnizhno Go- fpod sbivi v’ refnizi, v’ pravizhnofti, in v’ pra¬ vi zi.“ Jerem. 4, 2 . 3) Zhe mu je perfegati, de bo fpolnil , kar bo s’ perfego obljubil. Naj pred, ko perfe- she, premifli, ali bo tudi to hotel in samogel fpolniti, kar obljubi; ker more po ftorjeni per- fegi svefto dopolniti, fhe tako teshko naj ga ftane. Od obljub. Kaj je obljuba ? Obljuba je radovoljno ftorjen fklep Bogu k’ zhafti kaj takiga koriti, kar nam po boshjih in zerkovnih sapovedih ni ravno sapovedano, pa nam vender pomaga, de fmo boljIhi in brCtmnifhi. t So obljuje zhloveku k' prida? So , salo ker fe po nje fhe kaj bolj dobri- ga fpolne , kar bi fe fizer ne bilo sgodilo. Kalif line la/inojii more vjalia obljuba imeli, de je Bogu prijetna in dobra P More biti: 1 ) radovoljna ne perfiljena. 158 s) S’ premifelkam korjena, ker je veliko boljfhi, de zhlovek nizh ne obljubi, kakor zhe kurjene obljube ne fpolne. Sir. 5, l\. 5 ) More biti pametna, to je, de zhlovek kako dobro rezh obljubi. Kaj more zhlovek Jtorili , preden Je j’ kako ohljuho saveshe ? More: l) dobro prevdariti febe, fvoj kan, fvoje flaboki , fvoje potrebe in druge okolfhine, zhe bo to, kar Bogu k’ zhaki obljubiti mifli, fpolnili samogel. 2) More Boga sa rasfvellenje profiti; in tudi dobro je fpovednika sa fvet vprafhati. Ali je lo she obljuba, zhe kdo mifli, ali sheli Bogu A’ zhajti kaj fofebniga dobriga Jtorili? To fbe ni nobena obljuba, ampak le do¬ ber fklep. Je dolshnojt Jtorjene obljube fpolnili? Dolshnoft je. Pred obljubo je zhlovek prod, po obljubi je savesan. ,,Zhe nozhefh obljubiti, bofh bres greha, kar fi pa obljubil, morefh koriti.“ 5. Mos. 23, 22. 23. Ali je greh odlajhali fpolnili obljube? Greh je, sakaj Bog fam pravi: „Nikar ob¬ ljube fpolnili ne odlafhaj , sakaj ako bofh od- lafhal, ti bo greh.“ 5. Mos. 23, 21. Kdo ima oblaji rasfodili, zhe Jiorjena ob¬ ljuba zhloveka saveshe ali ne ? Oblak to rasfodili ima zerkev. Sato naj 459 tiki, kteri ne ve, zhe je njegova florjena oblju¬ ba dobra ali ne; ali'zbe mu je preteshka, ali zbe fe mu nemogozba sdi, fvojiga duhovniga pa dirja vprafha. Zblovek v’ leti rezili nikoli lam febi lodbe delati ne fme. Kako Je boshje ime pojvezhuje? Se pofvezhuje: 1) Zhe Boga pred viim fre- tam s’ befedo in djanjem na ravnok fposnamo. „Kdor me bo pred ljudmi fposnal, tiftiga bom tudi jeft pred Tvojim ozhetam v’ nebefih fpos¬ nal.“ Mat. 10, 32 . 2) Zhe od f. vere, od Boga , fvetnikov in boshjih rezili vfelej s’ veliko zhaftjo govorimo. 5 ) Zhe Boga v’ vfih dufhnih in telefnih potrebah pomozhi prolimo. ,,V’ me klizhi ob nadlogi , in otel le bom, in hvalil me bofh.“ PTalm. 4g, 10. 4 ) Zhe s’ pravizhno perfego Boga na pri- zbo vsamemo , de Te nam veruje. „Gofpoda , fvojiga Boga fe boj, in per njegovim imenu perfegaj.“ 5 . Mos. 6, i 3 . 5 ) Zhe obljube, ki fo Bogu Ilorjene, sve- Bo opravimo. ,,Kar li obljubil, fpolni, in ko¬ ri, kakor Ti Gofpodu fvojimu Bogu obljubil, in famovoljno is Tvojih uh isrekel/ 4 5 . Mos. 28, 23. 6) Zhe bosbjo befedo pridno in sveho poflufhamo. ,.Srezbni fo, kteri hoshjo befedo flufhajo , in jo ohranijo.“ Luk. 11, 28. 7) Zhe boshje ime s 1 fpodobno zhahjo isrekujemo, in na pomozh klizhemo; in kar pozhnemo, Bogu k’ hvali, in k’ zhalli bosbjiga imena obernemo in Bogu darujemo.“ „Ali jeke, 160 ali pijete, ali kaj drugiga delate, vfe k’ zhafti boshji delajte.“ i. Kor. 10, 3 i. III. Sap o ved. 'Kaj je v' tretji sapovedi sapovedaniga ? V’ tretji sapovedi je sapovedano v’ nedeljo, kteri dan je she od apokoljfkih zhafov v’ fpo- min Kriftufoviga od fmerti vkajenja sa naf po- ftavljen, od dela prejenjati, in le dela bogabo- jezhnoki dopernafhati. Jo prašniki krijijanam potrebni? Potrebni fo. Znlovek je dolshan fvojiga Ilvarnika snotraj v’ ferzu, in sunaj s’ djanjem in tudi ozhitno per boshji flushbi zhakiti. moliti in hvaliti in ravno sato, de bi fe to loshej sgo- dilo, je Bog ledini dan pofvezhevati sapovedal. Sakaj je Bog Jedmi dan pojvelil? Sato, ker je v’ fheftih dnevih nebo in sem- Ijo in vfe, kar je, ftvaril, in ker je fedmi dan kvariti jenjal. Mojsef nam to tako pove: ,,In Bog je dokonzhal fedmi dan fvoje delo, kteri- ga je ftoril, in fedmi dan je pozhival od vliga fvojiga dela , kteriga je korih In on je posheg- nal fedmi dan, in ga je pofvetil, ker je tiki dan pozhival od vliga fvojiga dela, kteriga je kvaril in ftoril.i. Mos. 2, 2. 3 . Kaj je Bog n’ tretji sapovedi she v ’ Jiarim tejiamentu sapovedal? Bog je v’ tej sapovedi Israelzam sapove¬ dal , de naj fheft dni delajo, in vfe fvoje opra- vila opravijo, in de naj fedmi dan pozhivajo in boshjo flushbo opravljejo. „§pomni fe, de bofh dan fabote (nedelje) pofvezheval. Sheft dni delaj , in vfe fvoje dela opravi. Ali fedmi dan je fabola Gofpoda, tvojiga Boga; tifti dan ne fmefh nobeniga dela delali, ne ti, ne tvoj lin, ne tvoja hzhi, ne tvoj hlapez, ne tvoja dekla, ne tvoja shivina, ne ptuji, kteri fe sno- trej tvojih vrat snajde. Sakaj v’ fhellih dnevih je Gofpod nebefa in semljo, in vfe, kar je v’ njih ftoril, in fedmi dan je pozhival, sato je Gofpod dan fabote poshegnal, in ga je pofve- til.“ 2. Mos. 20, 8 — 11. Sakaj krijtjani nedeljo namejt fabote pras¬ nit;ej o ? Sato, ker je Jesuf v’nedeljo od fmerti vdal, in v’ nedeljo apofteljnam f. Duha poflal. V’ fpo- min teh velikih fkrivnoft fo apolteljni namefl fa¬ bote nedeljo prasnovati sapovedali, de bi fe krilt- jani hvaleshno na te dobrote vezhkrat fpomnili. Je she sadojii , zhe krijtjani ob nedeljih od dela jenjajo ? To fhe ni sadofti, temuzh morejo tudi do¬ bre dela delati. Pozhitik od zhafnih opravil je ob nedeljih le sato sapovedan , de bi ferze s’ delam smoteno ne bilo, in de bi losbej lete fvete dneve v’ boshji flushbi, in v’ dobrih delih dopernafhali. Kak f Ime dobre dela fo kri/tjani dolshni ob nedeljih pofebno dopernafhati? Kridjani fo dolshni, zhe svelizhani biti ho- zhejo, fizer smirej hudiga fe verovati in dobro 11 162 ftoriti, ob nedeljih morejo pa tudi fhe k’ bosh- ji flushbi v’ zerkev priti, s’ andohtjo per fveti mafhi biti; naj bodo tudi per pridigi in po- poldanfhnim kerfhanfkim nauki, per litanijah, in naj vezh kakor druge dneve mol jo, sato ker more zel dan Bogu pofvezhen biti. Kaj fofebno dobriga naj JiarJhi in gospo¬ darji ob nedeljih fhe Jtore? Starihi in gofpodarji naj Tvoje otroke in podloshne flifhano pridigo in flifhan kerfhan- fki nauk isprafhajo, in naj jih tudi farni opo- minajo, kako naj li po leleh flifhanih naukih shiveti persadevojo. Kaj je ?>’ tretji sapovedi prepovedanima ? So prepovedane 1) vfe hlapzhevfke dela bres lilo in bres praviga perpufhenja. 2) Vfe druge opravila, ktere temu dnevu nez.hafl delajo, ali njegovo pofvezhevanje mude in motijo. Ktere dela fo kri/ljanam ob prašnikih per- pufhene? Take, ktere fe bres fhkode odlafhall ne dado, to de le s’ perpufhenjem duhovfke go- fpofke; in ktere is ljubesni do Boga, in is Iju- besni do blishniga isvirajo. ,,Sabota, pravi Je- suf, je savoljo zhloveka, ne zhlovek savoljo fa- bote («ede//’e.“) Mark. 2, 27. Je pcrpu/heno ob nedeljih in sapovedanih prašnikih na pol iti? To fploh ni perpufheno , ampak le takrat, kadar fe to drugazh ali bres fhkode odloshiti 1G3 ne da. Pregrefhno je kako opravilo, kako kup- zhijo ali kaj drugiga takiga na prihodni blishni prašnik odlnfhati farno sato, de bi fe med ted- nam nizh ne samudilo. Ali je hupzhija ob sapovedanih prašnikih perpufhena? Ni perpufhena, ker Jeli fveti dnevi nifo sa kupzhijo, temuzh sa boshjo flushjo. Bog je zhloveku fheft dni sa zhafne opravila odlozhil, fedmiga je pa v’ fvojo flushbo perhranil, torej sapove zhafne fkerbi ob teh dnevih odloshiti. Je krijtjanam ob rledeljih in prašnikih kako vej'd j e perpu f/i eno ? Nedolshno vefelje, klero jih v’ hoshji flush- bi ne moti, in od nje ne odvrazha, jim je per- pufheno. — S’ prašnimi pogovori, s’ igro, s’ plefam in s’ drugimi takimi nerodnimi rezhmi dan sgubljevati, kteri je ljudem v’ pofvezheva- nje sapovedan, je pregrefhno. Kaj shuga Bog iijiim , kteri prašnikov ne poJvezhujejo ? Bog pravi: Kteri bo ta dan delal, tega du- fha bo is frede njegoviga ljudftva poginila tak bo umeri. Mos. 3i, i4* IV. Sap o ved. Kaj je o’ zheterli sapovedi sapovedaniga? Je sapovedano ftarfhe fpofhtovati. ,,Kdor fe Gofpoda boji, fpofhtuje ftarfhe, 11 * JG4 in Tvojim vikfhim kakor gofpodam flushi. Spofh- tuj fvojiga ozheta s’ djanjem, s’ befedo in s’ vfo poterpeshljivoftjo, dc njegov shegen zhes te pride, in do sadnjiga per tebi oftane; Ozhetov shegen otrokam hifhe uterdi, materna kletev pa jih do tal podera. »Sir. 3, 8 — ji. ,,Spofhtuj fvojiga ozheta in Tvojo mater, ta je perva sa- poved, klera ima obljubo, de ti bo dobro, in de dolgo shivifh.“ Efesh. 6, 2 . 3. Kako fkashejo oirozi Jpofhiovanje fvojim. Jiar jhem P Zhe od Tvojih ftarfhev dobro miflijo, zhe s’ zhaftjo s’ njimi, in tudi s’ drugimi od njih govore, zhe fe sa njih zhaft in dobro ime po¬ tegnejo, njih flabofti pokrivajo, jih sagovarjejo, in tudi farni s’ voljo prenafhajo, ko bi ravno The tako soperni bili. Jlli morejo otrozi Jiarfhe vfelej fpojhtovali? Vfelej, ker ftarfhi smirej njih flarfhi ofta- nejo, tedaj tudi dolshnoft jih Ipofhtovali smi- raj oftane. Tobija je fvojiga fina tako uzhil: „Moj fin! poflufhaj befede mojih uft, in ohrani jih terd- no v’ fvojim ferzu. Kadar bo Bog mojo dufho vsel, pokoplji mojo telo, in fpofhtuj fvojo ma¬ ter vfe dni nje' shivljenja.“ Tob. 4. a — 5. To je mladi Tobija svefto fpolnil, in dobri otro¬ zi ftore tudi fhe dandanafhni. Kaj fo oirozi savoljo fpojlitovanja fhe fvo¬ jim ftarfhem dolshni? l) Dolshni fo jih tudi ljubiti. Starfhi fo sa Bogam njih nar vezhi dobrot- 165 ni lBdor njivo ali nograd pofhkodje, in fvojo shivina ispufti, de pluje popafe , tak more s’ tem, kar nar boljfliiga na fvojim polji ali v’ nogradu ima, po ženi fhkode sa to poverniti.“ 2 . Mos. 22 , 5. 3) Se pregrefhe, zhe mejnike prellavijo. 195 ,,Ne preftavi mejnikov fvojiga blishniga, ktere fo potlavili pervi ljudje v’ tvoji laftnini.“ 5 . Mos. 19, 14. „Ne preftopi ftarih mejnikov, kteri fo tvoji ozhetje poftavili.“ Prip. 22, 28. 4) §e pregrefhe, kadarkoli kako krivizo blishnjimu delati perpulte, ali kaj takiga pregle¬ dajo, in vfelej kadar fe krivizhno toshujejo, to je sa take rezhi, ktere jim po pravizi ne gredo. Kako grefhe anlverliarji ali rokodelzi in najemniki soper to sapoved? Grefhe, zhe predrago rajtajo, zhe svefto zeli dan ne delajo, kakor fo najeti, ali zhe fe kakiga dela podftopijo, ki ga ne snajo, in tako blago fpridijo ; zhe kaj od daniga blaga perder- fihe, ali nameft dobriga blaga flabo nasaj dado. Kako Je kapzi s ’ golajijo pregrejlie ? Se pregrefhe: 1) zhe blago predrago pro¬ dajajo in prevelikih dobizhkov ifhejo.“ Lakom¬ nik , pravi f. pijmo, ima tudi dufho napro¬ daj. “ Sirah. 10, 10. 2) Zhe imajo krivizhno vago ali mero. „Ti ne fmefh (prepoveduje Bog) dvojne vage ali mire, vezhi in manjfhi v’fvoji hifhi imeti, ampak morefh pravo in pravizhno vago, enako in pravizhno miro imeti. Sakaj ta, ki leto dela, je pred Gofpodam gnufoba. 5 . Mos. 26, i 3 — 16. 3 ) Kadar flabo sa dobro prodajajo, in ga fhe sraven hvalijo. 4 ) Kadar prekupujejo i. t. d. Kako J ? podloshni soper to sapoved pregrefhe? Pregrefhe fe, zhe ne opravljejo davkov, 13 * 196 defetin, ali l(ar po pohavah in ftarih navadah gofpofki gre. Kako grejhe dolshniki soper to sapoved? Dolshniki grefhe, zhe pofojeniga ob pra¬ vim zhafu, ali pa fhe zlo ne vernejo, ali ka¬ dar , zhe jim je bilo kako zelo orodje pofoje- no, pokasheno nasaj dado. S. pifmo pravi: ,,Pofodi blisbnjimu ob zha¬ fu njegove potrebe, poverni pa tudi ob zhafu fvojimu blisbnjimu tebi pofojeno. Ispolni befe- do , in sveho s’ njim ravnaj , in ti bofh vfaki zhaf najdel, kar ti je treba. Mnogim fe sdi, de je to najdeno, kar fe jim pofodi, in tihim, kleri fo jim pomagali, nadlego delajo. Dokler prejemlejo , roke dajavzu kufhujejo, in v’ obe¬ tanji ponisbno govore. Ali ob zhafu vrazhenja prolijo sa odlog, dajejo soperne belede in meni- rajo, ter toshijo zhes drage zhafe. Ako tudi povernili\samorejo, fe hranijo, in komaj po- lovizo od pofojeniga vernejo, in fhe to unimu kakor kako najdeno rezh raj ta jo. Ako pa ne- morejo verniti, uniga ob dnarje perpravijo , in ga imajo bres potrebe sa fvojiga fovrashnika, ja oni s’ ozhitanjem in s’ kletvijo plazlmjejo , in mu sa zhah in dobrote saframovanje vrazhu- jejo. Sir. 29, 2 — 9. u4li je dolshnojt take dolgove plazhati , kleri J e pred gofpofko Jprizhali ne morejo , ker no¬ benih pij'em in prizh ni ? Dolsh noh je pod greham , ker gofpofka sa vfe golufije vediti ne rnore; ker lohka is ne- vednohi tudi krivizhno fodbo hori; ali savoljo tega more biti pravizhen dolg vfe eno plazhan, 197 in sraven tudi fhe fhkoda povernjena; zhe jo je blishni savoljo tega terpel. Kaj je Jtorili , kadar Je kaka rezh najde? Zhe fe ve, zhigava de je, fe more presej nasaj dati, zhe fe pa to ne ve, fe more dati osnaniti. ,,Kadar bofh videl, de je vol ali ov- za tvojiga blishnjiga safhla, jo v’ fvojo hifho pelji, in naj per tebi bo, dokler je tvoj brat ne ifhe in nasaj ne dobi. Ravno tako m o ref h koriti s’ oblazhilam in vfako rezhjo fvojiga blishnjiga. 5. Mos. 22 , i — 3. Kaj je takrat Jtorili, kadar Je svediti ne more , zhigava je najdena rezh ? Se more kaki zhaf pozhakati, in zhe fe nobeden ne oglali, naj fvojiga duhovniga pa- kirja vprafha, kaj je koriti. Kaj je n’ Jedmi sapovedi sapovedaniga ? V’ fedmi sapovedi je sapovedano vfakimu pukiti, kar je njegoviga, vfakimu dati, kar je njegoviga, ukradeno blago poverniti, in vfo korjeno f h kodo popraviti, in s’ delam febi shi- vefh bres fhkode blishnjiga perdobiti. Lep sgled lete refnize imamo v’ f. pifmu na Zahejam , kteri je Krikufu rekel: ,,Polovizo fvojiga blaga dam ubogim, in zhe lim koga goljufal, povernem zhveterno. u Luk. 19 , 8 . Kdo je dolshan ukradeno ali perdershano blago poverniti , ali nasaj dati? Tiki, ki ga je bil vsel, ali ki ga je per- dershal, ali fhkodo kori!. Zhe jih je pa vezh vkup bilo, de fo blishrijimu fhkodo korili, mo- 198 re fleherni toliko poverniti, kolikor na njega pride; zhe bi pa nekteri poverniti ne hotli, morejo pa njih tovarfhi toliko vezh poverniti. Ravno tako bi mogel en fam poverniti, zhe bi drugi povorniti ne hotli. Kdo more pa takrat ukradeno ali pergolju- fano blago in Jtor/eno Jhkodo poverniti, ka¬ dar tijli, ktere ta dolshnoji sadene, umerjo? Takrat fo pa njegovi erbi ftoriti dolshni, sakaj do krivizhniga nimajo tudi erbi nobene pravize. ' Komu Je more poverniti? Pofhkodovanimu; zhe umerje pa njegovim erbam, in zhe fe sa nobeniga erba ne ve, naj fvojiga fpovednika sa fvet vprafha. Kdaj fe more poverniti? Poverniti fe more bersh ko bersh, sakaj f. Avgufhtin pravi, dp greh nemore biti pred od- pufhen, dokler ukradeno blago povernjeno ni. In zhe fe s’ odlafhanjem blishnjimu nova fhkoda na¬ redi, more potlej tudi ta fhkoda povernjena biti. Koliko fe more poverniti ? Toliko, kolikor je bilo vsetiga, ali kar je bilo fhkode ftorjene. Zhe fo pa vsete rezhi pofhkodovane bile, je treba, de fe popravijo, in popravljene povernejo. Kaj je pa takrat treba zhloveku Jtoriti, ka¬ dar tako obosha , de poverniti ne more? Takrat more zhlovek vfaj refnizhno voljo imeti, de bi rad povernil, zhe bi mogel, in 199 more Boga profiti, de bi njegovo refnizhno voljo 'sa delo vsel. Kaj Jhe Jedrna sapoved sapove ? Sapove tudi blishnjimu, kolikor je nar bolj mogozhe, k’ frezhi pomagati, pa fhkode varo¬ vati, in fe mu v’ potrebi dobrotljiviga fkasati. VIII. Sapoved. Kaj je n’ o J mi sapovedi prepovedaniga? V’ ofmi sapovedi je prepovedano krivo pri- zhevanje , kriva toshba, vfaka lash , obrekova¬ nje, opravljanje, krivo natolzvanje, krive fodbe in podpihovanje. Kdaj Je zhlovek s ’ krivim prizhevanjem pre- greJHi? Takrat, kadar per gofpofki ali per kakimu drugimu opravilu k’ pridu, ali pa h’ fhkodi fvojiga blishnjiga kaj lakiga, kar ref ni, govori. Daniel v’ 12 v. perpoveduje, kako fta dva fod- nika soper nedolshno Susano prizhala, in de pravizhni fhtrafengi nifta odfhla, ker fta bila oba s’ kamni pobita. ,,Kriva prizha ne bo bres fhtrafenge, in kdor lashi govori, ne bo (Jodbi boshji) odfhel.“ Prip. 19, 5 . Je zhlovek Jamo takrat kriviga pr izhev arija kriv, kadar Jam krivo prizhaje? Tudi takrat je kriv, kadar koga drugiga v’ to napeljuje, mu fvetuje, ali zhe mu sato kako plazhilo obeta, ali pa shuga, ako tega ne ftori. 200 Kaj je lak jiorili dolshan , ki je po krivim prizhal ? Tak more vfo Ilorjeno fhkodo popraviti, ktero je blishnjimu ali na njegovim premoshe- nji, ali pa na njegovimi pofhtenji naredil. Kdaj zhlovek lashe? Vfelej, kadar drugazhi govori, kakor mifli, sato de bi blishnjiga ogoljufal ali premolil. uili je tudi tako govorjenje lash, ktero Je lohka na dvojno Jtran sajiopi? Tudi tako govorjenje je lash in torej pre- grefhno , ker tak ravno sato tako svito govori, de blishnjiga goljufa, ker ve, de bo blishnji dru- gazhi saftopil, kakor on mifli. Je vfaka lash greh ? Vfoka lash je greh , ker je vfaka lash ref- nizi nafproti, in kar je refnizi nafproti je Bo¬ gu nafproti, ker Bog je vezhna refniza. Bog lash v’ vezh krajih f. pifma prepove¬ duje. ,,Ne legajte, nobeden naj ne goljufa fvojiga brata .“ 3 . Mos. 19, 11. Lashnjive ufta dufho umore. „Modr. 1, 11. Gofpod fovrashi vfe , kteri la.shnjivo govore.“ Pfl. 5 , 7. ,,Opuftite lash, vfaki naj govori refnizo s’ fvojim blishnjim, ker fmo udje med feboj.“ Efes. 4 ? 2 5 . Strafhen sgled, kako Bog lash fovrafhi, imamo tudi v’ f. pifmu nad Ananijem in Satiro. S. Peter Ana- mju rezhe: Sakaj je fatan tvoje ferze smotil, de fi fe f. Duhu legal ? In per ti prizhi je Ananija rtiertev na semljo padel. Ravno tako je bila njegova shena Safira fhlrafana. 201 Ali je v' fili lash perpnfliena , ali pa salo , de bi fe kaj hudiga odvernilo? Lash ne more nikoli perpufhena biti, ker fe kaj hudiga nikoli flori ti ne Ime. S. pifmo pra¬ vi: „Sdershite fe vfaktere lashi.“ Sir. ’7, 14. Kaj je takima ftoriti treba, ki fe je slegalp Zhe je mogozhe, naj befedo nasaj vsame, in naj vfo Ilorjeno fhkodo popravi, in naj fvoj greh obshaluje. Kdaj je zhlovek obrekovanj a kriv P Kadar soper blishnjiga kaj takiga pove, kar ref ni. Ali je obrekovanje velik greh? Velik greh je, sakaj tak zhlovek, kteri blishnjiga obrezhe, fe pregrefhi nad refnizo, nad pravizo in nad ljubesnijo proti fvojimu blish- njimu. ,,Ti ne fmefh fvojiga blishniga po kri¬ vim obdolshiti. <£ 3 . Mos. 19, i 3 . ,,Bog bo lash- njiviga opravljivza ponishal.“ Pfl. 71, 4 * Kdo je opravljanja kriv P Kdo kaj hudiga, pa fhe nesnaniga, od fvojiga blishnjiga pove, ali tako na snanje da, de fi drugi lohka od blishnjiga kaj flabiga mi- flijo. In tudi tifti, ki flabofti blishnjiga tako povikfha, de fe ljudem velika pregreha sdi, ali zhe k’ hudimu, kar ve, fhe fam kaj perftavi. Kdo je fhe opravljanja kriv ? Tudi tifti, kteri nalash sato od blishnjiga molzhi, kadar od njega kako govorjenje pride, 202 de fi drugi lohka kaj flabiga od njega miflijo; tifti, ki ki iohka opravljanje uflavili, zhe bi hotli, in kteri opravljanje radi poflufhajo. Je opravljanje greh? Greh je, sakaj s’ opravljanjem fe blishni- mu pofhtenje odvsame, in vezhkrat tudi The kaka druga fhkoda flori. Bog opravljanje pre¬ poveduje rekozh : ,,Nikar ne bodi opravljiviz in podpihovaviz med ljudflvam. 5 . Mos. 19, 16. S. apoftelj Pavl pravi, de opravljivzi ne bodo ravno tako, kakor ubijavzi in nezhiftniki, ne¬ bel hkiga kraljeftva nikoli dofegli. 1. Kor. 6, 10. Od kod isvira opravljanje? Opravljanje isvira is prevsetnofli, vezhi del sato, de bi zhlovek s’ tem, ko druge ponishu- je , famiga tebe povikfhal. Vzhafi isvira tudi is lakomnofli, is nevofhljivofti, is fovrafhlva, is po- mankanja ljubesni, vezhkrat tudi is nepremiflika. Kaj je zhloveku takrat Jiorili, kadar oprav¬ ljali Jlifhi? 1) Ne fme prezej opravljivim befedam ver¬ jeti. ,,Yelikrat je kaj sleganiga, ne verjemi sleherni befedi.“ Sir. 19, i 5 . 16. 2) More vftavljati opravljivza; in more od hlishniga, zhe kaj dobrigave, povedati, in ga, kolikor fe da, sagovarjati; ali zhe fi ga sgovo- riti ne upa, more pa vfaj she s’ fvojim obra- sam pokasati, de mu opravljanje ni vfhezh. 5 ) Se more drufhine takih, ki radi oprav- Ijejo, ogibati, de fzhafama tudi fam opravlji¬ viz ne poflane. 205 Kaj more opravljiviz Jtoriti, kadar je blish- nimu pofhienje odvsel? More, kolikor je mogozhe, llorjeno fhko- do popraviti, fvoje lashnjivo govorjenje prekli¬ cati , in zhe je bilo to ref, kar je soper njega povedal, more pa kake druge njegove dobre lahnohi rasglafovati. sili. je vjelej greh od blishniga kaj hadiga povedati ? Zhe fe to is hudobniga ferza sgodi, je vfe- lej greh. Greh pa ni 1) takrat, zhe fe hudobija blishnjiga le farno sato rasodene, de fe kaki ne- dolshen fhkode ali greha obvaruje, kar bi fe sgo- dilo, zhe bi fe mu hudobija blishnjiga ne rasodela. 2) Ni takrat greh, zhe fe hudobija blish¬ njiga tihim pove, ki jo lohka odvernejo, ali kteri takiga zhloveka lohka pofvare. Tako je bil Mar- dohej prav horil, ker je kralju Afveru rasodel, de ha dva shivotna varha nepravljena ga umo¬ riti. Tako je tudi Jesuf fvojim uzhenzam od hinavfhine farisejev pravil, sato de fo fe jih bolj varovati vedili. Kdo je kriv krivizhne Jodbe ali natolzvanja? Tihi, ki fvojiga blishnjiga bres vfiga pravi- ga urshaha flabo fodi, ali flabo od njega mifli. Od kodi svirajo take krive Jodbe ? Svirajo is napuha in is pomanjkanja lju- besni. Prevseten zhlovek ne zhuti bruna v’ fvo¬ jim ozhefu, pesdir v’ ozhefu blishnjiga pa pre- zej vidi. Mat. 7, 5 . Ker fi napuhnjeni fariseji nifo mogli drugazhi pomagati, fo Krihufa kri- 204 vo fodili rekozh: ,,S’ Belzebubam, vikfhiga zhes hudizhev, hudizhe isganja.“ Mat. 9, 34 . t So krive fodbe ali natolzvanje greh? Greh fo vfelej sato, ker fo soper ljubesen blishnjiga, in ker jih Bog prepoveduje. ,,Niko- ger ne obdolshi, dokler ne isprafhafh. t£ Sirah. 11, 7. „Ne fodile, de ne bote fojeni.“ Mat. 7, 1. ,,Sakaj fodifh fvojiga brata? Vli bomo Hali pred fodnim ftolam Jesufovim. <£ Rim. i 4 , 10. Sakaj fe je pa fhe treba varovati blishnjiga hudobno foditi ? Sato , ker fe zhlovek neisrezheno lolika v’ fvoji fodbi goljufa. Tako poftavim je bil Heli brumno Ano kri¬ vo obfodil, de je pijana, ker je videl, de je v’ tempeljn-u dolgo molila. In satorej ji je rekel: „Kako dolgo bofh pijana, kresni fe od vina, kteriga li polna. 1. Kralj. 1, i 3 . Tako fo tudi Judje binkufhtno nedeljo apolieljne, kteri fo s’ fvetim Duham napolnjeni mnoge jesike govorili, krivo obfodili, de fo pijani. Djanj. apoft. 2, i 3 . Kaj je Jioriti , de fe zhlovek tega greha obvaruje ? 1) Nikoli naj blishnjiga hudo ne fodi, dok¬ ler ni od njegove hudobije dobro preprizhan. 2) Naj djanje in nehanje blishnjiga vfelej raji na dobro kakor na hudo obrazha. 3 ) Naj zhloveka, kadar kako hudobne dela nad njim vidi, kolikor fe da, ne le farno pred drugimi, ampak tudi fam pred feboj isgovarja. 4) Naj fi mifli, de ima vfa- ki zhlovek kake flabofti nad feboj, in naj fker- bi fvoje bolj fposnali, in bolj ponishno shiveti. 205 Kdo Je greha podpihovanja kriviga Jtori? Tilli, ki ljudi drashi in fhunta, de fe med feboj prepirajo in fovrashijo. Sem fe fhtejejo vii lifti perlisnjenzi, kteri smirej pafejo, kaj bi kaj zhes blishnjiga flifhali in svedili, de bi mu bersh potlej s’ potuhnjeno prijasnoltjo povedali. Ali je podpihovanje velik greh? Velik greh je, ker is tega pridejo vezhkrat ftrafhne fovrafhtva in nemir po hifhah. In pa fhe pofebno sato, ker fe satosheni zhlovek od¬ govoriti ne more 1 , ker sa fvoje pozhernenje ne ve. Kaj J. pijmo od lega greha govori? S. pifmo pravi: „Shell rezhi je, ktere Go- fpod fovrashi, in nad fedmo fe mu gnuli. (jed¬ rna rezh je pa la :) , „Kteri med bratami ras- pertje troli. ££ Prip. 6, 16 — 19. ,,Preklet je podpihovaviz in dvajesizhnik , sakaj on bo ve¬ liko med feboj mirnih rasdrashik 4 Si ra h. 28, i 5 . Podpihovanje je liorilo , de fo bili trije mladenzhi od kralja Nabuhodonosarja v’ rasbe- Ijeno pezdi, Dan. 3 . in brumni Daniel v’ jamo levov versheni. Dan. 6. Kaj je v' ofmi sapovedi sapovedaniga? V’ ofmi sapovedi je sapovedana refnizhnoft in odkritoferzhnofl: v’ befedi in v’ djanji . in potlej pa fkerb sa fvojo in sa blishnjiga zbali in pofhtenje; in de fe mu, zhe mu je bilo dobro ime odvseto, fpet nasaj sadobi. ,,'Skerbi sa dobro ime, sakaj leto bo tebi bolj terdno ollalo, kakor tavshent dragih in velikih salog. Dobro shivljenje ima odfhtete dni: dobro ime pa vekomaj oltane. §ir. 4i, i 5 . 16. 206 Kako Jkerbimo sa zhajt in pojhtenje ? Sa frojo zhaft in sa Tvoje pofhtenje fker¬ bimo, zb e ii persadevamo, de bi vfe lepe ker- fhanfke zhednofti nad Teboj imeli; zhe vfe dolsh- noft fvojiga ftanu na tanko fpolnimo, zhe fmo v’ befedi in v’ djanji refnizhni in ravni, in zhe li s’ bogabojezhim in pametnim shivljenjem Bogu dopafti persadevamo. „Bratje, karkoli je refnizhno, karkoli je framoshljiviga, karkoli je pravizhno, karkoli je fvetiga, karkoli je Ijubes- nivo, karkoli dobro ime daje, kar k’ zhedno¬ fti, kar k’ hvale vrednimu poduzhenju pelje, to miflite.“ Filip. 4, 8. Kako Je pa sa zhajt in pojhlenje hlishnjiga Jkerbi? Sa zhaft in pofhtenje hlishnjiga fkerbimo, zhe vfelej od njega dobro miflimo in govori¬ mo, in njegove dobre laftnofti drugim rasode- vamo. „Ljubesen ne mifli nizh hudiga, ljube- sen vfe veruje, vfe upa. 44 l. Kor. i3. Ocl dveh sadnjih sapoved. Kaj nam dve sadnji sapovedi prepovedujete? Sadnji dve sapovedi nam vfe shelje po tem, kar nafhe ni, prepovedujete. Kaj nam pa sadnji dve sapovedisapovediijele? Nam sapovedujete, de moremo biti zhifti- ga ferza, de moremo krotiti fvoje hude shelje, in de ne Iraemo nikoli nizh takiga posheleti, kar nafhe ni. r ,,Svelizhani fo, ki, fo zhiftiga ferza, sakaj Boga bodo gledali. 44 Mat. 5, 8. . 207 „Kteri fo Krikufovi, fo fvoje mefo s’ grehi in hudimi sheljami vred krishali. u Galazh. 5 , 24. Sakaj nam Bog tudi hudobne shelje prepo¬ veduje P De nam pohafhe: 1) de je nafhih ferz go- fpodar. ,,Gofpod vaguje ferza. t£ Prip. 21, 2. 2) De mu ni nizh fkritiga, kar fe v’ na¬ fhih /erzih godi. 3 ) De je njegova pokava holjfhi, kakor vfe zhlovefhke pokave, ktere le s’ nafhimi su- najnimi deli sapovedujejo, ne pa s’ snotrajnimi miflimi. 4 ) De naf poduzhi, kako de je treba greh she prezej v’ korenini, kar fo hude shelje, sa- tirati in sadufhiti. „Yfak je pa fhufhan , kadar je od fvojiga poshelenja vlezhen in vabljen. Po tem kadar poshelenje fpozhne, rodi greh, greh pa, kadar je korjen, rodi fmert. ££ Jak. 1, i 4 - i 5 . Kaj Je uzhimo is dveh sadnjih sapoved? Is dveh sadnjih sapoved fe uzhimo, de ni sadoki, de fe zhlovek le od sunaj, to je v’ fvojih sunajnih delih prav sadershi, ampak de more tudi refnizhno voljo imeti, vfe koriti, kar je prepovedaniga. ,,Ne vfaki, kteri mi pravi: Gofpod , Gofpod, pojde v’ nebefhko kraljeftvo, ampak kteri kori voljo mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih .“ Mat. 7, 21. Kaj je Bog tijtim obljubil , kteri po njego¬ vih sapovedih shive P Bog je vfim takim vezhno shivljenje, in tudi na tem fvetu fvoj fveti shegen obljubil. 208 „Ako pa hozhefh v’ shivljenje iti, fpolni sapo-- vedi.“ Mat. ig, 17. „Blagor tim, kteri fe ne- dolshno sadershe, in po Gofpodovi poftavi shi- ve.“ Pfl. xi 8, 1. Od zerkvenili sapoved. Kako nar bolj fkashemo pokorJhino maleri katoljfhki zerkvi? Zhe njene sapoved svetlo fpolnujemo. ylli ima kaloljjhka zerkev oblaji sapovedi dajati? Kaloljfhka zerkev ima od Jesufa Kritlufa ob¬ lati sapovedi dajati, in ona jih tudi daje fvojim vernim sato , de bi losbej boshje sapovedi fpol- nili, in fe svelizhali. „Refnizhno vam povem, karkoli botle savesali na semlji, bo tudi v’ ne¬ belih savesano, in karkoli botle rasvesali na sem¬ lji, bo tudi v’ nebelih rasvesano.“ Luk. 10, 16. Kako nam zerkvene sapovedi pomagajo lo- shej boshje sapovedi J'polnili? Nam pomagajo, ker nam nektere sapove- dujejo take bogabojezhe dela, s’ kterimi fe bosh¬ je sapovedi dopolnijo ; druge pa nam odkashejo zhaf, kdaj morejo kidtljani boshje sapovedi do¬ polniti. t Smo dolshni zerkvene sapovedi dopolnovali? Dolshni fmo jih dopolniti. 1) Ker nam she zheterta boshja sapoved sapove duhovfkim in deshelfkim gofpofkam po¬ kornim biti. „Pokorni bodite fvojim vifhim, 209 in bodite jim podloshni, sakaj oni zhujejo nad vami kakor taki, kteri bodo sa vafhe dufhe odgovor dajali, de to s’ vefeljem llore ne pa sdihovaje.“ Hebr. i 3 , 17. 2) Ker je Krittuf nafh sapovednik v’ evan- gelii terdo sapovedal zerkev poflufhati rekozh: „Zhe zerkve ne poflufha, imej ga kakor mali- kovavza in ozhitniga grefhnika. £< Mat. 18, 17. Ali tudi imamo kake poj'ebne zerkvene sapovedi? Imamo jih pet. hitre Jo? 1) Pofvezhuj sapovedane prašnike. 2) V’ nedeljo in sapovedane prašnike s’ fpodobno andohtjo f. mafho flifhi. 3 ) Poki fe sapovedane pokne dni, nam- rezh fhtirdefetdanfki pok, kvaterne in druge sapovedane pokne dni, in v’ petek in v’ feboto fe mefnih jedi sdershi. 4) Spovej fe fvojih grehov fvojimu pokav- ljenimu fpovedniku nar manj enkrat v’ letu, in ob velikonozhnimu zkafu prejmi fveto refh- nje Telo. 5 ) Ne obhajaj shenitve v’ prepovedanih zhafih. Od perve zerkvene sapovedi. Kaj perva zerkvena sapoved sapovedaje? Sapoveduje prašnike, ki jih je zerkev po- kavila, ravno tako pofvezhevati, kakor nedeljo, to je ob prašnikih pozhivati, ferze in roke od 14 210 pofvetnih opravil odlozhili, in fe le v’ Bogu in Jesufu vefeliti, in dobre dela delati. Kleri prašniki fo od zerkve sapovedani? Vii prašniki sunaj nedelje, lctero je fam Bog po davil. Kdo ima oblaft v' zerkvi prašnike .ofiaviti ali odjtaviti ? Papesh in fhkofje imajo oblaft: prašnike poftaviti ali odftaviti. Zhemn je zerkev prašnike poftavila? Zerkev je prašnike poftavila in sapovedala k’ boshji zhafti, k’ poduzbenju in boljfhanjiv vernih. Gofpodovi prašniki fo v’ fpomin fvetih fkrivnoft , ktere fe take dni obhajejo ; prašnike Matere boshje in drugih fvetnikov fo pa salo sapovedani, de bi verni Boga sahvalili sa toli¬ ko gnad, ki jih je Bog fvetnikam dal, de fe njih zhednofti fpomnijo, de bi fe uneli jih tu¬ di svefto pofnemati, in fe fvetnikam perporo- zhili, de bi sa-nje Boga profili. Kako flashijo prašniki Gofpodovi k’’ zhafti boshji? S’ tem, ko naf opomnijo fkrivnoft Jesu- fa Kriftufa in njegovih del, ktere je sa na- fhe svelizhanje ftoril, de sa-nje Boga hvalimo in zhaftirno. Kako pomagajo Gofpodovi prašniki Jd na- fhim poduzhenju in bolj /lian jn? §’ tem, ko naf opomnijo milofti in do¬ brote boshje, naf fpodhadajo h’ hvaleshnofti, 211 upanju in ljubesni do Boga, in naf uzhe, ka¬ ko fe moremo pred Bogam sadershati. Tako poftavim naf prašnik rojftva Jesufovi- ga opomni, de ker fe je Sin boshji k’ sveli- zhanju zhloveka tako globoko ponishal, in prež ob rojftvo sa grefhniga zhloveka sazhel pokoro delati, fe more tudi zblovek fam ponisbati, fvojo nepremoshnolt fposnati in shivo obzhutiti, in zhes fvoje grehe pokoro delati, zhe hozhe po Jesufu Kriftufu svelizhan biti. Opomni naf pa tudi nefkonzhne milobe in dobrote bosh- je, kako naf Bog ljubi, ko je fvojiga ljubiga Sina sa naf dal. Tako premifhljevanje naf ush- ge Boga zhaftiti, hvaliti, terdno va-nji upati, in ga zhes vfe ljubiti, in greha fe ogibati. Kako fo prašniki devize Marije in drugih fvetnikov A’ zhajii boshji? Tako, ko take dni mifiimo na njih fveto shivljenje, in sato Boga hvalimo in zhaftimo, ker jim je fvojo gnado dal, de fo samogli tako fveto shiveti. Kako jTushijo prašniki devize Marije in drugih fvetnikov k' nujnim poduzhenju in boljfhanju? Nam flushijo, ko naf opomnijo njih fve- tiga shivljenja , naf poterdijo v’ upanji, de je tudi nam mogozhe s’ pomozhjo gnade boshje fveto shiveti, kakor fo oni shiveli, in naf hude po njih ftopinah. hoditi. Kaj naj kaioljf liki krijtjan ob prašnikih Jiori? 1) Naj gnade, ki jih je Bog ljudem fploh, ali fvetnikam pofebejdal, premifhljuje, in Bo¬ ga sa-nje hvali. 14 * 212 2) Naj zhednofti fvelnikov premifhljuje, in ii jih sa sgled vsame, kako more tudi on shiveti, in 3 ) naj sa fvoje potrebe po njih profhnji per Bogu pomozh ifhe. Kaj zerkev v* pervi sapovedi prepoveduje? Prepoveduje vTe tifto v’prašnikih , kar je v’ nedeljo prepovedaniga, namrezh: l) hlapzhev- fko delo bres potrebe in pravizhniga perpufhenja. 2) Vfe opravila in vefelja, ktere tem dne- vam ali nezhafl. delajo, ali naf jih pofvezheva- ti motijo. Kaj nam je iedaj Jtoriti, de bomo nedelje in prašnike po volji zerhve pojvezhevali? Mi moremo v’ zerkev iti, tam fe lepo in andohtlivo sadershati, fveto mafho flifhati, pri¬ digo in kerfhanfki nauk svefto in verno poflu- fhati, fvete sakramente vredno prejemali, du¬ hovne bukve brati, doma brumne pogovore in fvete premiflike imeti, druge dobre dela oprav¬ ljati, in terdno fkleniti, po saflifhani boshji befedi shiveti. ,,Ne sapuflimo fvojih sberalifh, k.akor imajo nekteri navado, ampak povefeluj- mo fe, in toliko vezh, kolikor blishej vidite dan priti .“ Hebr. 10, 26. Jesuf fam nam da fvet sgled. Ko je bil 12 let ftar, je fhel s’ fvojo materjo Marijo in f. Joshefam v’ tempelj; in sadne tri leta njego- viga fvetiga shivljenja na semlji je pogollama v’ tempelj hodil, tam ljudi uzhil , jim sglede dajal, kako fe jim je v’ temeljnu sadershati, in je tam zhudeshe delal. „Sakaj ker fo dva 215 ali trije shrani v’ mojim imenu , tam fini jeli v’ fredi med njimi. 44 Mat. 18, 20. In pervi kriltjani fo le vfaki dan v’ templjnu snajdili, pra¬ vi f. pifrno. Djanje apoll. 2, 46. Kaj kashemo krijtjani, ko v' cerkev k ’ iinaj- ni Jlushbi boshji fkupej pridemo? Kashemo, de fposnamo, de je Bog nafh Gofpod, kterimu fmo v’ vfih rezheh pokorfhi- no dolshni; ker fmo vfi v’ njegovih rokah, pri¬ demo kakor dobri otrozi k’ fvojimu ozhetu, ga hvalili, zhaftiti, moliti, njegovi fveti nauk po- flufhati, mu vfe nafhe reve in nadloge poto- shiti, in ga sa gnado in pomozh s’ otrozhjim saupanjem proliti. Jesuf pravi: ,,Vam povem, de ako bota dva is vaf ene mifli na semlji, karkoli bota profila , fe jima bo sgodilo od mo- jiga Ozheta, kteri je v’ nebelih. 44 Mat. 18, ig. „Kako ljubesnjive fo tvoje prebivalifha o Gofpod vojfka! Moja dufha sheli , in omedlju- je po hifbi Gofpodovi. Moje ferze, in moje mefo fe vefeli v’ sbivim Bogu. .0 de bi tudi jeli pozhival per tvojih altarjih o Gofpod voj- fk a; moj kralj, in moj Bog. Srezhni fo, kteri v’ tvoji hifhi prebivajo, oni te bodo vekomaj hvalili. 44 Pfl. 85 , 2 — 5 . Kako naj Je kri/ijan ob Joprasnikih sadershi? Naj pridno dela kakor druge delovnike. Dober krilljan je v’ vfim Jesufovi zerkvi pokoren 5 on ve, de je imela terdne in prave urshahe , ko je nektere prašnike odftavila; to¬ rej pa fhe sapovedane toliko bolj fkerbno in svelto pofvezhuje. 214 Od druge zerkvene sapovedi. Kajje u’ drugi zerkveni sapovedi sapovedaniga? Je sapovedano v’ nedeljo in prašnik s’ an- dohljo fveto rnafho flifhati. Kaj je v' dragi zerkveni sapovedi prepovedaniga? Je sladi lenoba per flushbi boshji v’ ne¬ deljo in prašnikih prepovedana , podavim : 1) Zhe ni kridjan per vil fveti mafhi, ali ne s’ andohtjo, ali pa zhe je le po redkim per pridigi, ali per kerfhanfkim nauki ali pa rastrefen. 2) Zhe zhaf sapovedaniga duhovniga o- pravila s’ jedjo, pijazho, igro in drugimi nepo¬ trebnimi smolami sapravi, kteri ga od boshje flushbe sadershe. ,,Per vafhih godijab fo zitre, arfe, boben, pifhaii in vino, in sa Gofpodovo delo vam ni mar.“ Isa. 5 , 12. Kli je krijijan kierkrat isgovorjen od dolsh- nojii ob prašnikih fveto mafho Jlifhati? Je isgovorjen, zhe more bolniku v’ nevar¬ ni kolesni drezhi, ali ko ne more do zerkve nekakor priti; ko ga vikfhi sapoved sadershi, ali kadar more k’ odvernenju ali obvarvanju kake velike ladne ali blishnjiga fhkode doma o dati. Zhe pa is lenobe proti dobrimu, ali is prašnih nizhemernih urshahov k’ f. mafhi ne gre, mu je greh. Kaj more tifti krijijan Jtoriti, ki po vejh is refnizhnih in pravizhnih s govorov k ’ fveti mafhi iti ne more ? Tak more doma moliti, in s’Tvojimi mifli 215 v’ zerkvi biti, kakor de bi per flusbbi boshji bil, de bo deleshen ofra f. mafhe, in molitve Tvojih vernih bratov; doma refnize f. vere pre- mifhljevati, duhovne bukve brati, de to dolshnoft po Tvoji mozhi namefti, kak dar ubogim dati, in zhe je mozh, med tednam k’ T. malhi iti. Ali je she Jtara navada v 1 prašnike f ma- Jho/lifhali ? Ta navada je tako llara kakor zerkev. Od nedelje Te she v’ djanji apofteljnov bere, de To verni pervi dan po faboti; (to je v’ nedeljo) Tkupej priThli, de To bili per lomlenji kruha , (to je per T. maThi) in de fo bili obhajani. Djan. apoft. 2. Ali je kriftjan dolshan tudi ob delovnikih f. maf/10 /lifiiati? Ni dolshan, zerkev je to le ob nedeljih in prašnikih sapovedala; pa vender dobro in ko- riftno je, zhe ima perloshnoft in zhaT, de Te lohka sgodi, in de sraven dolshnoft fvojiga Tta- nu ne samudi. Dober kriftjan ne bo is sani- ke rnofti nizh dobriga opuftil. Kje naj krijtjan ob prašnikih J', majha flifhi? Zhe je mogozhe v’ Tvoji fari. Ovze gredo sa Tvojim paftirjem, ker posnajo njegov glaf. Jan. io, 4. Ali je sapovedano v* Jvoji fari J velo maf/10 Jlifhali? Sapovedano je v’ tridentinfkim sboru, de morejo fhkofje ljudftvo opominjati, de naj Te po gofto v’ Tvoji fari snajde , fofebno ob nede- 216 1 jih In velikih prašnikih , In de tamkej f. ma¬ lho in hoshjo befedo flifhi. Sej. 24, 4. Sakaj je zerkev lo sapovedala ? Sato, 1) de bi farmani s’ fvojim fajmofht- ram ob nedeljah in prašnikih ( ob klerih Jled¬ ni fajmojliter sa fvoje farmane mafhujejo) fklenjeni ofer fvete malhe Bogu ofrovali, in boshjo befedo od fvojiga duhovniga paftirja fli- fhali. 2) De farmani flifhijo oklize, in druge njim potrebne osnanila. Kaj isgovori krijtjana od dolshnojt n’ Jvoji fari f. majho in pridigo Jlifhati? Sgovori ga ftaroft, bolehnoft, zlie ni druge malhe v’ njegovi Fari, h’ kteri bi varhi samogli iti, in kadar le is drugih refnizhnih urshahov priti ne more. Od fvete Mafhe. Kaj je Jesuf Jtoril , de bi sakrament f. refh- rijiga Teleja vedno v > njegovi zerkvi o /tal? Svojim apofteljnam in njih naflopnikam, in mafhnikam je dal oblaft ravno to flori ti, kar je lam per sadnji vezherji ftoril, kruh in vino v’ njegovo pravo telo in njegovo pravo kri fpre- meniti, ker jim je rekel: „To ftorite k’ moji- mu fpominu.“ Luk. 22, 19. Kje mafhniki kruh in vino u’ pravo telo in pravo kri Jesiifovo fpremene ? Per f. malhi, ker ravno to flore, kar je Jesuf per sadnji vezherji ftoril. 217 Kaj je fveia maj ha? Sveta malha je nekervavi ofer noviga teha- menta, vedni fpomin kervaviga ofra, Itteriga je Jesuf Krihuf na krishi opravil. Šaha j Je J', mafha imenuje ofer P Sato, ker fe Bogu vfigamogozhnimu pravo telo in kri Jesufa Kriftufa v’ podobah kruha in vina daruje. Sakaj fe f. mafhi pravi nekervava dariiev? Sato, ker fe per f. mafhi kri ne preliva, kakor je bila na krishi prelita. Sveta mafha je ravno tihi refnizhni ofer, ki ga je Je^uf na krishi sa naf opravil, ker je ravno liho telo Jesufovo , ki je bilo sa naf na krishi dano, in ravno tiha kri, ki jo je Jesuf sa naf prelil, per nar fvetejfhim ofer f. mafhe sa naf ofrano, farno s’ raslozhkam, de per f. mafhi ni kri prelivana, kakor jo je Jesuf na krishi prelil. Zhimu je Jesuf Kriftuf ofer f. mafhe pbjtavil? Jesuf ga je pohavil: 1) de jev’ fvoji zerk- vi pravi in refnizhni ofer do konza fveta sapu- kil, po kterim fe s’ Bogam fpravimo, fadu Je- sufoviga terpljenja deleshni po kanemo in pra- vizi boshji sadohujemo. 2) De je vedni fpomin kervaviga ofra na krishi v’ fvoji zerkvi ohranil. 3 ) De je nam pofebno snamnje fvoje ne- fkonzhne Ijubesni dal. Kdo opravlja ofer f mafhe? Navideno ofruje Jesuf Krikuf fam febe fvo- 218 jimu nebefhkimu Ozhetu $a naf, videno pa o- pravlja ta ofer mafhnik. Kako mafhnik ofer f. mafhe opravlja P Tako, de vfe kori, kar je Jesuf per pofled- ni vezherji korih 1) Prime kruh in kelh s’ vinam. 2) Pofveti oboje, in nad obema Kriku fo- ve befede isrezhe, s’ kterimi fe kruh in vino v’ telo in kri Jesufovo fpremeni. 5 ) Vshije telo in kri Jesufa Krikufa, in da oboje v’ podobi kruha vernim vshiti, zhe k’ f. obhajilu gredo. Sakaj opravlja mafhnik ofer f. mafhe? 1) De fposna, de je Bog Gofpod viiga, in de ima vfo oblak zhes vfe kvari. 2) De obhaja fpomin Jesufove fmerti, ki jo je Jesuf sa naf preterpel. 3 ) De sahvali Boga sa vfe prejete dobrote; ker ga ne moremo bolj hvaliti, in fe mu hva- leshnih fkasali, kakor zhe Jesufa darujemo, nad kterim ima Ozhe nebefhki vfe dopadenje. 4 ) De bi fprofil od Boga odpuf hanje grehov. Naf s 1 Bogam fpraviti in nam odpufhanje grehov per boshji pravizi sadobiti, fe je Jesuf na krishi ofral, in fe fhe sdaj na altarji Ozhe¬ tu nebefhkimu daruje sa shive in mertve. ,,Sa- to tudi samore na vekomaj svelizhati te. kteri po njemu k’ Bogu pridejo; ker vfelej shivi, de sa naf profi.“ Hebr. 7, 25. 5 ) De bi od Boga fprofil vfe gnade, ki jih potrebujemo sa dufho in telo. 219 Od Boga sadobimo vic le po Jesufu. per f. mafhi pa njega kakor fvojiga frednika Bogu Ozhetu darujemo, in ga s’ terdnim saupanjem profitno, ker vemo, de, ko je nam fvojiga Iju- biga §ina sa ofer dal, nam bo s’ njim tudi vfe dal. Torej radi k’ f. mafhi hodimo, in vfe borimo po Jesufovi sapovedi , de bomo tega fvetiga ofra deleshni in svelishani. Komu fe ofer f. mafhe opravlja? Ofer f. mafhe fe Bogu opravlja, in le nje¬ mu fe fme opravljati. sili fe ofer f. mafhe Uidi fvetnikam v ’ zhaji opravlja ? Tudi fvetnikam v’ zhafi: in k’ njih fpomi- nu fe ofer f. mafhe opravlja ; to de Jesuf Kri- ftuf ni njim , ampak famimu nebefhkimu Ozhe¬ tu darovan. Sakaj fe ofer f. mafhe tudi fvetnikam v’ zhaji opravlja? Sato : 1) de Boga sa gnade hvalimo, kijih je fvetnikam dodelil, de fo le sa nj shiveli, in vezimo svelizhanje frezhno dofegli. 2) De fvelnike profitno, de bi nafho mo¬ litev f’ fvojo fklenili, in Boga sa naf profili, d bi nam gnado dal fveto shiveti, in enkrat v’ njih drushbo v’ nebefa priti. 3 ) De fe na njih shivljenje fpomnimo, in ga pofnemati fklenemo, kar naf tudi molitve per f. mafhi opominajo. Sa koga ma/hnik fveto mafho ofruje? Sa shive in mertve pravoverne kriftjane. 220 y]Li fe f. majha sa vfe merlve opravlja P Sa vfe dufhe v’ vizah , tako de ni nobe¬ na dufha posabljena, de bi bile is viz refhene, in de bi fkorej v’ kraj nebefhke luzhi in mi¬ ru prifhle. Sa pogubljene pa fe ne opravlja, ker fo she v’ vezhni ogenj obfojene; njim nobena profh- nja vezli ne pomaga, in ne morejo fadu fvete mafhe deleshni biti. ylli fe ofer fvete mafhe sa eniga famiga opravlja ? Sveta mafha je ofer vfe zerkve, in fe ni¬ koli sa eniga famiga, ampak sa vfo zerkev o- pravlja; pofeben fpomin in profhnje fe pa per fveti mafhi flore sa tifte, kleri fo fe rnafhniku perporozhili. Ob hterih dnevih mati katoljfhka zerkev po- febno ofer f. mafhe sa mertve opral;a P Pofebno na dan njih fmerti ali pokopa, na tretji, na fedmi, na tridefeti dan, in na letni dan po fmerti, fizer pa tudi, kadar fo mafh- niki profheni fpomin sa kakiga mertviga ftoriti. Kadar fe s a kakiga mertviga pofebej ma- fhuje, pomaga to tudi drugim merivim P Tudi vlim drugim vernim mertvim poma¬ ga , ker mafhnik sa vfe mertve per f. mafhi moli, ker pravi: Profimo te o Bog, de te (fo je, ki fo fe v' fpomin perporozhili j) in vfe, kteri fo v’ Kriftufu safpali, denefh v’ kraj hla¬ du, luzhi in miru po ravno tiftim Kriftufu, Gofpodu nafhimu. 221 Sa klere rezki fe fme krijijan mafhniku perporozhiti, de bi per f. mafhi sanj projil? Nar pred sa dufhne potrebe, in potlej sa telefne , pa s’ lem perftavkam, zhe fo mu k' svelizhanju potrebne. Kako fe more f. mafha Jlifhati? Sveta mafha fe more vfa flifhati, fe ne fme noben poglaviten de! is laftne nemarno- fti samuditi; in tudi ni sadofti le v’ prizbo biti, kadar je f. mafha, ampak jo more andohtljivo, fpodobno in f’ zhaftjo flifhati. Kaj merlvim pomaga ofer f mafhe? Pomaga jim, de jim je Bog miloiliv, jim terpljenje polajfha ali pa perkrajfha. Kaj je andohtljivo ali pokosimo per f. ma- fhi bili? Andohtljivo per f. mafhi biti fe pravi rado- voljno ne rasmifhljen biti, v’ dele fvete mafhe mif]iti, in s’ duham v’ Bogu hiti; in torej Boga v’ ponishnofti moliti, ga sa prejete gnade in dobrote hvaliti, novih gnad ga profiti, ftorjene grehe is ferza obshalovati 1 , in terdno fkleniti sa ref fe poboljfhati, in Boga nizh vezh rasshaliti. Kaj fe pravi fpodobno in s ’ zhaftjo per f. mafhi biti? S’ zhiftim, ponishnim ali vfaj sgrevanim ferzam, in tudi F fpodobnim unanjim sader- shanjem per nji biti, torej fe ne osirati, govo¬ riti ali kaj drugiga nefpodobniga pozhenjati. Spomni fe, kadar k’ fveti mafhi grefh, de 222 grefh na hrib kalvarjo, kjer fe hozhe Jesuf is ljubesni do naf darovati, in fposnaj fvoje ne- vrednoft per tako Ivetim delu prizhijozh biti. Ktere molitve fe nar bolj J'podobi per Jveti mafhi moliti P Tike, ki jih mafhnik moli v’ imenu vfe zerkve in vlih prizhijozhih. Kieri Jo nar imenitnifhi deli f. mafhe P Leti: evangeli, darovanje, povsdigovanje in obhajilo. Kaj more krijijan per evaJigelii Jtoriii? Kadar fe evangeli bere, more vdati, fe po- krishati in fe fpomniti, de je dolshnoft evan- gelfki nauk snati, po njem shiveti, pred vfim fvetam ga terditi, in perpravljen biti raji um¬ reti, kakor ga satajiti. Kaj more krijijan per darovanji Jtoriii? Svoje mifli s’ mafhnikovimi miflimi fkle- niti, in Jesufa Bogu Ozhetu darovati. Saka j fe f. mafho famimu Bogu, nebefhki- mu Ozhetu ofruje P De mu fkashe fpodobno zhaft, fe mu sa prejete dobrote vredno sahvali; de ga profi od- pufhanje grehov, in sa vfe dufhi in telefu po¬ trebne dobrote, sa vfo katoljfhko zerkev, sa duhovfko in deshelfko gofpofko, sa fvoje Itar- fhe, shlahto, sa prijatle in neprijatle, sa pra- vizhne in grefhnike, sa vfe shive in mertve krifl- jane. S’ Jesufam fe more kriftjan pa tudi fam febe Bogu darovati. 225 Šahi; Je more krifljan per f. maj hi s' Je- sufam Bogu darovali ? Ker fe Jesuf le sato fvojimu Ozhetu daru¬ je, de bi naf vredne floril fe s’ njim in po njim darovati, in bi ne bilo prav, zhe bi fe farni s’ njim vred Bogu ne darovali. Kaj fe pravi febe s' Jesufam Bogu darovati? Se pravi is Ijubesni do Boga ravno tako perpravljen biti vfe sa zhaft boshjo florili, in vfe preterpeti, kar je Bogu dopadljiviga, kakor je Jesuf vfe flori! in preterpel. Kaj more hrijijan per povsdigovanjiJiorili? 1) Pokleknili, in Jesufa v’ podobah kru¬ ha in vina na alta rji prizhijozhiga moliti. 2 ) Poln shalofti in grevenge nad fvojimi grehi na perli fe terkati, in na snanje dati, de fo nafhi grehi krivi Jesufove fmerti. 3) Vero, upanje in ljubesen obuditi. Kaj je hrijijanu per f. obhajilu Jiorili? Kadar fe mafhnik na perfi terka in govo¬ ri: 0 Gofpod, nifim vreden, de grefh pod mo¬ jo flreho, ampak rezi farno s’ befedo, in moja dufha bo osdravljena, naj fe tudi krifljan trikrat na perii udari, in naj ravno tike befede govori. Zhe krifljan f. obhajila ne prejme, naj pa v’ ferzu gorezhe shelje ima , de bi Jesufa v’ duhu in v’ ferzu prejel, de bi fe s’ vero, upa¬ njem in ljubesnijo s’ Jesufam fklenil. Naj Jesu¬ fa profi, kteriga njegova dufha zhes vfe sheli, m ki ji je pred vfim potreben, de bi s’ fvojo gnado k’ njem prifhel, v’ njem shivel, njego- 224 vo dufho rasfvetlil, s’ gorezho ljubesnijo do nje¬ ga, kakor shenina njegove dufhe, ushgal; de bi ga vodil, s’ feboj fklenil, de bi le v’ Jesufa, in sa Jesufa tukaj in v’ vezhnofli shivel; in tako je na duhovna visho obhajan. Od pridig”. S ah a j gre tudi pridigo in kerfhanfki naiik ob nedeljih in sapovedanih prašnikih pojlufhati? Sato 1) ker fe je nauk od kerfhanfkih ref- niz sbe perve zbale kerfh-anfke zerkve v’ pervi veliki del f. m a The fhtel. , .Kadar fmo pa per¬ vi dan po faboti (u’ nedeljo ) vkup prifhli kruh lomit, jih je Pavl uzhild* Djan. apoft. 20, 7. S. Jullin marternik, kijev’ drugim ftoletji po Jesufovim rojftvu shivel in pifal , nam to poterdi, ker pravi: Ob nedeljih pridemo vli vkup 5 po tem fo nam, kakor zhaf in okolifhi- ne nanefo, lihi apofteljnov in prerokov brani, po tem duhovni paftir vkup sbrane verne uzhi, in ljudftvo opominja, de naj tako flore, kakor jim je bilo brano. Apolog. 1. 2) Ker fe per pridigah in kerfhanfkih na¬ ukih boshja befeda osnanuje in raslaga, ktera nam pove, kako nam je shiveti, zhe hozhemo svelizhani biti. 3 ) Ker malo ljudi do dobriga refnize ker- fhanfke vere ve, ktere vediti je kriftjanu k’ svelizhanju treba, in ker v’ refnizah neveden kriftjan veliko hudiga flori, flabo shivi, in fhe sato ne ve. 4) Ker fe lolika posabi, kar fe je od ker- 225 fhanfkih refniz redilo, in ker zhlovek, zhe ni opominjan in perganjan, rad opufha, kar je floriti dolshan. Zhe bil kriftjan tudi sa ref prav dobro v 5 refnizah f. vere poduzhen, mu je vender fhe dobro, sveho k’ pridigam hoditi. Sakaj vfak zhlo¬ vek je ali grefhnik, ali pa pravizhen. Zhe je grefhnik, ga bo pridiga ali nauk k’ pokori o- budila. Kralj David je bosbjo pokavo dobro fposnal, on je dobro vedil, kaj je greh in kaj ni, in vender koliko zhafa je bil v’ grehu, in na pokoro ni miflil, in tako dolgo ne, de mu ga je prerok Natan v’ nauku rasodel. Ta ga je sbudil, de je sazhel na pokoro mifliti, in jo delati. Zhe je pa zhlovek tudi pravizhen, bo v’ pravizhnofti bolj poterjen, in nauk mu bo tudi fhe vfelej kake pregrefhke in pomanjkli- voki rasodel, ktere fhe poravnati more; in bo sredi], kako fhe samore v’ popolnamaki raki, in fe nevarnoki ogibati. ,,Kdor je is Boga, be- fede boshjo pofIufha.“ Jan. 8, 47* Kaj more Jiorili , kdor ho zhe kaki prid od pridig imeli? 1) More pred pridigo in kerfhanfkim na- ukam f. Duha sa rasfvetljenje profiti, de bi prav boshjo befedo sakopil. 2 ) Sveko poflufhati. 3) Kar flifhi na-fe, ne na druge obra¬ čati. On fe more po saflifhani boshji befedi fprafhevati, ali je tako shivel, kakor ga refniza Mz.hi, in ne v’ drugih ozheh pesderja gledati, bruna pa v’ fvojih ne zhutiti. Mat. 23. 4) S’ dobre volje in shelje poflufhati, de 15 22 G bi potlej tabo ftoril, kakor je poduzhen, fizer bo njegovo poflufhanje bres svelizhanfkigafadu. ,,Bodite pa delavzi befede in ne farno poflufhav- zi, s’ komor farni febe sapeljete. Jak. 1, 22. Jesuf pravi: ,,Vfaki, kteri flifhi lete moje befede, in jih dopolne, bo enak dershan mo- drimu rnoshu, kteri je sidal fvojo hifho na fka- lo. — In kteri jih flifhi, in jih ne dopolne, bo enak dershan neumnimu moshu, kteri je sidal fvojo hifho na pefek.“ Mat. 7, 24 — 27. ,,Moja mati in moji bratji fo ti, ki boshjo be- fedo poflufhajo in flore.“ Luk. 8, 21. P»avno to naf Jesuf v’ perglihi od fijavza uzhi. Luk. 8, 4 > Od popoldanfke flushbe boshje. Kaj gre k ’ popoldanfki Jlushbi hoshji? Kerfhanfki nauk, vezhernize, roshenkranz, litanije, shegen s’ fvetim refhnjim Telefam, in po fhegah zerkve tudi fhe druge opravila. Kaj je f. roshenkranz P Svet roshenkranz je v’ katoljfhki zerkvi na¬ vadna molitev sloshen, is apoftoljfke vere, is ozhenafha in is zhefhena Marija. Zhemu je f. roshenkraz v ’ kaloljfhki zerkvi v' navadi? Je v’ navadi k’ pogoftimu fpominu fvetih fkrivnoft Kriflufoviga vzhlovezhenja, terpljenja, in od fmerti vftajenja, in k’ zhafti prefvele de¬ vize Marije. • 227 Od kod fo vJe te fkrivnoJii snane ? Is fvetiga evangelia fo vfe snane. Torej je fveti roshenkranz lepa in perporozhljiva moli¬ tev, in kriAjane, zhe ga prav molijo, in lete fvete fkrivnofti premifhljujejo, k’ brumnofti in k’ svelizhanju napeljuje. Od tretje zerkvene sapovedh Kaj fe pravi Je poji iti? §e poftiti fe pravi, od mefnih jedi fe sder- shati, le enkrat, to je, opoldan do fitiga fe na- jefti , svezher pa le malo, fizer pa zel dan nizh, sunaj pofebne file; poftavim zhe fe zhloveku teshave delajo, in takrat fe fme Je toliko j$fti, kolikor je treba, de teshave minejo. Kako fe fhe zhlovek pojii? Kadar fam febe sataji; fi kako perpufbeno jed, vefelje ali kaj drugiga perpufheniga savoljo Boga perterga, in de bi loshej fvoje poshelje- nje premagal. Sakaj katoljfhka zerkev poji sapoveduje? 1) Sato, de bi fe zhlovek od grehov ozhi- hil, ker grehi vezh del is mefeniga posheljenja isvirajo. Jesuf fam pravi, de nezhifti duh fe is zhloveka ne da drugazhi isgnati, kakor s’ mo¬ litvijo in s’ poftam. 2) De bi s’ poftam dolg fvojih grehov plazhali, pravizi boshji sadofti ftorili, in savoljo korjenih grehov saflushene fhtrafenge odverni- B; ker fhe ni sadofti, de zhlovek greh sapufti, 15 * 228 in fe ga ozhifti, ampak ga more tudi nad fe- boj fhlrafati, k’ temu pa je polt nar perprav- nifhi pornozh. 3 ) De bi s’ podam fvoje nagnjenje do hu- diga flabili, na Tvoji dufhi pa mozhnejfhi per- hajali, in tolkanj perpravnifhi bili dobro po boshji volji delati. uiti je poji Bogu prijeten? De je polt Bogu prijeten naf fveto pifmo užili. David pravi: ,,Jelt lim fe podil in poni- shal, in prejel bom, kar proiim. 44 Pfalm. 34 , i 5 . ,,Preobernite Te k’ meni, (pravi Gofpod) is ze- liga ferza s’podam, s’jokam in s’ shalovanjem. 44 Joel. 2, 12. Ninivljani To fe podili, in medo Ninive je bilo ohranjeno. Jon. 3 , 10. Eder fe je podila, Boga sa ohranenje fvojiga ljuddva pi'olila, in uflifhana je bila. Eder. 14, 2 — i 3 . lilije poji s/ie fam na febi Bogu prijeten? Pod fam na febi fhe ni Bogu prijeten, more tudi s’ obshalovanjem fvojih dorjenih gre¬ hov sdrushen biti, in dobro je, kar febi perter- ga, ubogim dati, in brumno shiveti li persade- vati. „BoIjfhi je molitev s’ podam in ubogajmo dajanjem, kakor saloge slata fpravljati. 44 r I'ob. 12, 18. ,,Glejte, na dan fvojiga poda delate po fvoji glavi , in vafhe dolshnike bres milodi terjate. Glejte, kadar fe poditi, fe pravdate in prepirate , in bijete s’ pedjo neufmiljeno. Ne podite fe kakor do sdaj, de bi fe na vifokim vafhe krizhanje flifhalo. §im fi mar taki pod isvolil, de zhlovek zhes dan fvoj shivot tare? de fvojo glavo obefha, na ojdrim in pepeli le¬ ski; bofh ti to pod in Gofpodu prijeten dan 229 imenoval? §tori prode krivizhno svesane. — Lomi lazhnirnu kruh, pelji uboge in te, kteri kota nimajo, v’ Tvojo hifho, kadar nagiga vi- difh, pokri ga, in ne sanizhuj fvojiga mefa, in Gofpodova zhad te bo obdala. Takrat bofh bližal, in Gofpod bo uflifhal.‘ £ Isa. 58, 5—g. Ali fo vji krijijani dolshni Je pojtiti? Vil fo Te poditi dolshni, kteri fo 21 let dari, in kterih velika darod, bolesen , flabod, fofebne velike in tefhke dela ne sgovarjejo. Ali delo isgovori krijtjana od pojta? Delo nikoli, temuzh flabod, savoljo ktere bi kdo fvojiga dela ne mogel prav opraviti, zbe bi fe terdo podil. Ali Jo tijti, ki fe popolnama ne morejo po- Jtiti , od v figa pojta s govorjeni? Nifo, toliko fe morejo poditi, kolikor fe samorejo bres ozhitne fhkode na sdravji. Ali f Jme Jam poji polajfhali , kteri mijli , de je od pojta sgovorjen? Ne fme fi ga fam polajfhati, ampak more fvojiga duhovniga padirja sato profili. Ali velja pred Bogam to od duhovniga pa- Jtirja sadobljeno polajjhanje pojta? Velja, zlie je ref potrebno, fizer pa ne. Kaj je tijiim Jiorili , kteri Jo pravizhno od pojta odvesani? Naj: 1 ) s’ drugimi dobrimi deli, zhe uter- pe s’ ubogajme dajanjem, s' molitvijo, de vezh 230 v’ zerkev gredo, nameftijo, kar jim per fpol- nenji pofta permanjka. 2) Boga profiti in sheliti, de bi jih po¬ kore, molitve in pofta zerkve deleshne ftoril. Ali moremo ob pojinih dnevih fe tudi od mejnih jedi sdershati? Tudi od mefnih jedi fe moremo sdershati, *he pa fhkof dovolijo, de fmemo mefnih jedi jefti, fe vender ne fmemo vezh kakor enkrat na dan, opoldan do litiga najefli. Kakfhno dolshnojt imamo ob petkih in Je- bolah ? Se moremo od mefnih jedi sdershati. Ali f o vji kriftjani dolshnito sapoveddershati? Vli katoljfhki kriftjani, kteri fe she pameti savedo, ki nifo bolni, ali nimajo pofebniga perpu- fhenja od fvojiga fhkofa is pravizhnih urshahov. Sakaj zerkev v ’ petek in Jeboto sapove mej¬ nih jedi Je sdershati ? Zerkev sapove mefnih jedi fe sdershati, v’ petek v’ fpomin Jesufoviga terpljenja in frnerti; v’ febota pa v’ fpomin , de je ta dan Jesuf v’ grobu leshal. Sakaj je zerkev JhlirdeJetdanfkipoji pojtcuvila? 1) Sato, de bi kriftjani Jesufa pofnemali, ki fe je 4 o dni in nozhi v’ pufhavi poftil. 2) De bi kriftjani bolj perpravljeni bili fkrivnofti Jesufove frnerti in njegoviga vftajenja vredno obhajati. 251 3) De ti fe g’podam, molitvijo in s’ dru¬ gimi dobrimi deli k’ velikonozhni fpovedi in k’ velikonozhnimu obhajilu perpravljali. Sahaj sazhne zerkev veliki poji s ’ pepeljenjem ? V’ fpomin ozhitne pokore, ktera fe je na pe- pelnizhno fredo sazhela, in ko fo grefhniki v’ ojdre oblazhila oblezheni s’ pepelam potrefeni bili. S' kakfhnim Jerzam najfe krijtjan pepelili da? S’ ponishnim in sgrevanim ferzam, in s’ terd- nim fklepam polt v’ pokoro fvojih grehov oberni- ti, de bi milod in odpufhenje per Bogu sadobil. Saka/ pravi mafhnik, ko pepeli: fpomni fe o zhlovek , de fi prah, in de fe boj h J pel v' prah Jpremenil ? Sato ker ni nizh tako perpravniga, zhlove- ka ponishati in poboljfhati, kakor fpomin na fmert in na fodbo boshjo. Kako more krijtjan fhtirdefetdanfki poji dershati? Se more podili, kratkozhafov fe ogibali, vezli zhafa moliti, fvete bukve brati, fofebno od Jesufoviga terpljenja, in ubogajme dajati, kolikor uterpi. Sakaj je zerkev adventne pojte pojtavila? Sato, de fe kriftjani s’ pokoro in pobolj- fhanjem k’ Jesufovimu prihodu in rojftvu po vrednim perpravljejo. Sakaj je zerkev kvaterne pojte pojtavila? i) De bi fe kridjani fpomnili dolahno- di pokoro delati, in sa fvoje grehe sadodi doriti. 232 a) De bi ponishno Boga profili, ker ob v kvaternih tednih fhkofje mafhnike shegnajo, sa r dobre in svefte nameftnike Jesufove, ker takih verni filno potrebujejo. 3) De bi Boga profili, de bi nam fad sem- Ijedal in ohranil, in ga sa prejete dobrote hvalili. > I r Saka j je zerkev pojte pred nektermi velikimi j prašniki sapovedala P Jih je sapovedala, de bi fe krifljani s’ po¬ koro perpravljali prašnike bolj fveto, in k® ve- zhimu dufhnimu pridu prasnovati. Kogafe Thore krijtjan fhe pofine dnisdershati? Kriltjan fe more poftne dni tudi vfiga ras- botniga vefelja sdershati, ker poltne dnevi fo dnevi pokore in shalofti, ne pa dnevi vefelja. Kaj pokashe ta, ki teh zerkvenih sapoved ne dopolni? De je zerkvi nepokoren, in de mu ni ve¬ liko mar sa njegovo dufho in svelizhanje , ker fe perpomozhkov, k’ svelizhanju potrebnih, ne poflushi; in sraven pa fhe fvojiga blishnjiga pohujfha, kterimu je dober sgled dolshan dati. „Ako savoljo jedi fvojiga brata shalifh, she ne ravnafh po ljubesni. Nikar ne pogubljuj s’ fvojo jedjo tega, sa kteriga je Kriftuf umerl.“ Kirn. 14 , i5. Od zheterte zerkvene sapovedi. Kaj je n’ zheterti sapovedi sapovedaniga? De naj fe vfaki kriftjan nar manj enkrat k 255 vfako leto fvojih grelior fpove, in ob veliko- nozhnim zhafu fveto refhnje Telo prejme. Ali fo pervi kriftjani potrebovali te sapovedi? Nifo je potrebovali, ker fo bili sbe tako vil ognjeni sakrament f. pokore in f. refhnjiga Telefa prejemati, in fo vedno sbeleli s’ Jesu- fam fklenjeni biti. Zerkev je le potlej, kadar fo kriftjani mersli proti tem dvema sakramentama podali, vernim ta sapoved dala. Sraven pa zerkev gorezhe she- Ije ima, de bi verni ta dan fveta sakramenta vezhkrat med letam vredno prejeli, kar dobri kriftjani tudi ftore. ,,Jesuf pravi: ,,Ako ne bofte jedli mefa Sinu zhlovekoviga, in pili njegovo kri, ne bofte imeli.shivljenja v’febi.“ Jan. 6, 64 . Kje naj krijijan ob velikonozhnim zhafu J'poved opravi, in f. Obhajilo prejme P Zhe nima pofebniga refnizhniga isgovora po sapovedi zerkve v’ fvoji fari. Sahaj sapove zerkev, de naj krijijan ob ve¬ likonozhnim zhafu f poved u’ Jvo/i fari opravi? Sato, de duhovni paftir fvoje ovze posna, od kterih bo mogel Bogu odgovor dajati, in njih dolshnoft je, na dufhi flabe krcpzhati, bol¬ ne sdraviti, in ranjene zeliti, raskropljene na- saj perpeljati, in sgubljeni ifkati. Ezeh. 34, 4« -Ali je vjaki krijijan dolshan ob velikonozh¬ nim zhafu f. Obhajilo prejeti? Vfaki, kteri je od fpovednika sa vredniga fposnan, in je prav perpravljen. „Poftergajte 2o4 ftari kvaf, de bote novo tefto. Sakaj nafhe ve- likonozhno jagnje Kriftuf je ofrano. Obhajaj¬ mo tedaj velikonozh ne s’ flarim kvafam , tudi ne s’ kvafam hudobije in malopridnofti; ampak s’ oprefnimi kruhi zhiftofti in refnize.“ x. Kor. 5, 7. 8. Doklej terpi zhaf velikanozhne [povedi? V’ ljubljanfki fhhofii od druge polhie ne¬ delje do Kriltufoviga v’ nebohoda. Od pete zerkvene sapovedi. Kaj peta zerkvena sapoved prepoveduje ? Prepoveduje od perve adventne nedelje do /Vetih treh kraljev, in od pepelnizhne frede do perve nedelje po velikinozhi shenitvanje imeti. Sakaj je shenitev ob lih zhajih prepovedana? Sato, de fvete zhafe v’ pokori in v’ flush- bi boshji preshivimo, in velike fkrivnofti fvete vere, ki jih nam zerkev takrat osnanuje bres rasftrefenja preinifhljujemo , od kar naf per .sal , je Bog, kteri naf je tudi sapezhalil, in je dal sa- ftavo Duha v’ nafhih ferzih.^ 2. Kor. 1, 21. 22. Ali je sakrament f. birme vjim potreben? Sakrament f. birme ni tako potreben, de bi kriftjan bres njega ne mogel svelizhan bili, pa savolj gnade, ki jo povikfha . bi fe kriftjan pregrefhil, ko bi ga is sanikernofti ne prejel. 248 Kdo naf preprizha, de je zhloveku gnada J'. Daha potrebna ? Apofteljni Jesufovi; oni fo bili, pred ko fo f. Duha prejeli, maloferzhni, kafniga ferza v’ vervanji, nesumni; potlej pa , ko fo binkufht- no nedeljo f. Duha prejeli, fo ferzhno Jesufa Kriftufa vfimu ljudftvo osnanovali, in ga povfod bres ftrahu pred fmertjo prizhali, in rajfhi shivljenje sgubili, kakor od Jesufove vere od- ftopili. Tudi nam fe je vojfkovati soper fkufh- njave, torej je nam tudi gnade treba, in ta nam je v’ f. birmi pomnoshena. Kdo je perve krijijane birmoval? Apofteljni fo perve kriftjane birmovali. — ,,Kadar fo apofteljni , ki fo bili v’ Jerusalemu, flifhali, de Samarija v’ befedo boshjo veruje, fo k’ njim poflali Petra in Janesa. Kadar fta prifhla , fta sa-nje molila, de fo f. Duha pre¬ jeli. Sakaj v’ nobeniga is njih fhe ni bil pri- fhel, ampak farno kerfheni fo bili v’ imenu Go- fpoda Jesufa. Tedaj fta roke na-nje pokladala, in fo prejeli f. Duha.“ Djan. apoft. 8, i 4 — 17. Kdo ima danafhne dni oblaji birmovaii? Danafhne dni imajo v’ redu le fhkofje oblaft birmovati, ker oni fo pravi nameftniki apofteljnov. Kako fhkof birmujejo? Shkof nad birmanzam roke rasprofte, mo¬ lijo, in f. Duha v’ njega klizhejo, potlej mu pomashejo zhelo s’ fveto krishmo, in ga neko¬ liko na liže vdarijo, mu mir vofhijo, in na sadnje fpet sa-nj molijo—Satorej morejo bir- manzi per pervi molitvi, ki jo fhkof nad nji¬ mi molijo, in per sadnji, kadar fo she vfe po- birmali, v’ prizho bili. Kaj pomeni pokladanje rok fhkof ovili nad hirmanzi P Pomeni, de jih bo f. Duh s’ fvojo gnado obvaroval in mozhne ftoril. Kaj pomeni masanje j’ f. krishmo P Pomeni gnado f. Duha, ktera je v’ f. bir¬ mi pomnoshena, de je zhlovek v’ veri poterjen in Bogu prijeten. * Sakaj Jiore fhkof s ’ f. krishmo krish na zheln birmanzu ? V’ fpomin , de ima f. birma vfo fvojo mozh od Jesufoviga terpljenja in fmerti na krishi. Sakaj na zhelu krish Jtore P V’ fpomin, de fe birmane ne fme framo- vati Jesufoviga krisha in njegove vere. Sakaj fhkof birmanza malo na liže vdarijo? De fe birmanz fpomni, de more vfelej per- pravljen biti sa Jesufa voljno in ferzhno terpeli. Kako more bili perpravljen , kdor hozhe f. birmo prejeti? More biti kerfhen; zhe je she odrafhen, more biti v’ veri in v’ tem, kar f. birmo sade- va, dobro poduzhen, in v’ ftanu gnade boshje, to je, bres fmertniga greha. Kako fe more tedaj k’ f. birmi perpravljati P Po sgledn apofteljnov v’ Jerusalemu fe more 250 perpravljati s’ molitvijo, zbe je she odrafhen, f’ podam in s’ drugimi dobrimi deli, in zbe ima fmertni greh nad feboj, fe more /poveda¬ ti , in f. odveso dobiti. Kaj naj birmanz takrat Jtori, kadar fhkof molijo in roke rasprojierie dershe ? Takrat naj birmanz vero v’ ker/han/ke ref- nize ponovi, in v’ ferzu terdno /klene s’ po- mozhjo gnade /. Duha nikdar od vere odllopiti,’ temuzh v/elej po sapovedih /. vere shiveti, in naj /. Duha sato na pomozh klizhe. * V kleri JiaroJli fe otrozi Jmej o birmali? Zerkev sheli de takrat, kadar /e she /voje pameti savedo, de bolj /posnajo, kako potreben jim je ta /. sakrament, de /e loshej in bolj perpravijo ga vredno prejeti, in /e tudi loshej /pomnijo , kdaj /o bili birmani. Sakaj Je tudi A’ J. birmi botri jemljejo ? Sato, de bi birmane k’ bobrim napeljevali, od hudiga odvrazhevali, jih obljub opominjeva- li, de v’ veri ftanovitni oftanejo, in po nji sbive. Kaj more birman po J', birmi Jiorili? Naj Boga sa ta sakrament sahvali, naj li persadeva Jesufove nauke zhedalje bol j /posnati, na tanko po njih shiveti, prejeto gnado s’ mo¬ litvijo in dobrimi deli ohranili, in /e viiga ogi¬ bati, s’ zhimur bi gnado boshjo lohko sapravil. 251 Od prefvetiga refhnjiga Telefa. Kaj je sakrarnent /’. rej knjiga Telefa? Sakramdht f. refhnjiga Telefa je nar fvetej- fhi sakrarnent, je pravo telo in prava kri nafhiga Gofpoda Jesufa Kriltufa v’ podobah kruha in vina. Saka jJ'e ta sakrarnent nar fvetejfhi imenuje? Sato, ker ne pofvezhuje farno zhloveka , temuzh ima v’ febi Jesufa Kriltufa , sazhetnika vfe fvetofti. Kakfhne imena ima ta sakrarnent ? Ta sakrarnent fe imenuje: 1) Sakrarnent altarja, ker fe na altarji premenjenje kruha in vina v’ telo in kri Jesu- fovo godi. 2 ) Nebefhki kruh. ker ima v’ febi Jesufa Kriltufa, kteri je per vzhlovezhenji is nebef prifhel, in kteri fedi v’ nebefih na defnizi fvo- jiga Ozheta. — ,,To je kruh, kteri je is nebef prifhel, ne kakor fo jedli vafhi ozhetje mano, in fo urnerli; kdo ta kruh je, bo vekomaj shi- vel.“ Jan. 6 , 29 . 3) Kruh angelfki. ker ima v’ febi Jesufa Kriltufa , kteriga angeli v’ nebefih gledajo in vsiliva jo. 4) Gofpodova vezherja , ker je Jesuf ta prefveti sakrarnent per sadnji vezherji poltavil, m ga fvojim apolteljnam vshiti dal. 5) Popotniza, ker je dufhna jed, in krift- jane shivi in mozhne flori, de po poti pravizh- nofti hodijo. Sakaj kakor fmo v’ f. kerltu v’ 252 novo shivljenje prerojeni, v’ L birmi polerjeni, de fe samoremo fkufhnjavam vftavljati, jih pre¬ magovali, in od KriftuTa ozhitno prizhati, tako ta f. sakrament shivijenje duThe ohrani in jo shivi. 6) Sveto Obhajilo, ker kriftjani per vshi- vanji tega f. sakramenta fpomin Jesufove fmerti in druge velike Tkrivnofti obhajajo. Kdaj je Jesuf ta f sakrament poftavil? JesuT je ta f. sakrament per sadnji vezher- ji , na vezher pred Tvojo fmertjo, to je na ve¬ liki zhetertik, poftavil. , Kako je Jesaf ta f. sakrament pojiavil? Po vezherji, ko je P Tvojimi apofteljni ve- likonozhno jagnje jedel, je vsel kruh v’ Tvoje Tvete roke, sahvalil nebeThkiga Ozheta, ga je T’ Tvojo vJigamogozhno beTedo poTvelil, ga raslo- mil, in dal apofteljnam rekozh : Vsemitein jejte: to je moje telo, ktero bo sa vaf dano. — Potem je vsel kelh; sahvalil , poTvelil in ga njim dal rekozh: Pite is tega vfi , sakaj to je moja kri nove savese, ktera bo sa vaT in sa njih veliko prelita v’ odpuThenje grehov. To ftorite, koli- korkrat bote Ttorili, k’ mojimu Tpominu. Kaj fe je s godilo na te Jesufove befede: To je moje telo , to je moja kri? Velik zhudesh , de Te je kruh in vino v’ JesuTovo shivo telo in kri Tpremenilo, defiravno je podoba kruha in vina tudi potlej The oftala. Kaj je Jesuf hotel s ’ hefedami: To ftorite k' mojimu fpominu? S’ temi beTedami je Jesuf Tvojim apoftelj- 255 nam in vfim mafhnikam oblati in sapoved dal, per f. mafhi ravno f’ temi befedami, ktere je on isrehel, kruh in vino v’ shivo telo in kri Jesufa Kriftufa fpremenjevati ; tudi je s’ temi befedami sapoved dal, de naj fe per te fkriv- nofti verni kriftjani na njegovo ljubesen, terp- ljenje in fmert hvaleshno fpomnijo. Kdaj fe hruli in vino f premeni v ’ telo in kri Jesufovo ? Kruh in vino fe fpremeni v’ Jesufovo telo in kri, kadar mafhnik zhes kruh isrezhe Jesu- fove befede: ,,To je moje telo,“ in zhes vino: „To je moja kri.“ Ali je po pofvezhenji fhe kruh in vino? Ni vezh kruh ne vino, ker Jesufove vfiga- mogozhne befede kruh in vino fpremene v’ nje¬ govo pravo telo in pravo kri. Le podoba kru¬ ha in vina fhe oftane. Kaj pa je podoba kruha in vina ? Podoba je to, kar fe nad sakramentam s’ zhlovefhkimi pozhutki vidi in zhuti: farba, po- kuf in duh kruha in vina. Sakaj je Jesuf Krijiuf J '• refhnje Telo po podobi kruha in vina pojtavil, dejiravno je Jesuj' v' vfaki podobi pofebej vef prizhejozh? Sato de fe dve rezhi raslozhijo, ki jih ta fveti sakrament v’ febi fklene : ofer ali daritev k refhnjiga Telefa, in f. Obhajilo. Koliko podob je k- ojru f mafhe treba ? Obeh podob je k’ ofru f. mafhe treba, ker 25'4 fe Jesuf per fveti mafhi nebefhkimu Ozhelu sa naf ravno tako daruje, kakor fe je na krishi daroval. Jesuf, Sin boshji, je prifhel na fvet, de bi grefhne Adamove otroke, kteri bodo va - nj verovali, v’ boljfhi ljudi, v’ otroke boshje pre- naredil, de bi svelizhani bili. Bog Ozhe je ho¬ tel, de naj njegov boshji Sin grehe vliga fve- ta na-fe vsame, naj fe terpljenju podvershe, fvojo dufho in telo pravizi boshji v’ fpravo sa grefhnike v’ dar da, in fvojo kri na krishi pre¬ lije. Jesuf, is ljubesni do ljudi, fe je v’ voljo boshjo vdal, in je dolg in fhtrafenge, ktere fmo mi grefhniki saflushili, na-fe vsel, in je nafho dufho in telo 1' fvojim terpljenjem od v e zliti i- ga pogubljenja odrefhil, nam gnado boshjo in pravizhnofl: saflufhil, ktero fmo po grehu per- vih ftarfhev sgubili, in nam je fvoje nefkonzhno saflushenje dal in vezhno shivljenje perdobil. Kako fe preprizhamo , de je Jesuf Krifiaf sakrament foetiga ref linjiga Telefa tudi ko ofer pojiavil? Jesuf Kriftuf je bil na krishi mafhnik in ofer. Kakor mafhnik je ofroval fvojo dufho in telo nebefhkimu Ozhetu; in je bil ofer. ko je fam febe Bogu sa ofer dal , de je pravizi bosh¬ ji f’ fvojim terpljenjem iti fmertjo na krishi sa grehe vliga fveta sadofti ftoril, in grefhnike s’ Bogam fpravil. Kar je bil Jesuf na krishi sa naf , to je hotel is ljubesni do tvojih pravover¬ nih na vezhne zhafe biti, po redu Melhisede- ka : sato je per sadnji vezherji fpremenil kruh v’ fvoje pravo telo, in vino v’ fvojo pravo kri, in je oboje daroval fvojimu nebefhkimu Ozhe- 255 tu v’ odpufhenje grehov fveta. Kar je Jesuf Itoril, to je tudi fvojim uzhenzam sapovedal, tl e naj v’ njegov fpomin flore, kar fo tudi flo- rili. Pofvezhevali fo kruh in vino, ktero fe je v’ pravo teio in kri Jesufovo fprernenilo fkosi boshjo mozh, fo v’ teh podobah Jesufovo telo in kri Bogu ofrovali, in sakrament fvetiga relh- njiga teleta vshivali, kar tudi fhe sdej mafhni- ki flore. — Tako je sakrament fvetiga refhnji- ga telefa nafha jed sa vezhno shivljenje, in ofer novi ga teftamenta. Kuj kaloljfhka zerkev od fpremenenja kru¬ ha in vina veruje in uzhi? 1 ) De fe per pofvezhenji kruh in vino fkosi befede Jesufove v 1 telo in kri Jesufovo fpremeni, in de je Jesuf v’ tem sakramentu po boshji in zhlovefhki natori prizhijozh. — Deli- ravno imata kruh in vino pervo podobo in po- kuf, vender ni vezh ne kruh , ne vino. 2 ) De v’ podobi kruha in vina je zel Je¬ suf Kriftuf. — V’ podobi kruha tedaj ni farno telo Jesufovo, kakor v’ podobi vina ne farna kri; temuzh v’flednji podobi , in tudi fhe tako majhina drobtiniza ali kapliza teh podob, je Jesuf Kriftuf zel in vef, Bog in zhlovek, s’ du- fho in telefain, f’ kervjo in s’ mefam prizhejozh. 3) De verni kriftjani, ki Kriftufa le v’ podobi kruha vshivajo, ravno tako Jesufa prej¬ mejo, kakor mafhniki, ki ga vshivajo v' podo¬ bah kruha in vina. 4) De pravizhni in grefhniki per obhaji¬ lu Jesufa refnizhno prejmejo; tode pravizhni gnado sadobe, grefhniki pa fmert. 256 5) De Jesuf Kriftuf tako dolgo v’ podobi bruha in vina oftane, dokler podobe ne minejo; v’ zhloveku pa oftane f’ fvojo gnado, dokler fmertno ne grefhi. Sili fmemo sakrament fvetiga refhniga tetefa molili? Smemo in dolshni fmo ga moliti, ker je Jesuf Kriftuf, Bog in zhlovek pod podobami kruha in vina refnizhno prizhejozh, Boga pa fmo dolshni moliti. Kakfhen kruh in kakfhno vino more hiti sa pofvezhenje ? Kruh more biti oprefen is zhifte pfhenizh- ne moke, in vino pravo od vinfke terte. Saka/ je Jesuf Kriftuf ta pref veti sakra¬ ment poftavil? 1) V’ fpomin fvojiga terpljenja in fmerti. ,,Sakaj, kolikorkrat hote jedli ta kruh, in ta kelh pili, hote fmert Gofpodovo osnanovali, dokler ne pride. 1 . Kor. n, 26 . 2 ) De hi bil on farn duhovna jed nafhih dufh sa vezhno shivljenje. ,,Moje mefo je ref jed, in moja kri ref pijazha. Kdor je ta kruh, bo vekomaj shivel." 4 Jan. 6, 56 — 5g. 5) De nam je dal ftanovitno fprizhevanje fvoje ljubesni do naf; in de fmo s’ nebefhkim Ozhetam fpravljeni. 4) De je f’ fvojo zerkvijo do konza fveta ne le f’ fvojo gnado, ampak tudi v’ refnizi fain v’ prizho. 257 t So krijijani dolshni sakrament J. ref knji¬ ga telefa prejemati? Dolshni fo, ker 1) Jesuf fam to sapoveduje rekozh: „Ref- nizhno, refnizhno vam povem: ako ne hote mojiga mefa jedli, in moje kervi pili, ne hote imeli shivljenja v’ febi.“ Jan. 6, 54* 2 ) Savoljo gnad, ktere kriftjan v’ tem sa- kramentu sadobi, kteri je jed in pitje nafhe dufhe sa vezhno shivljenje. Ali je ta f. sakrament vernim sa svelizha- nje potreben? Ne tako, kakor f. kerll; kerotrozi, ki fhe nifo per pameti in nedolshni umerjo; odrafhe- ni, kteri ga shele prejeti, pa jih fmert prehiti de ga ne morejo; in tifli, kteri ob pamet pri¬ dejo, svelizhanje dofeshejo, zhe fo fizer vredni, defiravno nifo bili obhajani. Le tak, kteri je per dobrim fposnanju in ga nozhe prejeti, ne more biti svelizhan, ker gnado boshjo sametuje. Kdaj Jmo dolshni sakrament f. refhnjiga teleja prejeti? Po zerkveni sapovedi fmo ga dolshni, pod fmertnim greham, vfako leto nar manj enkrat, to je ob velikonozhnim zhafu prejeti. Sakaj sapoveduje zerkev ob velikonozhnim zhafu f. Obhajilo prejeti? Sato, ker je Jesuf Kriftuf ob velikonozh- mm zhafu terpel in umeri, in tudi ta fveti sa¬ krament poftavil, in ga dal fvojim apofteljnam vshiti. 17 258 .So krijijani dolshni fhe ob drugih zhajih f. Obhajilo prejeli? Sveto Obhajilo fo dolshni kribjani prejeti v’ fmertni nevarnobi, salo , ker je popotniza v’ vezhno shivljenje; zerkev pa tudi sfaeli, de bi ga vezhkrat v’ letu prejeli. Sakaj je dobro vezhkrat id f. Obhajilu iti? Zhe je kriftjan, kolikor njegova flabob sa- more, vreden, je dobro vezhkrat k’ fvetimu obhajilu iti, ker je f. refbnjo telo duhovna jed, in daje mozh njegovi dufhi. Sveti .Avgufhtin pravi: Shivi tako. de bofh vreden v fak dan telo Gofpodovo prejeti. Je sanikernojt v ’ prejemanji lega f. sakra- menla greh ? Greh je, ker tak zhlovek kashe flabo vero, majhino ljubesen in hvaleshnolt do Jesufa. P er kteri JiaroJti jo dolshni otrozi pervo J . Obhajilo prejeli? Nobeden ne more barobi, kdaj fo otrozi dolshni, ali kdaj fmejo pervo f. Obhajilo pre¬ jeti, bolj vediti, kakor barfhi in fpovedniki, kteri nar bolj vedo , zhe fo otrozi sadobi pod- uzheni , in zhe tako brumno shive, de fo f. Obhajila vredni. Kak fhne gnade sadobi krijtjan, zhe po vred- nirn J. refhnje telo prejme? Vredno f. obhajilo kribjana: 1) S’ Jesufam fklene. ,jKdor je moje me- fo, in mojo kri pije, obane v’ meni, in jeb v’ njern.“ Jan. 6 , 57. 259 z) Gnado boshjo v’ njem ohrani, in po- vikfha. 3) Mu male ali odpuftljive grehe odpufti, 4) Mu hudo posheljenje pomanjfha in ukroti. 5) Obvaruje dufho od prihodniga hudiga. 6) Mu da saftavo zhaftitljiviga vllajenja te- lefa in vezhniga shivljenja. „Kdor je moje me- fo, in mojo kri pije, ima vezhno shivljenje, in jeft ga bom obudil poflednji dan.“ Jan. 6, 55. Kakfhne gnade sadobi hrijijan od sakra- menia Jvetiga ref knjiga Lele J a ho ofra? Ker je v’ tem f. nekervavim ofru, ki ga per f. mafhi Bogu opravljamo, ravno tifti Kri- ftuf, ki fe je v’ odpufhanje grehov fveta na krishi Bogu daroval in kri prelil, sadobe vfi, ki prav verujejo, fo sgrevani in fpokorjeni, per f. malhi miloft in gnado boshjo. Ozhe nebefh- ki, fkosi ta f. ofer potolashen, deli gnado prave pokore in odpufhenje grehov, fhe tako veliki naj fo. Torej je ta ofer opravljen ne le sa od¬ pufhenje grehov, fhtrafing in v’sadoflitev, in v’ sadobljenje vfe potrebne gnade shivim kriftjanam na semlji, temuzh tudi sa verne dufhe v’ vizah, ki fhe nifo sadofti ozhifhene. Trident. sbor. fej. 2 3. Kdo deli vernim f. refhnje telo P Mafbniki dele vernim f. refhnje telo. Koga tedaj hrijijan prejme hadar k ’ J. ob- hajdu gre? Jesufa Kriftufa, praviga shiviga Boga, s’ dufho in telefam, f’ kervijo in s’ mefam. # 17 260 Od perpravljanja sa vredno pre¬ jemanje tega f. zakramenta. fe f me bres perprave iti k' Jvetirnn Obhajilu? Ne fine fe iti bres 'perprave k’ fvetimu Obhajilu; temuzh kdor ga hozhe vredno pre¬ jeti, more prav perpravljen biti. Kolikero more perpravljanje sa, vredno f. Obhajilo biti? Dvojno: perpravljanje dufhe in telefa. Kakfhna je perprava dufhe ? 1) More terdno verovali, de je pravo te¬ lo in prava kri Jesufova prizhejozha. 2) More vedili, de ni le s’ nobenim zhlo- vekam v’ fovrafhtvu, temuzh de fvojiga blish- njiga is ferza ljubi. • 3 ) De more kriftjan bres fmertniga greha in v’ gnadi boshji biti. 4 ) Tudi ne fine imeli ljubesni do malih grehov. 5 ) More sheleti Jesufa vredno in pobosh- no prejeti. odlije velika pregreha Jesufa nevredno prejeli? Velika pregreha je, ker je Jesufu velika nezhalt ftorjena. — S. Pavl od tega tako govo¬ ri : ,,Kdorkoli bo nevredno ta kruh jedel, in kelh Gofpodov pil, je kriv nad telefam in ker- vijo Gofpodovo, in h fodbo (pogubljenje) je in ( pije, ker ne raslozhi telefa Jesufoviga.“ 1. Kor. 11, 27 — 29. 261 Kteri J. Obhajilo nevredno prejemejo ? Vli, l2 i) Vero, upanje in ljubesen obudi. i) De moli Jesufa Kriftufa v’ sakramentu f. refhnjiga telefa. 3) De mif]i s’ hvaleshnim ferzam na fmert Jesufa Kriftufa, v’ ktere fpomin je ta f. sakra- ment poftavljen, in je sapovedano, de ga verni vshivajo. 4) De je ponishen, in de obudi greven- go nad grehi , in terden fklep fvoje shivljenje zhedalje bolj po nauku Jesufovim ravnati, in de ima pofebno ljubesen do blishnjiga. Kako fe obudi vera pred f Obhajilam? Tako , de kriftjan terdno veruje , de je v’ sakramentu altarja ravno tifti Jesuf Kriftuf vpri- zho, kteri je na fvet prifhel naf odrefhit, k‘leri je terpel in na krishi umeri, kteri je tretji dan od fmerti vftal, in fedi na defnizi Boga Ozheta. Kako fe upanje obudi? Tako, de fe kriftjan na Jesufovo ljubesen terdno sanefe, de mu bo grehe odpuftil, fvojo gnado, vezhno svelizhanje in vfe potrebne po- moziii sa svelizhanje dal, ker je tako dobrotljiv in miloftiv, de fe mu v’ sakramentu vshivati da. Kako fe ljubesen obudi? Tako, de ima kriftjan, kteri k’ f. Obhaji¬ lu gre, ferzhno vefelje do Jesufa Kriftufa, kte- riga bo sdaj prejel. Kako kriftjan u’ f. Obhajilu Jesufa f po- nishnojijo prejme? Zhe premifhljuje, kako prezhudno velika je Jesufova ljubesen, ktera je ftorila, de fe je 263 on tolkanj ponishal, rle je Tvojih vernikov du~ kovna jed in pijazha paflal, de bi fe s’ njimi fklenil, de bi vezhno sliivljenje imeli; de je on kralj nebef in semlje , zhlovek pa prah in pe¬ pel in sraven The grefhnik; kako fe je tedaj dolshan pred Jesufam v’ fvoji nizh ponishevati. Saka/ more krijtjan pred f. Obhajilam tu¬ di grevengo z/ies fvoje grehe obuditi, in ter dno fkleniti sa naprej brumno shiveti ? To more sa to koriti, ker noben zhlovek ni sadofti zhift in popolnama vreden Jesufa pre¬ jeti; in ker bo tako veliko gnado prejel, more tudi terdno voljo imeti ljubesniviga in dobrot- Ijiviga Jesufa ne vezli shaliti. Kako na/ fe verni kriji/an fhe bolj per- pravl/a Id Jvetirnu Obhajilu ? Verni kriftjan naj fe poprejfhni dan s’ molitvijo , s’ branjem fvetih bukev in s’ drugi¬ mi dobrimi deli, tudi s’ sdershvanjem od dopu- fhcniga vefelja, sa f. Obhajilo perpravlja. Kako fe more krijtjan na lelef\i perpravlja tisa J'. Obhajilo? 1) De je, zhe ni nevarno bolan, od pol- nozlii tefh. 2) De fpodobno oblezhen s’ velikim fpo- fhtvanjem k’ boshji miši perltopi. „Vfe pa naj fe pofhteno in po redu godi,“ sapove f. Pavl. 1. Kor. 14, 4 o* Kaj more krijtjan Jtoriti , kadar fe pred f. Obhajilam ozhitna f poved moli? Takrat naj grevengo nad fvojimi grehi po= 264 novi. Kadar rezhejo mafhnik: Glejte Jagnje boshje, ktero grehe fveta odjemlje, naj kriftjan Jesufa moli; in kadar mafhnik pravijo: Gofpod, nifim vreden de grefh pod mojo ftreho, te- muzh rezi le s’ befedo, in moja dufha bo o- sdravljena, naj obhajanz s’ veliko ponishnoftjo fposna, de ni vreden Jesufa prejeti, naj fe tri¬ krat na perfa udari, in ravno te befede s’ mafhnikam vred govori. Sraven naj tudi upa¬ nje obudi, de per Jesufu miloft najde. Kako fe more obhajanz per prejemanji f. ho ji j e sadershati? Kadar mafhnik f. hoftjo podajo, more ob¬ hajanz ufta zhedno odpreti, jesik na fpodni shnabel poloshiti, in f’ fpofhtvanjem f. refhnje Telo prejeti; f. hoftje ne shvezhiti, ne nalafh v’ uftih perdershevati, ampak prež savshiti. Ako fe f. hoftja uft prime, je ne fme f’ perftam , ampak s’ jesikam odlozhiti, ne is uft pljuvati, in ne prež is zerkve iti. Kaj more kriftjan po f. Obhajila fioriti? Kadar je kriftjan f. refhnje Telo she pre¬ jel, naj poklekne na ftran, de v’ miru veliko gnado premifli, ktero je prejel, in v’teh hrum- nih miflih naj 1 ) Jesufa sahvali sa nefkonzhno gnado, ktero mu je fkasal, de je k’ njemu prifhel. 2 ) Naj ga v’ ponishnolli moli. 3) Naj mu dufho in telo ofruje, de bo oboje le na boshjo zhaft obrazheval. 4) Naj Jesufa profi, de bo f’ fvojo gnado ftanovitno v’ njem oftal. 2G5 5) Naj vero, upanje in ljubesen obudi in druge Ilorjene dobre fklepe ponovi. 6) Naj ga proli, de mu vfe dodeli, kar mu je sa dufho in telo potrebno. Sakaj fe more krijtjan f’ tako fkcrbjo k ’ f. Obhajila perpravljati? Savoljo fvetolli tega f. sakramenta in sa- voljo velikiga fadu, ki ga is vredniga prejema¬ nja tega f. sakramenta sadobi, in savoljo veli¬ kiga greha, ki bi ga fkosi nevredno f. Obhaji¬ lo Itoril. Kako fe more krijtjan na dan J'. Obhajila sadershaii? 1) §e more varovati vfiga poftapanja, do¬ ma biti, Jesufa vezhkral sahvaliti, dobre dela opravljati, in sbranih fvetih mifel biti, in do¬ bro je duhovne bukve brati. 2 ) V’ zerkev iti, in poboshno moliti. 3) . Vfiga pofvetniga hruma in vefelja, kar je mogozhe, fe ogibati, in tudi potlej na Jesu¬ fa ne posabiti, kteriga je prejel, de vfelej brumno shivi ker le f’ takim Jesuf vekomaj fklenjen oftane. .Ali krijtjan farno v' sakramenta J', ref knji¬ ga Telefa Krijiafa prejme? Kriftjan samore Jesufa Kriftufa tudi s’ du¬ hovnim obhajilam prejeti. Kaj je duhovno obhajilo ? Duhovno obhajilo fo mozhne shelje Jesufa m njegovo gnado prejeti, ktere ima kriltjan is ljubesni do Jesufa in brumniga shivljenja. 266 Je krifijanova dolshnojl vezhkrat lake skele do Jesiifa obuditi, ali duhovno obhajilo prejetij Kriftjan fe more vedno v’ duhu obhajati, sakaj sakrament altarja mu je le vzhali mogo- zhe prejeti; de bi pa Jesufoviga duha imel, more smirej sheleti, zhe hozhe dufhe shivljenje ohraniti. Pofehno pa more 1) Velike shelje do Jesufa in njegoviga duha obuditi, kader fe perpravlja f. refhnje Telo prejeli. 2) Kadar savolj bolesni ne more Jesufa v’ sakramentu altarja prejeti. 3 ) Per f. mafhi, kadar fe mafhnik obha¬ ja , in tudi drugekrat, kadar vidi druge k’ f. Obhajilu iti. Ali je dolshnoft v’ nevarni bolesni sakra¬ ment f. ref knjiga Tele J a prejeti? Velika dolshnoft je , ker je takrat nar bolj potrebno, de dufha kriftjanova mozh sadobi bolesen voljno terpeti, in frezhno umreti, to- raj fe popotniza v’ vezhnoft ne fme do sadnji- ga odlafhati, ker je to nevarno. Zhe kriftjan, kteri je bil nekaj dni poprej per f. Obhajila, sboli, ali mu je treba fpet /• Obhajilo prejeti? Treba mu je, de v’ nevarni bolesni popot¬ niza prejme. Kaj naj verni Jiore, kadar duhoven gredo bolnika obhajat? Verni naj Jesufa molijo in pozhafte , naj ga fpremijo, in sa bolnika molijo, de bi mu 267 Jesuf grehe odpuftil, in fe mu dal vredno pre¬ jeti; in naj tudi sa fe proftjo, de bi na sadnjo uro gnado imeli Jesufa vredno prejeti. Od sakramenta fvete pokore. Koliko pomenov ima befeda pokora v’ J'ebi ? Befeda pokora ima vezh pomenov, ali fe vsame kakor zhednoft, ali kakor sakrament, ali kakor sadoftenje. Kdo ima pokoro kakor zhednojt? Tiki, kteri greh savolj Boga zhes vfe fov- rashi in obshaluje, terdno fklene ga vezh ne delati, in ga po vrednofti nad feboj pokori, in upa, de mu ga bo Bog po fvoji milofti odpuftil. Je laka pokora vfelej potrebna odpufhenje grehov sadobili? Vfelej je potrebna, ker drugazhi fe grefh- nik ne fpreoberne, in mu tudi ni mogozhe od- pufhenja grehov sadobiti, zhe grefhnik greha ne fovrashi, in ga ne sapufti. ,,8preoberni fe k’ Gofpodu, in sapufti fvoje grehe.“ Sir. 17, 21. ,,Ako fe ne bofte fpokorili, boke vfi pogublje- ni.“ Luk. i 3 , 3 . ,,Dufha, ktera je grefhila, bo umerla, ako pa krivizhni nad fvojimi grehi pokoro dela, ne bo umeri.“ Ezhel. 18, 20. 21. -Ali je lahko pokoro delali? Ni lahko ampak teshko, ker je fpazheni natori soperna; sakaj pokora jo lozhi od tega , kar ji je vfhezh. 268 udlisamore grefhnik fam odjebe pokoro delali? Sam od febe ne , temuzh f’ pomozhjo gna- de boshje, to de mu je treba sa-njo Boga profiti. Kako sadobi gref hnik dar pokore? Bog ga grefhniku da is fvoje milodi savolj nefkonzhniga saflushenja Jesufoviga, grefhnik pa ta dar gnade boshje po fvoji profli volji fprejme, in ona njegove ferze k’ Bogu nagne. ,,Gofpod , oberni naf k’ febi , in fpreober- njeni bomo.“ Shalod. pef. 5 , 21. „Obernite fe k’ meni, in fe bom k’ vam obernil.“ Zaha. 1, 3 . Svet Tridentinfki sbor uzhi, kako de fe grefhnik fpreoberne, kako de je k’ pokori na¬ peljan, in is grefhnika pravizhen podane. Grefh¬ nik poflufha boshja befedo, in jo premifhljuje, na to fe mu vera obudi; po nji fposna fvoj nefrezhen dan in fvoje grehe, vidi drafhno fodbo bosbjo, nevarnod vezhno pogubljen biti. Vera ga fpodbode, sazhne mifliti, kako hudo bo s’ njim , zhe smiram hudoben odane ; sazhne fe bali, in vef predrafhen fklene greh sapuditi, persadeva fi fvoj dober fklep fpolnovati, in fvoj nefrezhen dan sapuditi. Pa vender s’ vfim Bo¬ jim persadevanjem ne more Bojih flabod sma- gati in fhe greh dori; v’ takfhnih okolifhnah bi grefhnik obnemagal, ako bi po veri', ki je v’ njem drah obudila, upanja ne sadobil. Vera ga uzhi, de grefhnik fe fizer is fvoje ladne mozhi poboljfhati ne more, samore fe pa po- boljfhati f’ pomozhjo gnade boshje, ktero mu je Jesul f’ fvojim terpljenjem saflushil. Ta ver¬ na refniza grefhnika podpera, sazhne upati, in poln saupanja v’ Jesufovo saflushenje profi Bega 269 -v v’ Jesufovim imenu sa gnado Tpreobernjenja in opravizhenja. Ko pa grefhnik Boga sa gnado proli, ii na mozh persadeva Tvoje flabe nagnje¬ nja ukrotiti, f. Duh mu ljubesen v’ Terze vlije, sazhne ga Bog veTeliti, is ljubesni do Boga, kteri greh Tovrashi sazhne greh Tovrashiti in ga saviditi, Tklene per Tebi greh sapuftiti in bosh- je sapoved Tpolnovati in po T. evangelii sliiveti; in de bi Te Tvojih grehov snehil, T’ Bogam Te Tpravil, Tklene sakrament T. pokore prejeti. Kaj je sakrament J', pokore ? Sakrament T. pokore je sakrament, v’ kte- rim sa to poltavljen maThnik nameft Boga grefh- niku po kerllu ftorjene grehe odpufti, zhe Te jih sgreva in zhifto Tpove, in zhe ima tudi reTnizh- no voljo Te poboljThati, in pravo pokoro delati. Kdo je pojtavljen mafhnik? Tihi, kteriga njegov Thkof po davijo , de Tpoveduje. Kaj je pokora kakor sadojtenje? So tifte Tpokorne dela, ktere To zhloveku potrebne, de pravizi boshji sadolli flori. — Vfak greh more ThtraTan biti, zhe ga zhlovek Tam nad Teboj ne Thtrafuje, ga bo Bog Thtra- fal, ker je pravizhen, pravi T. Avgufhtin. Ali je sakrament J', pokore k ’ svelizhanju potreben ? Potreben je vlim tiftim, kteri To po T. ker- Au Tmertni greh florili. Kdor je v’ Trnertnirn greliu, je na duTbi Mertev sa dobre dela delati, ki To vezhniga 270 slavljenja vredne; ako tak zhlovek ni fkosi gnado sakramenta f. pokore fpet oshivljen , otla- ne mertev, od Boga lozhen in od nebefhkiga kraljetlva, torej vezhniga pogubljenja vreden. Kdaj je Jesuf KriJinJ' sakrament J', pokore pojtavil? Titli dan, ko je bil od fmerti vdal, in fe je fvojim apotleljnam perkasal, in jim rekel: ,,Kakor je Ozhe mene poflai, tudi jeti vaf pofh- ]jem.“ Potlej je va-nje dihnil v’ snamnje, de jih s’ nevidno oblatijo navda, in jim rezhe: ,,Prejmite fvetiga Duha. Kterim bole grehe od- putlili, fo jim odpufheni ; in kterim jih bote sadershali, fo jim sadershani. Jan. 20, 21 — 23 . Kdo ima dan donafhni obla Ji grehe odpa- Jhaii? Dan donafhni imajo oblati grehe odpufha- ti fhkofje, ki fo naftopniki apotleljnov in drugi mafhniki, ker imajo oblati cd Jesufa Kritlufa. Kteri grehi fo odpufheni v' sakramenlu f. pokore? Vti po kertlu tlorjeni grebi, naj bodo fbe tako veliki, in naj jih bo fhe tolkanj fe odpil¬ ile , zhe je grefhnik prav perpravljen. — Kri- duf je rekel fvojim apotleljnam: „Karkoli bote rasvesali na semlji, bo tudi v’ nebelih rasvesa- no. Mat. 18, 18. Kako fe morejo hefede f. pifma vseli , klero pravi, de nekleri grehi ne bodo odpnfheni? Te fe morejo tako vseti, de bodo nekleri grehi teshko odpufheni, ne kakor de bi jih Bog 271 ne hotel odpudili, temuzh l:er grefhnik po fvoji prelil volji gnado boshjo fam savershe. Kaj sadobimo u’ sakramenta f pokore? Sadobimo i) odpufhenje grehov. 2) Odpufhenje vezhnih fhlrafeng. 3 ) Pofvezhejozho gnado boshjo. 4) Mir vedi. — ,,Zhe fe fvojih grehov fpovemo, je Bog sved in pravizhen, de nam nafhe grehe odpudi, in naf od vfe hudobe o- zhidi.“ 1. Jan. 1, g. Kaj fe pravi pravo pokoro delati? Pravo pokoro delati fe pravi k’ Bogu fe verniti, od kteriga fmo fe s’ greham odver- nili, fvoje grehe zhertiti. jih refnizhno obsha- lovati, fe jih fpovedati, jih nizb vezh flori ti , in sa nje sadofli florili, in dobre dela delati. f ktero priliko naf je Jesuf poduzhil, de more grefhnik vfe to Jioriti, zhe pravo poko¬ ro dela ? S’ priliko od sgubljeniga lina. Luk. x 5 . Kaj je potrebno o’ sakramentn f pokore , de Je odpufhenje grehov sadobi? Potrebno je: 1) Isprafhevanje vedi; 2) Grevengo nad dorjenimi grehi; 3 ) Naprejvsetje ali fklep fe poboljfhati; 4 ) Zhida fpoved; 5 ) Sadodi dorili ali nalosheno pokoro dodati. 272 Kaj fe pravi veji isprafhevati? Veli fprafhevati fe pravi, dobro prernifliti, kaj je zhlovek od fvoje sadnje dobro Ilorjene fpovedi, ali od tidiga zhafa, bar je sazhel greh fposnovati, grefbil, s’ miflimi, befedami, she- Ijami, s’ djanjem ali s’ samudo dobrih del. Je isprafhevanje vejii potrebno? Isprafhevanje vedi je lilno potrebno, ker fe grefhnik bres fprafhevanja vefti fam febe ne more prav fposnati, fe ne poboljfhati, in ne zhilto fpovediti. Je isprafhevanje vejii farno takrat potreb¬ no , kader fe grefhnik k' fpovedi perpravlja? Ne le takrat, ampak vezhkrat naj fvoje sbivljenje premifhljuje; pofebno ob nedeljih, prašnikih, po poflufhanji boshji befede, in vfak dan svezher, ker to pomaga, de fe zhlovek loshej fposna, ponishuje in poboljfha. -Ali Ji more grefhnik per isprajhevanji vefti veliko persadeti ? Grefhnik fi more per tem toliko in fhe vezh persadeti, kakor per kakim imenitnim opravilu. Kteri grefhnik fo dolshni fvojo veji fhe bolj fkerbno isprafhevati ? Tiki grefhniki, kteri fo fe flabo fpovedali, fvojo veli malokrat fprafhevali, kteri fvet in njegovo vefelje ljubijo, in kteri imajo veliko pofvetnih fkerbi in smotnjav. 275 Kaj more zhlovek Jioriti, de bo samogel fvojo veji prav isprafhali? More f. Duha na pomozh poklizati, de ga rasfvetli in njegovo grefhno ferze oinezhi, de prav fposna fvoje grehe in febe, kakor ga Bog posna , ki ga bo fodil; kakor je v’ refnizi, ne pa kakor fe fam febi sdi. Grefhnik, zhe bolj greh ljubi, manj ga vidi, zhe ga bolj fovrashi, bolj ga fposna, ker fovrafhtvo is fposnanja pride. Dokler fe grefh¬ nik ne sazhne poboljfhevati, ne bo fvojih gre¬ hov fposna!; zhe tudi vidne grehe fposna, je fhe vender flep, ker ne fposna njih hudobe. David, ko je fvoj greh prav fposnal, in fvojo nefrezho savoljo greha shivo obzhutil, je rekel: „Tvoje pfhize, o Bog, v’ meni tizhe, in tvoja roka je tefhka nad menoj. Savoljo tvoje jese ni sdravja na mojim mefu, moje kolti nimajo pokoja savoljo mojih grehov. Savolj moje hudo¬ bije fo zhes mojo glavo srafle , in me tlazhijo kakor teshka butara. 44 Pfalm 67 , 3 — 5. Ravno tako je tudi sgubljeni lin sdihoval, ki je fam febe premifhljeval in sazhel fvojo nefrezho fposnovati. Na kaj more grefhnik mijlili , preden fe Storjenih grehov isprafhuje ? More premifliti, zhe je fpolnil fvoje per sadnji fpovedi Itorjene fklepe in obljube, in kar mu je fpovednik sa pokora naloshil, ali fvetoval ftoriti, de bi fe loshej greha varoval. Na kaj more grefhnik fploh mi/liti per is- prafhevanju vejii ? §ploh more mifliti: 18 274 1) Zhe je s’ mulijo, s"' sheljami, s’ be- fedami ali s’ djanjem, ali s’ sarnudo dobrih del grefhil. 2 ) Kahfhen greh je ftoril. 3) Kolikokrat je en greh ftoril. 4) Na okoljfhine greha, ktere hudobo ftor- jeniga greha povifhujejo, ali smanjfhujejo. 5) Kaj je is greha prifhlo, in kaj je k’ grehu perloshnoft dalo. 6) Is kteriga namena je grefhil. Na kaj more grejhnik per isprafhevanji ve- sA 1 pofeboj miflili , de bo fvoje grehe svedil? 1 ) Zhe ni grefhil soper defet boshjih ali pet zerkvenih sapoved. 2 ) Zhe ni kriv eniga ali vezh poglavitnih, lallnih ali ptujih, soper f. Duha, ali v’ nebo rpijozhih grehov. 3) Zhe ni opuftil del milofti do fvojiga blishnjiga, ali kaj drugiga dobriga, kar je bil dolshan ftoriti. 4) Zhe ni dolshnoft fvojiga ftanu r’ ne- mar pufhal. 5) Zhe je ftorjeno krivizo poravnal in po¬ pravil , in s 1 fvojim fovrashnikam fe fprnvil. Na kaj more zhlovek per isprafhevanji pre- grefhnih mifel in shelja gledati? Per fprafhevanji hudih mifel more gledati, zhe jih je radovoljno imel, in per sheljah, zhe je va-nje pervolil. Kako fe more fhtevila grehov is pr afhevati? More mifliti, kolikrat je en fmerten greh 275 ftoril; zhe pofebej fhtivila ne ve, naj pomifli faj, kolikrat ga je v’ mefzi v’ tednu,'ali na dan ftoril. Saha j Je more tudi isprafhevati, kaj je is gre¬ ha prifhlo , in kaj je k ’ grehu perloshnoji dalo ? Sato, ker more per fpovedi rasodeti, zhe je bil blishnji s’ njegovim greham mozhno ras- shalen , pofhkodovan ali pohujfhan, zhe je sa- voljo tega sazhel v’ bogabojezhnofti bolj mersel, sanikern perhajati. Ravno tako more tudi na fpovedi povedati, kaj je k’ grehu perloshnoft dalo , zhe je grefhil is flabe navade, ali ker fe perloshnofti ni ogibal, ali radovoljno v’ nji oftal. Kako Je isprajhuje veji nad dolshnoflmi Jvojiga Jtanu ? Zhe pomifli, ali je kakor ozhe, gofpodar, vifhi, ali kakor otrok, pofel, ali podlosben in i. t. d. fvoje dolshnofti svefto dopolnoval, ali ne. Kdaj je sanikernoji v’ isprafhvanji vejti velik greh ? Pofebno takrat je velik greh, kader fe zhlo- vek v’ nevarnoft poftavi kak fmerten greh posa- biti, to fe sgodi vezhi del per ljudeh, kteri ve- likrat fmertno grefhe, in fe malokdaj fpovedujejo, Od grevenge. Kaj je grevenga ? Grevenga je gnufenje nad greham, ki je nar vezhi hudo na fvetu, in ferzhna shalpft, 18 * 276 de je Bog rasshaljen, fklenjena s’ ftanovitno voljo Boga nizh vezli rasshaliti. Grevenga more bili: 1) notrajna ali ferzh- na , 2) zhesnatorna, 3 ) nar vezhi, (zhes vlako drugo shalofi:,) 4) nad vfimi grehi. Kdaj ima grefhnik nolrajno ali Jtržimo grevengo ? Takrat, kader ni le v’ uftih, ampak ga r’ ferzi pezhe, in pokoja nima, de je Boga s’ greliam rasshalil, in fe tudi poboljfha. Bog sa- poveduje grefhnikam rekozh: ,,Spreobernite fe k’ meni is zeliga ferza s’ poftam , s’ jokam in shalovanjem, in pretergujte fvoje ferze, ne Tvo¬ jih oblazhil. a Joel. 2, 12. Isglede prave notraj- ne grevenge imamo nad f. Petram , nad Davi- dam, nad ozhitnirn grefhnikam, ki je v’ tem- peljnu moli , nad sgubljenim linam. i. t. d. Sakaj more grevenga f er zima shalofi bili? Sato, ker ima tudi greh v’ ferzu fvoj sa- zbetek. „Is ferza pridejo hude mifli, ubijanje, prefhtefhtva, lolernija, tatvine, krivo prizheva- nje, preklinovanje.“ Mat. i 5 , 18. Kdaj ima grefhnik zhesnalorno grevengo? Kader ga gnada, f. Duha in zbesnatorni urshohi k’ shalvanju omezhe ; de shaluje is Iju- besni do Boga, ker je s’ greham njega, nar vezhiga dobrotnika, rasshalil, gnado boshjo sa- pravil, pravizo do nebef sgubil, in fe vezhni- ga pogubljenja vredniga boril. Kdaj ima zhlovek naiorno grevengo ? i akrat, kadar is natornih ursbohov shalu* 277 je, de je s’ greham oframoten in poThkodovan, v’ bolesen padel, ali fe mu je kaj drugiga, kar¬ koli li she bodi, hudiga sgodilo. Kralj Antijoh li je v’ Tvojim hudobnim shivljenji nesnano bo¬ lesen dobil, de To ga shiviga zbervi jedli. Yii To ga sapuftili, ' nobeden mu ni hotel Tlrezhi. Sdej je obshaioval Tvoje pregreThno shivljenje, pa ne is ljubesni do Boga , ampak savoljo bo- Jezhin , ki jih je terpel, in je shelel od njih reThen biti. Profil je Boga sa pomozh, in je ni dobil. 2. Mak. g. Ali grefhnik more v’ s g olj nalorno greven- go per Boga odpajhanje sadobiti? Ne more, ker taka grevenga ne pride is lju¬ besni do Boga, ampak is ljubesni do Tamiga Tebe. Bi bila grevenga dobra in sadojii , ko bi zhlovek le salo shaloval, ki fe pekla boji? Taka, grevenga bi ne bila sadofti, ker bi isvirala le is ftrahu predpeklam, ker tak, kte- ri is ftrahu nad greham shaluje, Te le boji go¬ reti, ne pa greThiti. Ali ni Jtrah pred peklam grefhniku vendsr k prida ? Tudi tak ftrah je greThniku k’ pridu, ker ga od greThnih del odvrazhuje, in k’ dobrim napeljuje. „GoTpodov ftrah je modrofti sazdie- tek.“ Prip. 1, 7. „§trah boshji je sazhetek njegove ljubesni. Sir. 25 , 16. Sakaj sgolj Jtrah prave grevenge v' jerzu grejhnika ne napravi? Sato ne, ker volje greThnikove ne prena- 278 redi. — Tak grefhnik ne fovrashi greha is liu- besni do Boga, temuzh sato , ker mu je greh fhkodljiv; on sheli, de bi bilo perpufheno, kar ljubi, ker fe pa ftrahovanja poftave boji, greh fovrashi, tode le permoran. Njegova volja je fhe hudobna, deliravno fo unajne dela dobre viditi. „Kdor ne ljubi, oftane v’ fmerti. 44 i. Jan. 3 . i 4 « ? ,Kdor ne ljubi Gofpoda Jesufa Kriftufa, naj bo preklet. 44 1. Kor. 1 6, 22. Sakaj more grejhnih greh fovrashiti? Grefhnik more greh fovrashiti is ljubesni do Boga. Kako grejhnih ve , de greh is ljubesni do JB o ga Jo v ras h i ? Is tega, zhe je perpravljen rajfhi vfe sgu- biti, in fe vfim ljudem snmeriti, kakor Boga s’ fmertnim greham rasshaliti. — Tako je floril Egiptovfki Joshef, ker fe je rajfhi ljudem sa- merel in v’ jezho fhel, kakor de bi bil grefhil. 1. Mos. 3 g, g. Sakaj je tedaj k ’ pravi grevengi potrebna ljubesen do Boga ? Salo , ker le tifti, kteri Boga prav ljubi, samore greh tudi prav fovrashiti in obshalovati, in s’ tako grevengo odpufhenje sadobiti. Jesuf pravi od ozhitne grefhnize : ,,Veliko grehov ji je odpufhenih; ker je veliko ljubila; komur je pa manj odpufheniga, manj ljubi. 44 Luk. 7, 47 * Kaj fe hozhe rezki, grtvenga more nar ve- zhi slialoji bili? Se hozhe rezhi, de grefhnik more bolj sh alovali, de je Boga rasshalil, gnado boshjo in 279 pravizhnoft sgubil, kakor de bi bil nar ljubThi n zh na Tvetu sgubil. Tabo veliko shaloft je imel David, kteri Tam od febe prizha rekozh: ,,Truden Tim od sdihovanja, vfe nozhi fe na Tvoji pofteji Tllno jokam , in fvojo polleljo s’ Tvojimi Tolsami mo- zhim. Od snotrajne shalofti fo mi ozhi otem- nele , med vfimi Tvojimi Tovrashniki Tim Te po¬ karal. PTalm. 6, 7. 8. Moje ozhi bolj zhujejo , kakor zhuvaj, Tlab Tim in neraorem savoljo ve¬ like snotrajne shalofti govoriti. PTalm. 76, 5 . Saka j more biti shaloji nad grehi tako velika? Sato, ker nobena neTrezha ni tako velika, kakor bosbje rasshaljenje. — Kakor je zhlovek dolshan Boga. nar vezhi vTe ljubesni vredna do¬ brota, zhes vTe ljubiti, tako more tudi greh zhes vTe Tovrashiti, kakor ga Bog zhes vTe Tovrashi. Sam greh je edino hudo , ker greh Boga sartizhuje, in shali, duTho oftudno ftori, in ji neisrezhene Thtrafenge saTlushi. Jeremija prerok greThniku to lilno hudobijo ozhita rekozh: ,,Vidi in vedi, kako hudo in grenko je sa-te, de Ti sapuftil GoTpoda Tvojiga Boga.“ Jer. 2, 19. Ali je lohka tako veliko shaloji imeti? Teshko je, ker greThni zhlovek ne Tposna sadofti hudobije, ktero ima greh v’ Tebi. Le pofebna gnada boshja greThniku pomaga, de hudobijo greha Tpotna, in ga obshaluje; in sa to gnado more Boga ponishno profiti. Po zhim f'posna sre jhnik , de ima tako ve¬ liko shaloji? Po tem, zhe Tovrashi, kar ga je pred v’ 280 greh napeljevalo, fe s’ veliko nejevoljo fpomni vfiga vefelja, ki ga je v’ grehu v.shival, in ima nepremagljivo voljo rajfhi vfe terpeti , kakor fhe grefhiti, in tako voljo tudi v’ perloshnofti ozhitno in refnizhno pokashe. Kaj taki kashejo, ki fvoje grehe v ’ pogovo¬ rih f’ vefeljem ali s 1 mer slo to perpovedujejo ? Taki kashejo, de nimajo grčvenge nad Tvo¬ jimi grehi; sakaj ko bi jo imeli, bi fe fvojih grehov framovali, in bi jih drugim ne perpo- vedovali, temuzh fe pred Bogam ponishali, in ga milotli proiili. Kdaj je grevenga zhes vfe grehe? Takrat, kader grefhnik nad vfimi grehi shaluje, nad velikimi in nad majhnimi, nad lahnimi in nad ptujimi, kterih je on deleshen. Sakaj more grefhnik zhes vf'e grehe shalovati? Sato, ker fo vii grehi Bogu soperni in ga rasshalijo, in ker je Jesuf sa vfak greh terpel. — Bog pravi po preroku Ezehielu: „Ako kri- vizhni sa vfe fvoje grehe, ktere je horil, poko¬ ro hori , in vfe moje sapoved dopolni, prav in po pravizi ravna, bo gotovo shivel, in ne bo umeri.“ Ezeh. 18, 2 1. Je lohka nad vfimiftorjenimi grehi shalovati? Ni lahko, sato ker ima vfak zhlovek po- febno nagnjenje do kakiga greha, kleriga tesh- ko opuhi. Tudi je teshko shalvati nad greham, kteri zhloveku dobizhek nefe, ali ga zhafno frezhniga hori. 281 Koliko zhafa more grejhnik nad frojim i grehi shalovati P Grefhriili more do fmerti shalovati, to je, Tvojo nehvaleshnoft in hudobijo more smiram fposnati in fovrashiti. Kakor je dolshan Boga vfelej zhes vfe ljubiti, tako more tudi greh vlelej zhes vfe fovrashiti in obshalovati, ki ga je od ljubesni boshje odvrazheval. — David, sgled prave pokore, je djal: Jeft fposnam fvo- jo hudobijo, in moj greh je vedno pred moji¬ mi ozhmi.“ Pfalm. 5o, 5. Kolikera je zhesnatorna grevenga ? Zhesnatorna grevenga je dvojna, popolna- ma in nepopolnama. Kaj je popolnoma grevenga P Popolnama grevenga je shalovanje in gnu- fenje nad greham farno sato , ker je Boga nar vezhi dobroto, ktero zhes vfe ljubi, rasshali!, s’ terdnim naprejvsetjam fklenjena Boga nizh vezli rasshaliti. Kako J'e popolnama grevenga obadi? Tale le: Moj Bog, meni je shal savoljo vlih mojih ftorjenih grehov, sato ker lim s’ njimi tebe fvojiga vfe ljubesni vredniga Boga, nar vezhi in nefkonzhno dobroto , ktero is ferza ljubim , rasshalil. Terdno fklenem s’ tvojo gnado fvoje shivljenje poboljfhati, in rajfhi vfe, tudi fmert preterpeti , kakor tebe fvojiga Boga, nar vezhi dobroto s’ enim greham vezh rasshaliti. Daj mi gnado, de ta fvoj fklep fpolnim. Prolim te 282 sa to savoljo nefkonzhniga saflushenja tvojiga boshjiga Sina, nafhiga Gofpoda in svelizharja Jesufa Kriliufa. Kaj je Jtoriti , kader Je hozhe popolnoma grevenga. obuditi? Takrat moremo: i) Boga sa gnado profiti. „Vfak dober dar je od sgoraj , in pride od 0- zheta fvetlobe.’ 4 Jak. 1, 17. 2) Si k’ ferzu vseti, kdo je tifti, kteriga fmo rasshaiili. 3 ) Se r’ obudvanji te grevenge vezhkrat vaditi. Kdaj je zhlovek dolshan popolnoma greven- go nad fvojimi grehi obudili? 1) Kader mifli kak fvet sakrament pre¬ jeti, pa fe v’ Itanu fmertniga greha snajde, in nima perloshnoll fe fpovedati. 2) V’ vfaki fmertni nevarnofti.—,,Ljube- sen pokrije obilno fhtevilo grehov.’ 4 1. Pet. 4» 8. Kdaj J~e more fhe Jizcr popolnoma greven¬ ga obuditi? Prav dobro je popolnama grevengo vfaki dan obuditi, slafti pa, preden fe fpat gre. Kaj Jtori popolnama grevenga? Popolnama grevenga dodeli odpufhanje gre¬ hov tiftim, kteri nimajo perloshnofti, pa imajo vender terdno voljo kakor hitro bo mogozhe, fe jih fpovedati. Popolnama grevenga fklene zhloveka popolnama s’ Bogam , torej fo mu gre¬ hi odpufheni, ker tak zhlovek je sarof pobolj- fhan. To fe vidi ozhitno nad Zahejam, Mag- 285 dalena , delnim rasbojnikam. Tako uzhi sbor v’ Tridentu v’ 1 4 * Sej. 4. Kaj je nepopolnama grevenga ? Nepopolnama grevenga je zhesnatorno sha- lovanje in gnufenje nad greham , is ljubesni do Boga sato, ker je greh fam na febi oltuden, ali pa, ker sgubo nebef in vezhno terpljenje v’ pekli pernefe, fklenjeno s’ terdnim fklepam Boga nizh vezh rasshaliti. Kaj more grejhnik, kteri nepopolnama gre'- vengo obudi, Jhe dale j Jtorili? Taki grefhnik more upati savoljo saflushe- nja Jesufa Krillufa odpufhenje fvejih grehov do- fezhi, in more sazheti Boga, sazhetnika vfe pra- vizhnofti in fvojiga opravizhenja zhes vfe ljubiti. Kako Je nepopolnama grevenga obudi? Tako le: Moj Bog! meni je shal is zeliga mojiga ferza ; in fovrashim is ferza fvoje grehe savoljo njih oftudnolli, in sato , ker lim savolj njih ne¬ bela sgubil, in pekel saflushil; in kolikor bolj greh fovrashim in zhertim , toliko bolj ljubim od sdaj pravizhnolt in tebe, o moj Bog, ker fi isvirk in sazhetnik vfe pravizhnolli. Upam sadobiti od tvoje nefkonzhne milofti savoljo sa- flushenja Jesufa Krillufa , fvojiga Odrefhenika , odpufhenje fvojih grehov, in lerdno fklenem s’ tvojo gnado sanaprej nizh vezh grefhiti. Kaj Je dofeshe [kosi nepopolnama grevengo? Dofeshe fe v’ fpovedi in s’ fpovedijo odpu¬ fhenje grehov. 284 Ktero grevengo Ji more grefhnik persade- vati obuditi ? Defirarno je nepopolnama grevenga k’ sa- kramentu pokore sadolli, fi more vender grefh¬ nik persadevati, de popolnama grevengo obudi. Je potrebno, de je s 7 grevengo tudi upanje fklenjeno ? Potrebno je, de grefhnik v’ fvoji shalofti v’Kriflufovo saflushenje, v’ boshjo vfigamogozh- noft in miloft saupa, de mu bodo grehi odpu- fheni, in de ga bo Bog ljubesnjivo fprejel, ka- derkoli fe bo fpreobernil; ker bi fizer obnema- gal in obupal, in bi bil tako pogubljen, kakor Judesh Ifhkarjot. Od terdnigafklepa ali naprej vsetja. Kaj je terden fklep? Terden fklep je refnizhna volja fvoje shiv- Ijenje poboljfhati, in nizh vezh grefhiti. Jesuf je rekel prefhefhtnizi: Pojdi, in sanaprej vezh ne grefhi.“ Jan. 8, n. ■Jli je upali odpafhenje grehov bres ter dne volje ne vezh grejhiti? Ni ga upati, sakaj kdor refnizhne volje ni¬ ma, nizh vezh grefhiti, ima fhe ljubesen do greha pa ne do Boga, ima fhe hudobno voljo, in mu Bog ne more odpuftiti, ker Bog le do¬ bro voljo ljubi, greh pa fovrashi, grefhnik ga pa ljubi. 285 IT zhimn more biti perpravljen, kdor ima refnizhno voljo J'e poboljflia.ii P Tak more perpravljen biti: 1 ) Vfih grehov, in tudi blishne perlosh- nofti in nevarnofti greha fe ogibati, j,Naj sapufti hudobni fvojo pot, in krivizhni fvoje mifli, naj fe k 1 Gofpodu verne, in on fe ga bo ufmilil, in k’ nafhimu Bogu, sakaj per njem je veliko odpafhenja.“ Isa. 55, 7 . 2 ) Vfakimu nagnjenju v’ greh soper fiati, fvojo voljo boshji volji podvrezhi, in fi vfe po¬ trebne pomozhi v’ prid oberniti, de gnado bosh- jo febi ohrani, svefto more moliti, pogoftama fvete sakramente prejemati, fe poftiti i. t. d. 3) Ptuje blago poverniti, s’ greha m fior- jeno pohujfhanje, in blishnjimu na zhafti, ali na blago ali drugej fiorjeno fhkodo popraviti. 4 ) Viim fovrashnikam in rasshalnikam is ferza odpuftiti. 5) Vfe dolshnofti fvojiga ftanu na tanko fpolnovati, in od fpovednika rialoshene pokorila svefto opravljati, s’ befedo fiariga zhloveka fle- zhi, in po snotranjim vef drugi biti. Kako lepe sglede prave grevenge in ref- nizhniga fklepa ne vezh grefhiti imamo v’ Ke- tim pifmu nad sgubljenim finam, nad Zahe- jem, nad f. Pavlam, kteri pravi: ,,Nobena rezh naf ne bo mogla lozhiti od ljubesni boshje, ktera je v’ Kriftufu Jesufu Gofpodu nafhim.“ Rim. 8, 39 . i. t. d. Kaj more grefhnik Jiorili, de bo terden fklep Je poholjfhnli sadobil ? 1 ) Verno molili, in ufmiljeniga Ozheta 286 fkosi Jesufa Kriftufa sa gnado profiti, ker vfa nafha smoshnoft je le od Boga. 2) Vrednoft in prid gnade boshje, ktera je vezh vredna, kakor vfe zhafne dobrote, in tudi fhkodo, ktero nar manjfhi greh dufhi flo¬ ri , in ktera je vezhi , kakor vfe zhafne nefrc- zhe, vezhkrat premifhljevati. 5 ) Pogofto premifhljevati fmert, fodbo, vezhnoft, Jesufovo terpljenje, in vfe to, kar v’ njegovim ferzu ljubesen do fveta manjfha, in njegovo ferze k’ Bogu povsdiguje. 4) Vezhkrat ferzhno voljo ne vezh gre- fhiti ponavljati, pofebno pa, kadar fkufhnjave previdi ali obzhuti. ,,Kdor do konza ftanoviten oftane, bo svelizhan.“ Mat. 10, 22. Od fpovedi. Kaj je J poved? Spoved je sgrevano in ponishno obtoshenje fvojih ftorjenih grehov pred mafhnikam k’ fpo- vedvanju pooblaflenim, sato de bi f. odveso od njega prejel. Ali /e potrebno, de f e grefhnik na fpovedi fvojih grehov s ’ ponishnim in shalojinim fer- zam obtoshi? To je potrebno, drugazhi bi fpoved dobra ne bila, ker grehi na fpovedi nifo le sato od- pufheni, ko fe jih fpovc, ampak savoljo sno- trajne grevenge, ki jo grefhnik nad grehi ima. Kakfhna more f poved biti? Spoved more hiti, 1) ponishna, 2) žela, 3 ) zhifta, refnizhna bres hinavfhine. Kdaj je fpoved ponishna? Spoved je ponishna, h a d er fe grefh nil< vef sgrevan in oframoten fvojih grehov obtoshi , vfe nepotrebne isgovore na ftrani pufti, in fe fodbi fpovedniba podvershe. Saka j Je more grefhnik ponishati? On fe more ponishati pofebno na fpovedi, ker je nesveft flushabnik boshji, nehvaleshen otrok, hudodelnik pogubljenja vreden, pa ven- der sheli in proli milofti, ktere ni vreden. Od kod isvira prava ponishnoji? Prava ponishnoft isvira is refnizhniga fpo- snanja fvojih grehov in fvoje nevrednofti. Sgubljeni, rasujsdani fin , kader je fposnal fvojo hudobno nepokorfhino , je rekel ozhetu: „Ozhe , grefhil fim v’ nebefa in soper vaf, vezh nifim vreden vafh fin imenovan bi ti . 44 Luk. i 5 , 22. Ozhitni grefhnik je od delezh ftal, in fi'ni upal ozhi v’ nebefa vsdigniti, tennizh ter- kal je na fvoje perfi rekozh: Bog bodi miloft- ljiv meni grefhniku. Kdaj je f poved žela ? Spoved je žela, kadar fe grefhnik vfih fvo¬ jih fhe ne fpovedanih grehov pred fpovednikam na tanko, odkritoferzhno in bres hinavfhine ta¬ ko obtoshi, kakor fe po fkerbnim fpraflievanji vefti kriviga fposna. 288 Kdaj je fpoved zhifia, odkritoferzhna in bres hinavfhine ? Takrat, kader l) grefhnik fhtevilo vfih fmertnih grehov bres samolzhanja, in tudi okol- fhine, ktere greh sa fposnanje vezhi flore, ali pa njegovo forto fpremene, na tanko rasodene. Vender pa ne fine ljudi, s’ kterimi je grefhil, nikoli imenovati, in fe more varovati, de kaj ne pove, kar hi bilo pofhtenju blishnjiga na- fproti, in nepotrebnih rezhi tudi ne perpove- dovati, ki k’ fpoved ,ne gredo. 2) Kadar to, kar od fvojih grehov sa terd- no ve, tudi sa terdno rasodene, od tega pa, kar ne ve sa terdno, pove, de ne ve sa terdno. Kli velja fpoved , kadar grefhnik is Jtrahu ali is framoshljivofti per J'povedi kak J'merten greh samolzhi? Takrat njegova fpoved ne velja le nizh, temuzh takrat fhe nov fmerten greh flori, s’ kterim sakramentu pokore veliko nezhaft flori. Kaj more grefhnik Jiorili , kleri je na fpo- vedi kak fmerten greh nalafh, ali pa is grej'li¬ ne sanikernoJU samolzhal? Tak grefhnik ni le dolshan samolzhaniga greha fe fpovedati, ampak fe more tudi obtoshiti: 1) V'koliko fpovedih je ta greh samolzhal. 2) More vfe fpovedi, ktere je po samol- zhanirn grehu opravil, in v’ kterih fe je fmert¬ nih grehov obtoshil, popolnama ponoviti. 3 ) Se more fpovedati, ako je v’ takim ftanu prefveti sakrainent refhnjiga Telefa pre* 289 jel, kolikrat je to bilo, in zhe fe je tudi ob velikanozhnim zhafu sgodilo. 4) More povedati, zhe je tudi druge fvete sakramente v’ tem banu prejel. Kaj more grejhnik Jioriti, kteri je Jmerten greh ali is nevednojii, ali is posabljivojti sa- molzhal ? Tak grefhnik more per pervi fpovedi sa- molzhan greh povedati, zhe ga kmalo po fpo- vedi in fhe pred Obhajilam vezh nemore pove¬ dati; treba mu pa ni tifte žele fpoved ponoviti. -Ali Je nam je treba per fpovedi Jramovati ali bati? Ni fe nam treba per fpovedi ne framovati, ne bati, ker naf 1 ) ni bilo fram pred Bogam , hteri vfe vidi, gret biti, in fe nifmo bali od njega veko¬ maj pogubljeni biti. 2 ) Ker je boljfbi fvoje grehe na fkrivnim pred fpovednikam rasodeti, kakor pa s’ nepo- kojno veftjo shiveti, nefrezhno umreti, in fodni dan savoljo tega pred vfim fvetam v’ framoto priti, 3) Ker tudi fpovednik ve sa fvoje flabofti, in more savoljo tega do grefhnika ufmiljen biti. 4) Ker je fpovednik savesan pod fmertnim greham, in pod ojtlrimi zhafnimi in vezhnimi fhtrafe ngami molzhati. Kako naj grejhnik na fpovedi govori? 1 ) Vfelej raslozhno, in kolikor je mogo¬ če s’ fpodobnimi befedami. 19 290 2) Tako, de ga bo fam fpovednik, ne pa drugi ljudje flifhali. sili j'mo Je dolshni tudi malih ali odpujilji- vih grehov J povedati? Nifmo fe ravno dolshni, pa je to vender prav dobro, in fe vfakimu fvetuje, ker fe lah¬ ko sgodi, de grefbnik ne ve, zhe je velik ali majhen greh. Je treba vezhkrat Id J povedi iti? Vezhkrat je treba k’ fpovedi iti sato : 1) Ker fe vezhkrat grefhi, in ker je ne¬ varno fpravo s’ Bogam odlafhali. 2) Ker pogoltna fpoved zhloveka varuje nevarnolti in perloshnolti greha, in dufho v’ gnadi poterdi. 3 ) Ker pogoltna fpoved veliko perpomo- re, de je veli smiram bolj zhilla in obzhulljiva. sili je prav, zhe grefhnik drugim pove, ha- ko ga fpovednik per fpovedi vodi ? Ni prav, in vezhkrat je fhe fhkodljivo. V' kleri Jiarojii Jo otrozi dolshni k' fpove¬ di iti? Otrozi fo dolshni k 1 fpovedi iti, kader fe pameti savedo , in sazhno dobro od hudiga ras- lozheva ti. Kaj fe more Jtoriti, preden Je sazhne Jvo- jih grehov Jpovedovali ? Preden fe sazhne fpovedovati, more poklek¬ niti , f. krish ftoriti, in rezili fpovedniku : Jih 291 profim, duhovni ozhi, sa f. shegen, de fe bom mogel prav in zhillo fvojih grehov /povedati. Kaj more Ji or iti potem , ko shegen od Jpo- vednika prejme ? Potem fe moli, zhe je zhaf in perloshnoft, ozhitna fpoved , in fizer tako : Jeft ubogi grefhnik, fe fpovem Bogu vfi- gamozhnimu , Marii, njegovi prezhafliti mate¬ ri, vfim ljubim fvetnikam in njim, boshji na- meftnik, de fim od fvoje sadnje f]>ovedi, ktero firn (povej, kdaj Ji bil sadnizh per f povedi) ftoril, velikrat in mozhno grefhil, s’ miflijo, s’ befedo in s’ djanjem, slafti pa fe obtoshim, de lim — (takej Je f povej Jvojih grehov tako , kakor Je je pred uzhilo, in kakor Je pred Bo- gam kriviga JposnaJh ). Kako Je Jpoved fklene? Spoved fe tako fklene : Savol jo lih in vfih mojih grehov, ki jih vem, in ki jih ne vem, ktere lim Iloril, ali lim kriv bil, de fo jih drugi ftorili, mi je is ferza shal sato, ker lim s’ njimi Boga nar ve- zhi, in vfe Ijuhesni verdno dobroto rasshalil. Terdno fklenem nizh vezh grefhiti, in fe vlih perloshnoft, ktere v’ greh napeljujejo, varovati. Profim jih duhovni ozhe sa svelizhanfko poko¬ ro, in sa potrebne nauke, in sa f. odveso fvo¬ jih grehov, zhe fim je vreden. Je velika dobrota J. odvesa ? Sveta odvesa je velika dobrota, ker s’ njo grefhnik, zhe je refnizhno sgrevan, sadobi od- 19 * 292 pufhanje vfih grehor, ki jih je po f. kerdu ftoril, in vezhnih fhtrafeng, pofvezhejozho gna- do boshjo; dufho, ktera je bila sa dobro meriva, oshivi sa vezhno shivljenje, podane otrok bosh- ji, in sadobi pravizo do nebefhkiga kraljeftva. Kaj naj gre f/mik Jtori, kadar je J'velo od- veso prejel? Naj Boga sahvali sa to fofebno gnado, ki je ni vreden. jšli samore gref/mik odveso f rojih grehov po vrednim sa/lushiti? To je nemogozhe, ker take velike gnade nihzhe ni vreden, temuzh fpokorni grefhnik jo le po milobi bosbji sadobi. Ima fpovednik ohlaji kaderkolj hozhe grefh- nika od grehov odvesaii? Spovednik ima refnizhno oblaft od Jesufa Kriftula grefhnika od grehov odvesati , zhe je refnizhno sgrevan, zhe pa ni sgrevan, in poko¬ re ne dela, ni f. odvese vreden. Jesuf fam je le fpokornim grefhnikam gre¬ be odpufhal, tako morejo tudi fpovednik! bo¬ riti, ker jim je Jesuf dvojno oblab dodelil, gre¬ be odpufhati, in sadershevati. Mat. i8, 18. Kaj naj grefhnik Jtori, kadar ni odvesan hil? Naj fpovednika ne nadleshva, ker to bi bila prevsetnob, temuzh naj fe ponisha, naj fvojo nevrednod fposna, nad njo shaluje, naj Boga sa gnndo proli, in naj fkerbi fvoje shiv¬ ljenje poboljfhati, in le tako bo milob dofegel. 293 Kaj naj Jlori grefhnik po f povedi? Naj fpremifli nauke, ki mu jih je fpoved- nik dal, in naj profi Boga. de bi mu pomozh dal jih fpolnovali, in naj fklene fe pokoriti, in po nauku in sgledu Jesufovim shiveli. Od dolge fpovedi. Ali je dolga Jpoved , to je [po ved od zeliga shivljenja , vjakimu potrebna ? Nekterim je potrebna, nekterim k’ pridu, in nekterim pa tudi lahko fhkodljiva. Kdaj je ponovlenje she jtorjenih fpoved po¬ trebno ? 1) Kader je kdo v’ poglavitnih refnizah kerfhanfke vere neveden bil. 2) Kadar je kak velik greh hodi fi is fra- moshljivoki, ftrahu, ali is pregrefhne nevedno- ki, ali pa is sanikerne posabljivoki samolzhai. 3 ) Kadar je bil vezh zhafa v’ pregrefhnih navadah, ali ni imel prave grevenge in lerdni- ga fklepa fvoje shivljenje poboljfhati. 4 ) Kadar po pameti previdi, de Te ni prav fpovedoval. Kierimu je dolga j'poved dobra in k' pridu? 1) Tikimu, kteri je fklenil bolj popolna- nia shiveti. 2) Tillimu, kteri mifli fvoj kan fpreme- niti, de bo fvoje dolshnoki v’ novim kanu lo- shej dopolnil. 5) Tudi vfakimu je koriftna, de fe loshej k’ fmerti perpravlja, ker po fmerti ni vezh zhafa pokoro delati. Kterimu krijijana bi bila dolga f poved lah¬ ko fhkodljiva ? Tiftimu, ki jo je enkrat, ali vezhkrat opra¬ vil, in je fizer zagovitniga, bojezhiga ferza, je lahko fhkodljiva. Kako fe more krijtjan, kar dolgo f poved sadene , sadershaii? Kriftjan fe more s’ fvojim navadnim fpo- vednikam pofvetovati, in to ftoriti, kar mu on fvetuje ali sapove , ne pa po fvoji volji delati. Dalej naj fkerbi sa vedno boljfhanje shivljenja, sa raft v’ dobrim in sa refnizhno pokoro bolj, ka¬ kor sa ponovljenje she vezhkrat ftorjenih fpoved. Od sadoftenja, ali nalosliene pokore. Ali ima vfaki zhlovek dolshnojt fe pokoriti? Vfak zhlovek ima dolshnoft fe pokoriti, ali pokoro delati. Nedolshni fe morejo pokoriti, de bi ne grefhili, ker tudi nedolshni nofijo bo- gaftvo boshje gnade v’ perftenih pofodah. II. Kor. 4, 7 . Grefhniki fe morejo pokoriti, de bi gnado fpreobernjenja in ufmiljenja od Go- fpod Boga prejeli. Ninivljani fo fe podili, in fo molili, de bi bili odpufhenje sadobili, in Bog jih je uflifhal. Jon. 3, 8 . Spreobernjeni grefhniki fe morejo pokoriti, de fe v’ greh ne 295 povernejo. Tako je flori! David, kar fam fpri- zhuje: ,,S’ poftam Jim ponishal fvojo dufho, in fim shimnato oblazhilo oblekel.“ Pfalm 68, 11. 12. Ravno tako pravi f. Pavl od famiga febe: Svoje telo sateram, in ga v’ fushnoft devam. £< 1 . Kor. 9, 27. Kaj je sadojtenje , ali naloshena pokora , hlero je k ’ sakramenlu f. pokore potrebno? Sadoftenje, ki je k’ sakramentu f. pokore potrebno, To tifte dela, ktere fpovednik grefhni- ku savoljo fpovedanih grehov sa pokoro nalosbi. Sakaj fe grefhniku dela pokore nakladajo ? Sato , 1) de Bogu sa nezhaft, ktera mu je bila s’ greham ftorjena, nekoliko sadoftiftori. 2) De s’ pokoro greh fam nad feboj fhtra- fuje, in hudo, kar je s’ greham ftoril, porav¬ na, kolikor je mogozhe. 3 .) De fo mu saflushene zhafne fhtrafen- ge odpufhene. 4 ) De je grefhnik sanaprej bolj varin in vezh tako lahko ne grefhi. ,,Storite vreden fad pokore. ££ Mat. 3 , 8. Ali je v? zhlovekovi mozhi pravizi boshji sa- dojHJioriii ? Zhlovek ne more is fvoje mozhi rasshalje- mrau Bogu nikakor sadoftiftoriti: ker zhloveko- vo sadoftiftorjenje ne more nikoli rasshaljenju nefkonzhniga boshjiga velizhaftva enako biti. Po¬ korila, ktere mafhnik per fpovedi, ali pa grefh- nik fam febi radovoljno nalosbi . sadobe fvojo že¬ no le od nefkonzhniga saflushenja Jesufa Kriftufa. 296 Ker je she Jesnf s a grehe fveta boshji pra- vizi sadojtijtoril, sakaj morejo tudi grej'hniki s a Jvoje grehe fhe sado/iijtorili? 1) Jesuf je sadodidoril boshji pravizi sa grehe zeliga fveta; grefhnihi pa ne morejo dru- gazh Jesufoviga sadodenja deleshni podati, ko s’ frojiin persadevanjem. Grefhnik more nam- rezh nagiblje, ki mu jih gnada boshja v’ fer- ze sbudi, pokorili fe, po fvoji prodi volji fpre- jeti in fkleniti is ferza greh fovrashiti, ga ob- shalovati, in vfe ftoriti, fhe tako teshko naj bo, kar je treba, de po volji boshji shivi. Po¬ korila, ki li jih grefhnik fam, ali ki mu jih fpovednik naloshi, fo fhtrafenge sa dorjene gre¬ he, in terpljenje savoljo njih, in mu pomaga¬ jo , fe Jesufoviga sadodenja vdeleshiti. Pokor- jenju grefhnikovimi fe le salo sadoditv pra¬ vi, ker li persadeva, de mu je Jesufovo ne- fkonzhno saflushenje perladeno, sakaj grefhnik fam ne more boshji pravizi sadodidoriti. 2) Ker Bog grefhnike, kterim dolg gre¬ hov in rezhne fhtrafenge odpudi, tudi fh'e zhafno fhtrafa , ali na tem, ali pa na unim fvetu. „ Je sadojienje potreben del sakramenta po¬ kore? , Tako potreben je, de bres njega sakra- mcnt pokore ni zel, rašun zhe ga ni bilo mo- gozhe opraviti. Sa klere grehe moremo sadojtijioriti ? Sa vfe, ki fmo jih dorili, ker s’ vfakim greham Boga rasshalimo, in vfak greh je fhtra¬ fenge vreden. 297 Ktere dela Je w’ sakramentu f. pokore na liladajo P Molitev, pok, ubogajme dajati, in tudi fhe druge fpokorne dela fe grefhniku po velikoki in okolfhinah grehov sa pokoro nakladajo. Gofpodovi mafhniki fo dolshni modro po velikoki grehov, in po m o z hi grcfhnikov per- merjene fpokorne dela nakladati, de ne bodo grefhnikam nefpametno fpregledovali, in sa ve¬ like grehe majhniga pokorjenja napovedovali , ker hi savoljo tega grehov drugih deleshni hiti. Trid. sbor. f-hod. i 4 , 8 . Kako fe more naloshena pokora opravljali? 1) S’ ponishnim ferzam. 2) Sveko, tako, kakor je bila naloshena. 3 ) Bres odlafhanja, kakor hitro je mogozhe. Ali je mogozhe in potrebno Bogu tudi s' drugimi [pokornimi deli sraven naloshenih sa- dojiovati P Mogozhe in treba je sato : 1) Ker fpovednik savoljo nafhe flaboki in savoljo drugih pravizhnih sgovorov ne naloshi vfelej greham prav permerjene pokore , in te¬ daj grefhniku fhe marfkaj okane pokoriti. 2) Ker moremo po Kriftufovi sapovedi vre¬ den fad pokore koriti. Ali nam nadloge IC pokor jenjn pomagajo P Vfe, kar grefhnika hudiga obifhe, bolesen, lakota, pomankanje, krivo obdolshenje, in vfe, kar v’ fvojim kanu radovoljno terpi, in v’ du- 298 hu pokore prenefe; in pofebno tifto hudo, kle- ro fi je s’ greham fam napravil, in sa saflu- sheno fhtrafengo fposna , mu k’ pokorjenju in sadoftenju pomaga. S. Tridentinfki sbor pravi : ,,Boshja miloft je tako velika, de ne flushi farno to k’ pokor¬ jenju, kar grefhnik radovoljno teshkiga flori, ampak tudi zhafne nadloge , ktei-e voljno pre¬ nefe. a Sej. 1 4 ? 9• Je fhe kaj drngiga, s' zhiniur Je sa zhafne fhtrafenge sadojiijtori? Odpuftiki fo tudi pomozh, de fe sa zhafne fhtrafenge sadoftiftori. Perftavek od odpuftikov. Kaj f o odpuftiki? Odpuftiki fo odpufhanje zhafnih fhtrafeng, ktere bi mi po odpufhenim dolgu grehov v’ tem shivljenji, ali pa po fmerti imeti terpeti. Kaj morejo kaloljfhki krifijani od odpufli- kov verovali? 1) De je prava zerkev od Jesufa Kriftufa oblaft prejela odpuftike delili. 2) De je prav dobro sa naf od zerkve dodeljene odpuftike sadobiti. Kdo ima v' pravizerkvi oblaji odpuftike delile? Rimfki papesh fam ima oblaft v’zeli zerkvi odpuftike delili 5 fhkofje pa le v’ fvojih fhkoli- jah, pa vender po poftavah od zerkve danih. 299 Kolkeri Jo odpujtiki? Dvojni, nekteri fo popolnama odpuftiki, nekteri pa nepopolnama. Kaj je popolnama odpnjtik? Popolnama odpuftik je odpufhanje vlih zhaf- nih fhtrafeng, ktere je grefhnik saflushil. Kaj fo nepopolnama odpujtiki? Nepopolnama odpuftiki fo tifti, s’ ktermi nifo vfe zhafne fhtrafenge, ampak le kak del fhtrafeng odpufhen. Takfhni fo odpuftiki fhtir- defet dni, eniga, ali vezh let. Na kaj Jo odpujtiki uterjeni? Odpuftiki fo uterjeni na fhaz zerkve, kteri je v’ nefkonzhnim saflushenji Je.sufa Kriftufa, v’ saflushenji prefvete devize Marije in drugih fvetnikov; to nam zerkev per dodelenji odpufti- kov perlafti. Ali naj zerkev s ’ odpujtiki ne odveshe od dolshnojii sa grehe J'e pokoriti? Zerkev naf ne odveshe do konza od dolsh- nofti sa grehe fe pokoriti, ona hozhe le: 1) duha pokore v’naf obuditi in trud pla- zhati, s’ kterim fpokorne dela opravljemo ; 2) Nafhi flabofti in nesmoshnofti na po- mozh priti, ktera nam vzhafi ne perpulti Bogu tako sadoftiftoriti, kakor fmo dolshni. Kajje fhe potrebno K s a dobi j en ju odpaftikov? 1) De je zhlovek v’ gnadi boshji; de fe zhifto fpove in vredno prejme f. Obhajilo. 500 2 ) De k’ sadobljenju odpullika sapoveda- ne fpokorne dela opravi, in fe fani potlej gre¬ ha fkerbno varuje, in brumno shivi. sili pomagajo odpujtiki ludi dufham v ’ vizah? Odpuftiki tudi dufham v’ vizah pomagajo, kakor profhnja per Bogu, kadar fo is tega na¬ mena dodeljeni; tedaj pa morejo shivi od zer- kve k’ sadobljenju odpuftikov sapovedane dobre dela sa mertve Bogu ofrati. Kaj je odpuftik Jvetiga leta P Odpuftik fvetiga leta je popolnama odpuftik, kteriga Rimfki papesh ob nekterih perloshno- ftih s’ pofebnimi oblaftmi in poftavami dodeli. Odsakramenta f. poflednjiga olja. Kaj je fveio poflednje olje? Sveto poflednje olje je sakrament, v’ kte- rim bolnik fkosi mafhnikovo pomasanje s’ fve- tim oljem, in fkosi sapovedano molitev gnado boshjo sa osdravljenje dufhe, ih kadar mu je k’ svelizhanju , tudi telefa sadobi. ,,Je kdo bo¬ lan med vami, naj pofhlje po zerkvene mafh- nike, oni naj molijo nad njim, in naj ga po- mashejo s’ oljem v’ imenu Gofpoda; in verna molitev bo bolnika osdravila, in Gofpod bo dal, de mu bo boljfhi, in ako je v’ grehih mu bo¬ do odpufheni.“ Jak. 5, J 4* i5. Sakaj Je ta sakrament poflednje olje imenuje? Sato, ker fe med vfimi fvetimi mašili, ktc- 301 re je nafh Svelizhar fvoji zerkvi sapovedal, na sad nje deli. Komu fe f. pojlednje olje deli? Bolnikam, ki fo nevarno bolni. Kdaj fe more J. pojlednje olje delili? Zhe je mogozhe, takrat, dokler fe bolni¬ ki fbe popolnama savedo. Kaj Jtori J. pojlednje olje ? 1) Pofvezhejozlio gnado povikfha. 2 ) Dodeli odpufhenje matih in tudi tiftih fmertnih grehov, kterih fe bolnik is nepregrefh- ne posabljivofti ni fpovedal, ali ko fe jih ni mogel fpovedati; 3) Refhi od hudih naftopkov greha in njegovih oftankov. 4) Da mozh. hudizheve fkufhnjave in sapelovanje premagovati. 5) Dodeli pomozh v’ preveliki britkofli savoljo hlishne finerti in prihodnje fodbe. 6) Osdravi tudi vezhkrat telo, zhe je du- fhi k’ svelizhanju. Kako Je more bolnik sa J. pojlednje olje perpravljali ? Bolnik fe more sa f. poflednje olje per- pravljati s’ sbivo vero in terdnirn saupanjem v’ Boga, s’ popolnim isrozhenjem v’ boshjo voljo; Oie pred pa fe more s’ fveto fpovedjo v’ ftan gnade hoshje poftaviti, ali zhe fe ne more fpo¬ vedati , pravo grevengo in shaloft nad fvojimi grehi obuditi. 502 Kolikrat fme bolnik f poflednje olje prejeti ? Bolnik fme f. poflednje olje tolikrat preje¬ ti, kolikrat nova nevarnok fmerti pride. Kdo fme f. poflednje olje delili? Zerkveni mafhniki. Kako dele mafhniki J. poflednje olje? Mafhniki pomashejo s’ f. oljem bolniku ozhi, vfhefa, uka, nof, roke in noge, in Boga profijo de bi po fvoji miloki in po tem f. sa- kramentu bolniku odpukil, kar je s’ peterim pozhutki grefhil. Je f. poflednje olje potrebno k ’ svelizhanju? S. poflednje olje k’ svelizhanju ni prav po¬ trebno, vender ga pa bolnik ne fme samuditi prejeti, savoljo velikih gnad, ki jih fkosi nje¬ ga prejme. Perftavek od bolesni. Kaj naj mifli krijtjan, de je bolesen? 1) De je fhtrafenga poerbaniga greha. Bog je zhloveka fizer tudi po telefu neumerjo- zhiga kvaril; ker je pa grefhil, je sgubil neu- nierjozhnok telefa, je bil flabokim, bolesnim in fmerti podVershen. 2) De je tudi fhtrafenga laknih grehov. Je bolesen vfelej le fhtrafenga sa greh? Ni vfelej, vezhkrat je le obifkovanje bosh- 305 je.—Bog je Joba, Tobijeta, bi fla bila boshja pri ja tla, pravizhna mosha , obifbal s’ bolesnijo. Kaj bolesen zhloveku dobriga Jtoi'i? 1 ) Stori, de zhlcvek k’ vezhimu fposna- nju boshjimu pride, v’ Boga bolj saupa, ga sa sdravje profi, in po sadobljenitn sdravji sahvali. Kraljizh v’ Kafernavmi je Jesufa sa sdravje fvojiga lina profil, in je bil uflifhan. Ravno tako fo per Jesufu sdravja profili in bili ufli- fhani: sbena ki je bila dvanajft let na tekozhi kervi bolna, kotnik in od rojftva flepi. Vli ti bi ne bili na Jesufa miflili in ne fposnali, zhe bi jih Bog ne bil s’ bolesnijo objifkal; s’ bo¬ lesnijo prelil jeni pa fo k’Jesufu prifhli, sdravje fprofili, in fhe ve/.h, tudi dobroto fvete vere sdravje dufhe, sadobili. 2 ) Bolesen zhloveka ponisha, in k’ mo¬ litvi nagne. V’ drugih nadlogah, v’ preganjanji, v’ u- bofhtvu i. t. d. zhlovek le rad druge dolshi, v’ bolesni pa boshjo roko vidi, ktera ga je sadela, ktera vifhiga in nifkiga tepe; tukaj more fpos- nati, de je njegovo shivljenje in njegova fmert le v’ boshjih rokah. 3) Bolesen zhlovekovo ferze od ljubesni do pofvetnih dobrot in blaga odterga, in ga uzhi, de je vfe nezhimernoft. 4) Bolesen je grefhniku nar perpravnifhi perloshnoft pokoro delati. 5) Bolesen opomni grefhnika fmerti, de fe sa-njo perpravlja, preden pride. 504 Kako naj Je krijijan v’ kolesni sadershi? 1 ) V’ bolesni naj bo poterpeshljiv, naj mifli, de ga Bog obifkuje in tukaj pokori, de mu bo v’ vezhnoki sanefel. 2 ) Naj v’ Boga kanovilno saupa, de ga ne bo zhes njegovo mozh fkufhal in terpeti pu- kii, ker ve sa njegovo terpljenje, in mu samo- re pomagati, kadar bo njegova fveta volja, naj mifli, de Bog vfe prav kori. Joba in Lazara je Bog puftil terpeti, in oba ka bila frezhna, ker fta v’ Boga saupala. 3) Naj fvojo bolesen Bogu sa pokoro fvojih grehov ofra , in naj bo tudi perpravljen umreti, de boshji pravizi sadotliflori. 4) Naj fvojo dufho s’ fvetimi sa kram en ti prefkerbi, in dobre fklepe v’ ferzu flori po volji boshji vfelej shiveti. 5) Naj fkerbi, de sdravje sadobi; naj sdravnika poklizhe in sdravila vshiva, in sraven tega v’ Boga saupa, od kteriga imajo sdravila fvojo mozh. —• Sveto pifmo pravi: ,,Spofhtuj sdravnika savoljo potrebe, sakaj Narvifhi ga je kvaril. Narvilhi je is semlje sdravila kvaril, in pameten zhlovek fe jih ne bo branil. Sin ne sapufhaj fam febe v’ fvoji bolesni, temuzh pro- fi Gofpoda, in osdravil te bo. Odverni fe od greha poravnaj fvoje dela, in ozhiki fvoje fer- ze od vfiga greha; in potlej poklizi sdravnika, sakaj Gofpod ga je kvaril.“ Sir. 38. 6) Naj fvoje premoshenje rasravnsr, de po fm erti ne bo prepira, jese, kletve in toshba, in zhe ima kaj krivizhniga blaga, naj ga blish- nimu poverne. 505 Kaj naj krifijan fiori, zhe mu Bog Jpct sdravje dodeli? Osdravljen krihjan naj Boga sa sdravje sa- hvali, naj te greha varuje in dobro naj dela, ,,Lej, osdravljen li, nikar vezh greha ne delaj, de fe ti kaj hujfhiga ne sgodi, je rekel Jesuf bolniku, ki je bil ofem in tridefet let bolan, ker ga je bil osdravil.“ Jan. 5, il\. Ocl maflmikoviga shegnovanja. Kaj je sakrament pofvezhevanja ali shegna J ploh ? Sakrament pofvezhevanja fploh je sakrament, kteri tihim, ki fe v’ flushbo zerkve podajo, duhovno oblah in pofebno gnado dodeli, zerk- vene opravila Bogu v’ zhah in dufham v’ sve- lizhanje prav in fveto opravljati. „Sato te opo- minjem, de bosbjo gnado obudifh, ktera je r’ tebi fkosi pokladanje mojih rok.“ II. Tim. 1 , 6. Kaj je sakrament shegnovanja mafhnikov pojebej? Sakrament shegnovanja mafhnikov pofebej je sakrament, kteri ti dim , ki fo mafhniki po- fvezheni , oblah do praviga telefa Jesnfa Kri- dufa, in njegoviga duhovniga telefa, kar fo verni, dodeli. K' zhim je oblaft pofvezhevanja mafhnikov? Oblah pofvezhevanja mafhnikov je v’ tem, de samorejo , l) Kruh in vino v’ pravo telo in pravo 20 506 kri nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa fpremeniti, in ga nebefhkimu Ozhetu darovati. 2) Vernim grehe odpufhati ali sadershati, druge f. sakrarhen te deliti, verne vishati, uzhiti in druge duhovne opravila opravljati. „Kterim bote grehe odpuftili, tern lo odpufheni, kterirn jih bole sadershali, tem fo sadershati .“ Jan. 20, 23 . Kdo samore mafhnikt pofvezhevati ali sheg- novaii? §amo fhkofje imajo oblall mafhnike po¬ fvezhevati. Kako morejo perpravljeni biti, kieri skeli mafhnikovo shegnovanje prejeli? Morejo imeti fofebno potrebno uzhenoft, in savoljo fvojiga zhednofti polniga shivljenja dobro ime per kriftjanih. Kaj mafhnikovo shegnovanje Jtori? 1) Sraven tega, de pofvezhejozho gnado boshjo ponmoshi, dodeli tudi to pofebno gnado, de je pofvezhen mafhnik smoshen in perpraven fvojo zerkveno flushbo prav opravljati, in fvete sakramente fpodobno deliti. 2) Vtifne neisbrifljivo snamnje v’ dufho shegnanih, ktero jih od drugih vernih raslozhi, in le farno sa flushbo boshjo poftavi, salo fe shegnovanje mafhnikovo ne fme vezh ko en¬ krat prejeti. Je sakrament mafhnikoviga shegnovanja po¬ treben? Slehernimu zhloveku ni potreben, sa zelo zerkev pa je potreben. 507 Od sakramenta f. sakona. Kaj je sahrament f. sakona ? Sakrament f. sakona je nerasvesljiva svesa, s’ ktero fe neoshenjen kritljan in neomoshena kriftjana , mosh in shena , po Jesufovi poftavi do fmerti savesheta, sa kar jima Bog fvojo gna- do da, de v’ sakonfkim ftanu do fmerti v’ bo- shjim ftrahu shivita, in fvoje otroke po ker- fhanfko redita. Kaho imenuje f. Pavl ta sakrament ? S. Pavl imenuje ta sakrament velik sakra¬ ment v’ Kriftufu in v’ zerkvi, ker pomeni du¬ hovno sdrushenje Kriftufovo s’ njegovo zerkvijo. „To je velik sakrament, jeft pa rezhem, v’ Kriftufu in zerkvi.“ Efesh. 5 , 32 . Kdo je sakon pojtavil? Sakon je Bog she v’ sazhetku fveta v’ pa¬ ra dishi poftavil. Bog je rekel: ,,Ni dobro zhlo- veku, famimu biti; ftorimo njemu enako po- mozh. ££ I. Mos. 2, 18. Takrat je ftvaril Bog Evo. de je bila Adamova shena, tovarfhiza in pomozhniza. Koliko zliafa sakon terpi? Sakon vedno, to je, do fmerti terpi. Je- suf pravi: ,,Kar je Bog vkup fklenil, naj zhlo- vek ne lozhi. ££ Mat. 19, 6. Saka j je sakon pojiavljen? 1) De fe zhlovefhki rod mnoshi in ra¬ le. Bog je perve Harf h e blagoflovil rekozh: „Ra- 20 * 308 lite, in mnoshite fe, in polnite semljo. <£ Mos. 2, 22. 2) K’ pomozhi eden drugimu. 3 ) Sa poinozh soper nezhiftok. 8. Pavl pravi.: ,,Soper nezhikok pa imaj v fak fvojo slie- no, vfaka fvojiga mosha. ££ 1. Kor. 7, 2. Je sakon potreben ? Sakon je potreben zhlovefhkimu rodu, pa ne vfakimu zhloveku pofebej. Kaj je, boljfhi in Bogu bolj prijetno , tako ojtaii , ali Je sarozhiii? Boljfhi in Bogu bolj prijetno je tako oka¬ ti, zhe fe to is ljubesni do zhiftofti sgodi. ,,Ta, kdor zhiftoft ferza ljubi, bo savoljo fvojih pri¬ jetnih shnablov kralja prijatla imel. ££ Prip. 22, 11. §. Pavl pravi: ,,Neporozhenim in vedovam pa rezbem: Dobro je sa nje , zhe tako oftane- jo kakor jek. Kdor fvojo devizo omoshi, prav kori, in kdor je ne omoshi, boljfhi flori.“ I. Kor. 7, 8 — 38 . Defiravno pa je boljfhi ne v’ sakon kopiti, bodo tudi sak.onfki ravno tako svelizhani, zbe fvoj kan fveto in prav dershe. Kaj da s ah rameni J. sakona ? Sakrament f. sakona pomnoshi gnado bosh- jo, in deli pofebno gnado, de 1) sakonfki fve¬ to do fmerti med feboj shive, in sakonfko sve- kobo dershe. 2) De savoljo Boga teshave fvojiga^ kanu voljno terpe. 3 ) De froje otroke v’ krahu boshjim sre¬ de, in vfe druge velike dolshnoki dopolnijo. 509 Kaj hozhe zerkev od shenina in nevejte, preden v’ sakon Ji o p it a ? 1) De ni med njima nobeni ga sadershika. 2) De is taziga namena v’ ta dan dopi- ta, is kakorfhniga ga je Bog poftavil. 5 ) De Boga sa gnado profita, de bi mogla v’ tem danu prav shiveli. /j) De fe v’ bosbjiin drahu, in s’ zhifto velijo v’ ta dan podada, de fe tedaj pred fpoveda, in f. Obhajilo prejmeta. ,,Naj fe omoshi, s’komur hozhe, farno de v’ Gofpodud* I. Kor. 7, 3 g. 5 ) De da v’ kerfhanfkim nauku dobro poduzhena, de samoreta po kerfhaufko shiveti, in fvoje otroke lepo uzhiti. Saka j' moreta shenin in ne veji a pred kliza- nu bili, preden Je poroz/iila ? Sato, de fe sadershki svedo , zhe fo , sato- rej je vfak, kteri sa kak sadershek ve, dolshan ga gofpodu fajmofhtru rasodeti. Kdo ima oblaji porozhevati? Fajmofbtri imajo oblad pred dvema pri- zbama porozhevati, ali pa drugi duhovni s’ fajmafhtrovim poobladenjem. Klere naj pr o trie dolsh.no /ii imata mosh in shena ? 1) De mirno in po kerfhanfko med fe - boj shivita. 2) De mosh fvojo sheno kakor fvoje lad- 110 telo ljubi, jo shivi, varuje, in ji sgled v’ lepih zhednodih daje, shena pa, de je moshu 310 v’ pravizhnih in fpodobnih rezheh pokorna: in de vfe odvrazhujeta, kar je sakonfki zhiftofti in sveftobi nafproti. 3) De fe v’ nadlogah ne sapuftita , temuzh svefto do fmerti vkupej oftaneta. Saka/ more mosh fvojo sheno ljubili? Mosh more sheno, ko fam febe ljubiti, ker Bog tako sapove. ,,Moshje ljubite fvoje shene, kakor je tudi Kriftuf zerkev ljubil in fe fam febe sa njo dal.“ Efes. 5, 25. ,,Moshje ljubite fvoje shene, in ne bodite zhmerni do njih.“ Kol. 3, ig. Saka/ morejo shene moshem pokorne biti? Ravno sato, ker Bog tako sapove. ,,Shene naj bodo fvojim moshem pokorne , kakor Go- fpodu. Sakaj mosh je shenina glava, kakor je Kriftuf glava zerkve. — Kakor je pa zerkev Kri- ftufu podloshna, tako naj bodo tudi shene fvo¬ jim moshem v’ vfih rezheh.“ Efes. 5, 2 2 — 2 4* Ktere dolshnojii imajo sakonfki do fvo/ih otrok? Dolshnofti sakonfkih do otrok fo, de jih po kerfkanfko rede, sa njih zhafno in vezhno shivljenje fkerbe, in nizh ne ftore, kar bi du- fhi ali telefu njih otrok vtegnilo fhkodovati. „Ozhetje redite fvoje otroke v’ uku in v’ hosh- jim ftrahu.“ Efes. 6, 4* Peti del. Od kerfhanfke pravize. Ali je k' svelizhanjii sadojii, de krijtjan le veruje, kar je JesuJ' uzliil , in kar mali ka- toljfhka zerkev verovali ukasuje? ]^i sadofti, on more tudi is ljubesni in po- korfhine do Boga vfelej to boriti, bar Bog sa- pove, in le sato boriti, kar Bog sapove. „Ne vfaki, kteri mi pravi: Gofpod, Go- fpod , pojde v’ nebefhko kraljebvo, ampak kte¬ ri dopolne voljo mojiga Ozheta, ki je v’ ne¬ belih, tibi pojde v’ nebefhko kraljebvo.“ Mat. 7, 19 — 21. Kaj je tedaj kerfhanfka pr aviza? Kerfhanfka praviza, ali pravizhnob je hu- diga fe varovali in dobro delali. Kleri del kerjhanfke pravize je pervi? Hudiga fe varovati. 512 Od greha. Kaj je greh P Greh je savedno in radovoljno prelomlje¬ nje boshje sapovedi. Koliko fort je greh ? Greh je dvojni, poerbani, in djanfki. Kaj je poerban greh? Poerban greh je tifti, bi ga je Adam v’ paradishi floril, in mi v’ Adamu, in ki ga mi vil od njega poerbamo. Sahaj temu grehu poerban greh pravimoP Sato, ker ljudje, kteri od Adama pridajo, ta greh in njegove fhtrafenge poerbajo, in tudi vfe, kar hudiga is njega isvira, terpeti morejo. Kaj je djanfk i greh ? Djanfki greh je prelomljenje boshje sapo¬ vedi, ki jo grefhnik fam radovoljno prelomi. Kako Je djanfki greh Jiori? Djanfki greh fe flori s’ miflimi, sheljami, befedami, delmi in s’ samudo dobrih del. Sakaj fe pravi, de je greh savedno in ra¬ dovoljno prelomljenje P Sato, ker zhlovek ne grefhi, zhe fe ne save, in zhe v’ greh ne pervoli. — Hudobo greha je v’ tem , de fe zhlovek Bogu vfiavlja, ne mara sa boshje sapoved, hozhe le po fvoji volji shiveti, in fe brani to ftoriti, kar Bog ho- 515 zhe. Tako poftavim, majhni otrozi, ki fe fhe ne savedo fvoje pameti, in norzi, ki fo ob njo prifhli, ne grefhe, zhe ravno kako sapoved pre¬ lomijo ; tako tudi jetnikam ni v’ greh perfhte- to, ko v’ nedeljo k’ mafhi ne gredo, zhe iti ne fmejo in ne morejo, sato ker nimajo prolte volje. Ali je pa odrafhen zhlovek, ki je per pame¬ ti, is go v or jen , zhe ne ve , de je kaj greh ? jNevednoft, posabljivolt, smota in kaj takiga zhloveka isgovara, zhe ima dobro voljo sraven, de hozlie le to Jtoriti, kar Bog sapove; ako je pa radovoljno neveden, ni izgovorjen: sato je 1) pred Bagam isgovorjen, kteri s’ shelj- nim ferzam bosljo voljo fposnati in vediti ifhe, in sato rad boihjo befedo poflufha in moli : tode vender v’ ponishnofti in v’ ftrahu more vfak shiveti, kar ne more vediti, zhe vfe to dela, ali ne. 2) Kteri aa je len, nemaren, fpazheniga ferza, in v’ greh saljubljen, nima isgovora sa fvojo nevednoft, ker je radovoljno neveden, in bi labko vedil, kej je prav, ko bi hudoben ne bil. Kdaj zhlover j’ miflijo grefhi? Grefhi, kalar hudobne, ali Tvoji brumno- fki nevarne rezii premifhljuje. ,,Hudobne mifli lozhijo od Boga -4 Buk. modr. 1, 3 . ,,Ts ferza pri¬ dejo hudobne nifli. £ ‘ Mat. i 5 , 19. ,,Hudobne mifli fo pred Gofpodam gnufoba." Prip. i 5 , 16. Kdaj fe grejhi s : sheljanii, ali s ’ posheljenjem? §e grefhi kader zhlovek kaj prepovedani- ga s’ pervoljenem boriti shelji. Mat. 5 , 18. 514 Zhe pa zhloveku zb e s njegovo voljo kaka huda mifel v’ glavo pade, ali fe mu kaka hu¬ da shelja v’ ferzu sbudi, in jo odganja, ker mu je soperna, mu ni greh. S. pifmo pravi: ,,0n je v’ lem fkufhan in popolnama snajden , on bo vezhno zhaft imel, en bi bil samogel prelomiti sapovedi, in vender jih ni prelomil , hudo ftoriti, ir) ni ftoril. §ir. 3 i, 10. Kdaj fe s' befedo grefhi? S’ befedo fe grefhi, kadar zhlovek refnizi ali ljubesni kaj nafprotniga, ali pa kaj takiga govori, kar gre. samolzhati. „Jeft pa vam po¬ vem , de sa vfako prašno befedo, ki jo bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali fodni dan. 4 ' Mat. 1 2 , 56 . Kdaj fe grej hi v ’ djanji? V’ djanji fe grefhi, kadar 2blovek kake ne- perpufbeno ali prepovedano de o flori. ,,Vfi fe moremo pred Kriflufovim fodnim flolam poka- sati, de vfak prejme, kakor je delal v’ fvojim telefu, ali dobro, ali hudo.* 4 i. Kor. 5 , 11. Kdaj f e grefhi $’ samtido d dir ih del ? S’ samudo dobrih del fe grefhi, kader zblovek ne kori, kar mu je Bog sapovedal. ,,Tihi hlapez pa, kteri voljo frojiga Gofpoda ve, in fe ni perpravil, tudi 30 njegovi volj ni ftoril, bo slo tepen.“ Luk. 12, 47. „Kleri tedaj ve ftoriti dobro, in ne ftor, mu je greh.“ Jak. 4 ? 17. S’ opufhenjem dobriga fe lar vezbi fhte- vilo grehov kori, in nar manj e na-nje mifli. Boga ne ljubiti, va-nj ne upli, sa prejete gnade ga ne sahvaliti, zhes Tvoje posheljenje ne zhuti, fvojiga krisha ne s’ voljo nofiti, Tvo¬ jih fovrashnikov ne ljubiti, Tebe ne so tajiti, fro- makam ne pomagati, dolshnoft fvojiga banu ne svebo dopolniti, zhafa ne k’ dobrimu oberniti; i. t. d. is vfiga li ljudje malo flore, defiravno je vTe greh, kar zblovek flori taki ga, ki je Bog prepovedal , in opulli to , kar je Bog sa- povedah Gofpod pravi JesuT, je nesvefliga (le- niga hlapza farno salo savergel, ker je bil sa- upan talent le sakopal, defiravno ga ni sapravil. Kakfhen raslozhek je med grehi? Med grebi je ta raslozhek: nekteri To veli¬ ki ali fmertni, nekteri pa majhni ali odpuflljivi grehi; nekteri To laflni, nekteri pa ptuji grehi. Ta raslozhek med grehi najdemo v’ f. Pif- mu. JesuT pravi Pilatushu : ,,Tifli, ki me je te¬ bi sda!. je vezhi greh flori 1 . 44 Joh. i 9, 11. ,.Kaj pa vitli f h pesdir v’ ozhefu fvojiga brata, bruna pa, kteri v’ tvojim ozhefu tezhi, ne zhutifh.“ Luk. 6 , 41. Kaj je fmertni greh? Smertni greh je radovoljno veliko prelom- Ijenje boshje sapovedi. Kaj je mali ali odpujil/ivi greh ? Mali ali odpubtjivi greh je malo prelom- ljenje boshje sapovedi. Bolj ko zblovek hudo fposna, in bolj ra¬ dovoljno ko hudo bori, in vezhi ko je doish- nob, ki jo prelomi, in vezhi ko je hudobija volje ali ferza, is ktere greh svira, vezhi in 516 hujfhi je tudi greli. Nagloft. nesavednoft. smo- ta, nesadolshena nevednoft i. t. d., smanjfhajo hudobijo greha, torej tudi dolg in fhtrafengo: is tega pride raslozhek med grehi, de fo ne- kteri vezhi, nekteri pa manjfhi. Kaj fhkoduje fmertni greh ? Smertni greh vfelej zhloveka na dufhi, in vezhkrat tudi na telefu nefrezhniga ftori ; od v sa¬ me mu duhovno stavljenje, to je gnado boshjo; zhlovek poftane fovrashnik hoshji , sguhi Boga m nebela, je fushen hudizha in vreden vezlmi- ga pogubljenja. ,,Bog enako fovrashi hudobniga in njegovo hudobijo.“ Buk. mod. 14, 9. ,, 0 n bo zhes grefhnike saderge deshil, ogenj, shve- plo in pifh bodo odlozliik njih terpljenja.“ Pfalm. 10, 7. ,,Kdor greh ftori, je is hudizha, sakaj hudizh od sazhetka grefhi,‘ < 1. Jan. 3 , 8 . Kaj naj' preprizha , de Bog greh Jovrashi? Shtrafenge, s’ kterimi je Bog she fvet, de- shele in ljudi pofarnim savoljo greha pokoril. §htrafal je Bog hudobni fvet s’ potopam ob zhafu Noeta, mefta Sodomo in Gomoro s’ og¬ njem, Egipt savoljo terdovratnofti kralja fkosi Mosefa, Israelze v’ pufhavi, Adama in Evo, kralja Savla, Davida in in vezh drugih nam v’ sgled, de bi fe uzhili greh zherlili, in fe ga bolj kakor ftrupene kazhe ogibati, ker ga Bog fovrashi, in ga she na tem fvetu vezhkrat hu¬ do fhtrafuje, kako ga bo fhe le na unim fve¬ tu v’ vezhnofti fhtrafoval. Tudi v’ novim te- ftamentu najdemo sgled, kako Bog greh fhtra¬ fuje, nad rasdjanim meftam' Jerusalemfkim , in nad viimi tiftimi, ki fo nesnane hudobije delali. 517 Kaj naf fhe bolj preprizha od hudobije greha? Terpljenje in fmert Jesufa Kriftufa, Sina boshjiga. Nad njim je Ozhe nebefhki vfe do- padenje imel , ker je kil farna fvetoft in ne- dolshnoft , in vender je savoljo greha, ki ga nikoli ftoril ni, toliko terpel , fvojo fveto kri prelil, in fvoje shivljenje dal, de je plazhal nafh dolg pred pravizo boshjo , kteriga bi fa¬ rni nikoli ne bili mogli plazhati , in bi bili ravno sato vezhno pogubljeni. ,, 0 n je bil ra¬ njen savoljo nafhih grehov, rastert savoljo na- fbih pregreh . 44 Isa. 53, 5. ylli Je je treba fmertniga greha varovali? Treba fe ga je fkerbno varovati savoljo ve¬ like fhkode, ki jo flori, ker dufho in telo vezb- no pogubi. ,,Tvoja hudobija te je toshila, in tvoje odvernjenje od mene fe bo zhes te vsdig- nilo. Vedi in vidi, kako hudo in grenko je sa te, de ii sapuftil Gofpoda fvojiga Boga. in de fe me ne bojifh , rezbe Gofpod, vfigamogozhni Bog. Jerem. 2 , lcj. ,,PlazhiIo sa greh je fmert . 44 Rim. 6 . 23. Po tem, kadar posheljenje fpozh- ne, rodi greh, greh pa, kadar je florjen, ro¬ di fmert . 44 Jak. i, i5. Saka j fe je treba tudi malih grehov varovati ? 1) Sato, ker fe tudi s’ malim greham Bog rasshali. 2 ) Ker Bog tudi male grehe fhtrafuje. ..Nizb omadeshevaniga ne pojde v’ nebela .’ 4 S kri v. ras. 21 , 27 . 3) Ker moremo perpravljeni biti rajfhi 318 vfe preterpeti, kakor Boga tudi s’ nar manjfhim greham rasshaliti. 4 ) Ker mali grehi, defiravno pofvezhejo- zhe gnade boshje ne vdvsamejo , vender flore, de zblovek drugih pofebnih gnad boshjih ne sadobi. nagnenje k’ hudimu pa rafe, in takiga grefhnika po zhafu v’ vezhi grebe sapelje. ,,Kdor maliga ne zhil la, bo po zhafu padel.' 4 Sir. 19, 1. ,,Kteri je s ved v’ nar manjfhim, bo tudi sveft v’ vezhim, in kteri je v’ majhnim krivi* zhen, je tudi v’ vezhim krivizhen. 44 Luk. 16, 10. -Ali Bog fhtrafaje grefhnika she na tem J' vet po saflushen/i? Ne vfelej , fhtrafal ga bo pa v’ vezhnofti po saflusbenji, ker je pravizhen. V’ perglihi od bogaliga mosha in lirotniga in bolniga La- zara vidimo. de bogatimu je na telefu prav dobro bilo, dufha njegova pa je bila nefrezh- na, in ko je umeri je bila v’ pekel pokopana. Nafprot fe je bruranimu Lazaru tukej sa tele- fen shivesh prav hudo godilo, sraven je pa i he bolan bil; ali njegova dufha je biia Bog u lju¬ ba , torej frezhna, in ko je umeri, fo jo angeli v’ nebela nefli. Luk. 16. Grefhnik je pa na dufhi tudi v’ tem shiv- ljenji nefrezhen, ker nima gnade boshje, bres ktere ne more nizh vezhniga shivljenja vred n i- ga Koriti j veli ga pezhe, vezhkrat zlo oterpne, zhe dalej v’ vezhi grehe pada, posabi Boga, in n efrezh no umerje. Vezhkrat je pa tudi fkosi hude naftopke greha na telefu nefrezhen, poftavim: sgubi sdravje, fi perkrajfha shivljenje, obosha, nad- 519 logo in pomankanje terpi, zhaft sgubi, je sa- framovan , preganjan , fovrashen i. t. d. „Kdor hoz.be shivljenje velelo imeti, in do¬ bre dni vid i li, naj dershi fvoj jesik od hudiga, in njegovi shnabli naj ne govore goluiije. Naj fe varuje hudiga, in dobro naj dela, naj miru ifhe, jn fe njega dershi, s a'ltaj ozhi Gofpodove fo obernjene na pravizhne.“ i. Pet. 5 , 10— 12. Kaj fo lajini grehi? Latini grebi fo tifti, ki jih zhlovek fam ftori. Kaj fo p taji grehi? Ptuji grehi fo tifti, hterih lizer farni ne ftorimo, kterih pa frno vender krivi, zhe dru¬ ge napeljemo, de jih ftore, ali zhe jih ne od- vernemo, ko fmo dolshni in tudi v’ liana jih odverniti. Kolikeri fo djanfhi grehi? Djanfki grebi fo ti : 1) Sedem poglavitnih grehov. . 2) Shell: grehov v’ fvetiga Duha. 3 ) Sh tiri v’ nebo vpijozhi grehi. 4) Devet ptujih grehov. Od feclmih poglavitnih grehov. Kieri fo poglavitni grehi? Poglavitni grehi fo: 1) napuh, 2) lakom- noft, 3 ) nezhiftoft, 4 ) nevofhljivoft, 5 ) shertje ali famogoltnoft, 6) jesa , 7) lenoba. 520 Saka/ Je tem greham poglavitni pravi? Sato, ker fe is vfakiga njih veliko drugih isvira. Kaj je napuli ? Napuh je nesmirna ljuhesen famiga febe, posheljenje fvoje lahne vifokohi, ktera hori, de zhlovek fam febe bolj kakor druge zhifla, in tu sheli bolj kakor drugi zhiflan biti. Je greli napuha pogojto med ljudmi? Greh napuha je pogoho med ljudmi viih hanov, she per otroku fe kashe, in ftariga na sadnje ne sapuhi, vtika fe med dobre dela, in pokriva fe s’ unanjo ponishnohjo. Prevsetnoft ali napuh je bil greh savershenih angelov in pervih harifhev. Kaj pride is napuha? Is napuha pride nesmerna ljubesen famiga febe, lakomnoh zhahi in hvale, bahanje, lahna hvala, sanizhevanje Boga, vere, zerkve in blish- njiga, rasboj, prepir in kreg, terdovralnoh, ne- pokorfhina, hinavfhina in krivoverhvo. ,,Napuh je fleherniga greha sazhetek: kdor v’ njem te- zhi, bo s’ kletvo napolnjen. 44 §ir. 10, i 5 . t >Shira/uje Bog prevsetnoji ? Bog fhtrafuje prevsetnoh, ker jo fovrashi. ,,Bog in ljudje napuh fovrashijo. 44 Sir. 10. 7. ,,Gofpod bo prevsetnih bifho podere]. 44 Prip. i 5 , a 5 . ,.Kdor bo fam febe povifheval, bo po- nishan. 44 Mat. 23 , 12. «,Bog prevsetnim soper hoji, ponisbnirn pa da gnado. 44 Jak. 4, 6. §• 321 pifmo nam vezh takih sgledov pokashe, kako Bog prevsetniga fhtrafuje. Farao je v’ rude- zhim morji utoni]. 2. Mos. 5 , 2. Kore s’ Troji¬ mi tovarfhi je bil v’ semljo pogresnjen. 4. Mos. 10, 3 i. Holofernu je bila glava odfekana. Judit. i 3 , 10. Amon je bil obefhen. Efter. 8, 10. Kralja Antioha fo shiviga zhervi jedli. 2. Mak. g, 5 . Fari,sej je bil savershen. Luk. 18, i 4 * Kaj je lakomnojt? Lakomnoft je napazhna shelja po dnarjih in po blagu. „Nizh ni hudobnifhiga, kakor ohernik. Nizh ni kervizhnifhiga , kakor denar ljubiti, sakaj tak zhlovek ima tudi dufho na prodaj.“ Sir. 10, g. 10. Ali fi ne frne zhlovek zhajhiga blaga perdobiti? Pofhteno, po pravizi, in ljudem bres fhko- de fi ga fme perdobiti, de bi s’ njem vezh do- briga ftoril. ,,Dobro je premoshenje, v’ zhi- gar vefti ni greha.“ Sir. i 3 , 3 o- Kdaj zhlovek nesmerno ljubi zhafno blago? Takrat, kader ljubi blago savoljo blaga, in ima ferze vfe v’ blago samaknjeno: ,,Ako vam bogaftvo rafe, nikar ferza na-nj ne obelite.“ Pfalm 61, 11. Bogatim tega fveta sapove fveti Pavl, de ne fmejo vifokih mifel biti, tudi ne upanja fiaviti na minljivo bogaftvo, ampak na shiviga Boga, ki nam daja vliga obilno k’vshi- vanju. 1. Tim. 6, 17. Kako fefposna , de jeferze na blago navesano? 1) Zhe je neumno vefel v’ frezhi, in pre- vezh shaloften v’ nefrezhi. 21 522 2) Zhe mermra zhes fvoj reven flan. 5 ) Zhe varuje blaga s’ ftraham in nepo- kojnoftjo. 4 ) Zhe sheli krivizhno obogaliti. 5 ) Zhe je nevofhljiv tiftim, hi oblino imajo. 6 ) Zhe od obilnofti fvojiga blaga ubo¬ gim ne deli. Kako fe fposna ferze , de ni lakomno? 1) Zhe ne sheli obilnofti blaga, in fvoje ubofhtvo voljno terpi. 2) Zhe s’ hvaleshnim ferzam ushiva, har mu je Bog dal, in od fvoje obilnofti framokam rad podeli. < 3 ) Zhe ni nesmerno vefel v’ fr e zb i, in bres mere shaloften v’ nefrezhi; zhe je perprav- Ijen tudi vfe dati, in sgubiti, ako je volja bosh- ja, kakor je bil Job v’ vfih nadlogah s’ fvojim Bogam fklenjen rekozh : Bog je dal, Bog je vsel, hvaljeno bodi njegovo ime. Job. 1, 21. ‘ 4 ) Zhe je zhlovek raj ubog, kakor de bi nar manji krivizo ftoril, ker ve, de blago vli- ga fveta mu nizh ne pomaga, zhe na dufhi fhkodo terpi, in de od tega blaga ravno tako ne bo nizh is fveta nefel, kakor ni nizh na fvet pernefel. Kteri grehi isvirajo is lakomnosti? Is lakomnofti isvira nepokoj, jesa, svijazhe, gol ulije , krivize, isdajanje, krive perfege, neu- fmiljeno in k’ boshjim rezhem neobzhutljivo ferze. „Lakomnoft je korenina vfiga hudignd 4 1. Tim. 6 , 10. 525 Shalolten sgled lakomnofti je Judesh, kije Jesufa prodal. Kaj naj krijtjan Jiori , de Je bo pred la- komnojijo obvaroval? 1) Naj denar sa pomozh fposna, s’ kle- rim samore veliko dobriga sa nebefa boriti, in mifli naj na Jesufove befede, ker pravi: „Lo- shej je, de kamela fkosi uho fhivanke gre, ka¬ kor de bogat (lakomni bogatin ) v’ boshje kra- Ijetlvo gre.“ Mat. ig, 24. 2) Naj Boga sa gnado profi, de fe bo s’ njo pred lakomnoftjo obvarovati samogel. KakoJ 's zhlovek greha nezhijiofii krivi ga Jiori? S’ radovoljnimi, nezhiltimi miflimi in she- Ijami, s’ nezhiftim govorjenjem, norzhijami in pefmi, in nefpodobnim in neframnim djanjem. Kaj isvira is nezhijtojti? Is nezhiftofti isvira oflepljenje pameti, od¬ pad od vere, filne shelje po zhafnim shivljenji, posabljenje Boga, fmerti in prihodne fodbe, oterp- nob volje, obupanje, in na sadnje pogubljenje. Kaj je zhloveku jioriti, de fe bo nezhijtojti varoval? 1) More Boga sa gnado profiti. „0 Bog, fivari v’ meni zhibo ferze.“ Pfalm 5 o, 12. »Go¬ spod ti Ozhe in Bog mojiga shivljenja — vfe hude shelje od mene odverni. Odvsemi meni poshrefhne shelje, in naj fe me ne poloti ne- zhifto posheljenje, ne isdaj me neframnimu in rasusdanimu ferzw.“ §ir. 2 5 , 4 — fi. 21 * 524 2) Se more hude perloshnolli fkerbno o- gihati. ..Bejshi pred hudobnimi, de ne dobifh perloshnolli fvojo dufho pohujfhatid’ Prip. 22, 25 . O Gofpod! ti vefh, de nifim nikoli med take fhla. kleri li nefpodobno kratek zhaf de¬ lajo, in s’ takmi, kteri fo neframniga shivlje- nja, fe nifim pezhala , (govori zhijta i Sarct'). Tob. 3 , 16. 17. 3 ) Se more lenobe varovati, in delaven biti. ,,Sazhetik hudobije Sodomfke je bilo shiv- Ijenje bres dela. Ezeh. 16. 4 1 - 4 ) More smerin v’ jedi in pijazbi bili, in fvoje pozhutke satajevati. ,,Kteri fo Kriflu- fovi, fo fvoje mefo krishali s’ grehi in shelja- mi vred.“ Gal. 5 , 24. ,,Shiv]jenje bres dela in kruha fitoll je bil sazhelek hudobije Sodo¬ me. “ Ezeh. 16, 4 fb 5 ) More framoshljiv pred Bogam in ljud¬ mi biti, fvoje telo v’ zhafli imeti, fofebno v’ prizho nedolshnih olrok, in tudi vfakiga zhlove- ka. ,,Yfak smed vaf naj ohrani fvoje telo v’ fvetofti in zhafli.“ 1. Tef. 4 , 4 * 6) Vezhkrat in pogodim k’ fpovedi in k’ f. Obhajilu hoditi, de bo gnada boshja v’ njem povikfhana , in de fe bo loshej soper ta greh vojfkoval. 7) Vfak dan in pofebno ob zhafu fkufh- njav na fruert in prihodno fodbo mifliti. B) More Jesufovo terpljenje vezhkrat pre- mifhljevati. Kdaj je zhlovek nevofhljiv? Nevo fhlji v je zhlovek. kadar je shaloflen, ko fe blishnjimu dobro godi, kakor de bi bila 525 to njegova fhkoda, in skeli , de bi on fara dobro imel, ne pa njegovi blishnji. Je nevofhljivoji velik greh? Nevofhljivoft je velik greh, salo: 1) Ker je ljubesni blishnjiga nafproti. 2) Ker je hudizhev greh. ,.Skosi hudi- zhevo nevofhljivoft je finert na lvet prifhla. 44 1. Buk. mod. 2, 24. 5 ) Ker is nje veliko drugih grehov'isvira , in nevofhljivi nebefhkiga kraljeftva ne bo dofegel. Kaj hudiga pride is nevofkljivojti? Is nevofhljivofti pride obleganje, krivo ob- dolshenje, opravljanje, kriva fodba, in fovralh- tvo blishnjiga, vefelje, kadar fe mu hudo, iu shaloft, kadar fe mu dobro godi. Is nevofh¬ ljivofti fo Egiptovfkiga Joshefa bratje prodali. Nevofhljivoft: je Daniela v’ jamo levov perpravi- la, in is nevofhljivofti fo Judje Jesufa krishali. Kaj je shertje in famogollnoji? Shertje in famogoltnoft je napzhino poshe- ljenje jedi in pijazhe , ali nesmernoft v’ jedi iu pijazhi. „Sakaj veliko je takih , od klerih fim vam she vezhkrat povedal, sdaj pa tudi s’ fol- sami povem, de shive, kakor fovrashniki krisha Kriftufoviga, kterih konz je pogubljenje, kte- rih Bog njih trebuh. 44 Filip. 3 , 18. 19. Kdaj fe zhlovek lega greha hriviga Jtori? 1) Kadar vezh je, kakor je treba k’ ohra¬ njen ju shivljenja. ,,Gorje vam , ki fte naliteni, sakaj vi bole lazlini. 44 Luk. 6, a 5 . 326 2) Kadar je s’ prevelikim sheljami in sa- to, de fvojimu posheljenju Ilreshe. ,,Ne bodi per nobeni jedi famogolten, in ne posheli vfa- kiga jedila.“ Sir. 3 y, 32 . 3 ) Kadar fe v’ pojedinah in pijazhah pre- moshenje sapravlja. „Kdor pojedne ljubi, bo v’ pomankanju.“ Prip. 21, 17. 4) Kadar je zhlovek sdravju fhkodljive je¬ di, sato ker fe njegovimu posheljenju perleshejo. Je pijano Ji greh? Pijanoft je velik greh, ker pijanzi ne bo¬ do kraljeftva boshjiga dofegli. 1. Kor. 6, 10. „Hodimo pofhteno, kakor po dnevi: ne v’ po- shrefhnohi in pijanofti, ne v’ nezhiftofti in ne- framnofti, ne v’ kregu in nevofhlivofti.“ Rim. i3. i3. Kaj pride is shertja in JarnogolinoJii P Is shertja in famogoltnofti pride ofleplje- 11 je uma, neperpravnofl: k’ boshjim rezhem, samuda dolshnoft fvojiga ftanu, neframnoft v’ govorjenji, nezhiftoft, kreg, kletva, ubijanje, uboshtvo, bolesen, prekrajfhanje shivljenja in sgodna fmert. Kaj je jesa ? Jesa je mozhno rasferdenje ferza, in she- lje fe mafhevati. Je t>Jaka jesa greh ? Ni vfaka jesa greh, pravizhna jesa je per- pufhena, ker fveto pifmo pravi: „Jesite fe, in nikar ne grefhite.“ Pfalm. 4 , 5 . 327 Kdaj ni jesa pregrefhna ? Jesa ni pregreThna, kader pride is pravizh- niga urshaha, is gorezhnodi sa boshjo zhad in svelizhanje blishnjiga, in is shalofli nad krivizo. Taka jesa, zbe le ni nesmerna , in drugim It’ pohujThanju, je pravizhna, ker is vi ra is ljubes- ni bosbje in blishnjiga. Mojsef je imel tako je- so, kader je is gore prifhel , je vidil Israelze okrog slatiga teleta plelali, in od velikiga ferda nad to hudobijo, je ob tla sagnal in rasbil ta¬ ble; na kterih je bila boshja podava sapifana. 2. Mos. 32 . Tako jeso je imel David, kader je pergliho od ovze flifhal. 2. Kralj, 12, 5 . Jesuf, kadar je kupze in prodajavze is tempelj- na isgnah Jan. 2, i 4 * Mat. 21, 12. Tako jeso imata ozhe ali mati nad nerodnoftjo Tvojih otrok, duhovni padir nad rasusdanjem Tvojih nepokor¬ nih ovaz, gofpodar ali goTpodinja nad Tvojo nepokorno drushino i. t. d. Kaj isvira is pregrefhne jese ? Is pregreThne jese isvira nejevolja , kreg , TovraThlev, smerjanje, kletva, maThevanja, prav¬ de, omota pameti . poboj in v’ zhafih morija. ,,VTa grenkod, in jesa, in Terd, in vpitje, in prekl in vanje naj bo dalezh od vaT s’ vTo hudo¬ bijo.“ ETesh. 4 ? 3 i. „Jed pa vam povem, de vfak, kteri Te nad Tvojim bratam po krivim fer- di, bo Todbi podvershen. Kdor bo pa Tvojimu bratu rekel raka, bo sboru podvershen. Kdor bo pa rekel norz, bo podvershen peklenTkimu ognju. Mat. 5 , 22. Kako fe gre krijijana per priviihnih prav¬ dah sadershaii ? Kridjan naj Te tudi pravizhne pravde s’ 32 « persadevanjem ogible, kolikor je mogozhe; zhe fe je pa nikakor ne more ogniti, naj ravna: 1) s’ fvojim neprijatlam po ljubesni. 2) Naj konzha pravdo hitreji ko more, zhe prav kaj fhkode terpi. 3 ) Naj bo po dokonzhani pravdi s’ fvo¬ jim sopernikam dobrovoljen. ,,Kdor hozhe te¬ be v’ pravdo fpraviti, in tvojo fuknjo vseli, te¬ mu tudi plajfh pufti. £< Mat. 5 , 4°. Bodi bitro dobrovoljen proti fvojimu soperniku, dokler li s’ njim na poti. ££ Mat. 3 , 25 . Kdaj je zhlovek lenobe kriv ? Lenobe je zblovek takrat kriv, kadar ne¬ rad in s’ nejevoljo flori, kar je k’ boshji zha- fti in k’ svelizhanju njegove dufhe potrebniga. ,,Preklet, kdor Gofpodovo delo nesvefto dela.“ Jer. 4 «, 10. „Delaj po mozhi, karkoli tvoja roka ftoriti samore; sakaj v’ grobu, kamor hi- tifh , ni dela, ni rasuma, ne modrofli, ne sna- nja. ££ Prid. 9, 10. Kako fe bo godilo zhloveku, kteri je sa boshjo zhajt in s a svelizhanje dufhe sanikern in len? Tako fe mu bo godilo, kakor figovimu drevefu, ki ga je Kriftuf preklel. Mat. 21, 19. Kakor hlapzu, ki je fvoj talent sakopal, in kte- riga je njegov gofpod v’ unajno temo vrezhi sapovedal. Mat. 25 , 3 o. Kaj pride is lenobe? Sanikernoft v' flushbi boshji, samuda v’ sadobljenji gnade boshje in potrebnih pomozh vezhno svelizhanje dofezhi, shaloft, klavernoft, 529 odlafhanje fpreobernenja in pokore, nefpokor- noft in sadnizh obupanje nad Tvojim svelizhanjem. Od fheftih grehov v’ f. Duha. Kieri Jo grehi v 1 Jveliga Duha ? Ti le: 1 ) predersno v’ boshjo miloft gre- fhiti. 2 ) Nad boshjo milolljo obupati. 3) Sposnani kerfhanfki refnizi Te vftavljati. 4) Svojimu blishnjimu savolj boshje gna- de nevofhliv biti. 5) Do lepiga opomiuvanja oterpnjeno fer- ze imeti. 6) V’ nefpokornotli terdovratno oftati. Kaj pravi Jesuf od grehov v' J. Duha ? Jesuf pravi: „Vfak greh in preklinvanje bo zhloveku odpufheno, ampak preklinvanje Du¬ ha ne bo odpufheno. In kdorkoli bo kako be- fedo rekel soper Sinu zhlovekoviga, mu bo od- pufheno, kdor bo pa govoril soper f. Duha, mu ne bo odpufheno. ne na tem fvetu, ne v’ prihodnim.“ Mat. 12 , 3i. 32. Kaj Je pravi v' J. Duha gre f hiti? Se pravi, dobroto in gnado boshjo, ktera fe fofebno perlaftuje f. Duhu, od kteriga vfe dobro v’ naf isvira, s’ oterpnjeno hudobijo sa- metovati in sanizhevati. Sukaj Je rezhe, de grehi v' J. Daha hodo 550 teshko odpufheni , ali pa fhe zelo ne v' tem, ne v’ unirn shivljenji ? Sato, ker tak grefhnik vezhi del gnado boshjo in vfo pomozh sa Tvoje svelizhanje do konza shivljenja is hudobije sametuje, bres gna- de boshje pa Te ne more poboljfhati in fpoko- riti, in ravno sato ne v’ nebefa priti. Kdaj grefhnik predersno v' boshjo milojl grefhi ? Kadar greh na greh naklada, in li mifli, Bog je ufrniljen, nobeniga ne savershe, nebefa je sa naf kvaril; Kriftuf je sa grefhnike umeri; po Tvoji nefkonzbni milofti mi bo she odpuftil, in po Tvoji volji napazhno shivi, takrat pre¬ dersno na boshjo miloft grefhi. Duh pa pra¬ vi: „Ne rezi: Grefhil Tim, in kaj shaliga To mi je sgodilo. Sakaj NarvikThi je poterpeshljiv mafhevaviz. In ne rezi: Ufmiljenje boshje je veliko, Bog Te bo »lfmilil nad obilnoftjo mojih grehov, sakaj njega ferd Te tako hitro perbli- sha, kakor ufmiljenje, in v’grefhnike fe njegov ferd osera.“ Sir. 5, 4 — 7* »Ali sanizhujefh bogaftvo njegove dobrote in poterpeshljivofti in sanafhanja ? Ne vefh , de te boshja dobrota k’ pokori napeljuje. “ Rim. 2 , 5. Kaj je, nad boshjo milo/ijo obupati? Nad boshjo miloftjo obupati je upanje sgu- biti nad odpufhanjem grehov, in nad persade- vanjem v’ nebefa priti. Kriva fta bila tega gre¬ ha Kajn in Judesh. Kdaj je fploli zhlovek tega greha kriv ? Kriv ga je l) zhe sgubi vfo ferzhnoft sa nebefa fkerbeti, kadar le veliko fhlevilo fvojih fmertnih grehov premif hljuje in rezhe: Moji grehi fo preveliki, in prevezh jih je, de bi mi jih Bog odpuftil, jeli morem pogubljen biti. 2) Zbe zhlovek fizer fposna fvoj pregrefh- ni Han, pa mifli, de je preflab pravo pokoro koriti, s’ ftraham smifli na fvojo she vkoreni- njeno pregrefhno navado, in pravi, ne morem jo premagati, Bog mi ne da gnade, in tako oftane v’ fvojih grehih. Kaj more grefhnik Jtoriti , kadar jv oj e gre¬ he Jposna in obshaluje , de ne obupa? 1) More premifliti de boshja miloft je nesmerna, in terpljenje Jesufa Krillufa je ne- fkonzhne žene, salo fme tudi in more terdno upati, de mu bo Bog vfe grehe odpuftil, ako fe poboljfha. ,,Gofpod zhaka , de fe ,bo vaf u- fmilil, in bo povikfhan fkosi to, ker bo vam odpuftil.“ Isa. 5 o, iB. „Režite bojezhim: Bodi¬ te ferzhni, nikar fe ne bojite: fam Bog bo pri- Ihel, in vaf refhil.“ Isa. 35 , 4 - „Tam, kjer je greh obilin, je gnada fhe ohilnifhi poftala.“ Rim. 5 , 20. 2) More mifliti, de Bog nozhe fmerti (j)o- • gubljenja ) grefhnika, ampak de fe fpreoberne is shivi, torej mu bo tudi gnado dal fe fpreo- berniti, zhe bo ponishno in saupljivo sa-njo profil. ,,Zhe bo hudobni pokoro ftoril, tudi vlih hudobij ne bom vezli fpomnil; kakor refnizhno shivim: jeft nozhem fmerti grefhnika, ampak de fe fpreoberne in shivi.“ Ezeh. 18, 21. 22. 3 ) More premifhljevati, de Jesuf §in bosh- 352 ji ni na fvet prifhel, de bi Cvet fodil, ampak de bi ga svelizhal. Jan. 3 , 17. 4 ) Ob zhafu fkufhnjav in v’ shalolli fe more tolashiti s’ tem, de mifli. kako Ijubesni- vo in ufmiljeno je Jesuf s’ sgrevanimi grefhui- ki ravnal. Petra je milo pogledal, ki ga jo satajil. in nikoli mu tega greha ni ozhitah Tako prijasno je tudi Magdaleno fprejel, in de jo je v’ upa¬ nji odpufhanja grehov poterdil, fe ji je na per- vo , in potlej Petru po fvojim od frnerti vftaje- nju perkasal. Sgrevano prefhefhtnizo vprafha: Shena, te ni nobedin obfodil ? Odgovorila je: Gofpod, nobedin. In Jesuf ji rezhe: Tudi jeli te ne bom obfodil, pojdi, in sanaprej vezh ne grefhi. Jan. 8, 10. Tako tudi rasbojnika na kri- shi uflifhi sadnjo uro, in mu rezke: Danf bofh s’ mano v’ paradishi. Luk. 2 3 , 43 . Kdaj fe zhlovek f posnani kerfhanfki ref ni¬ zi vjtavlja? Zhe posna in ve refnizo katoljfhke vere, pa is hudobije drugazhi veruje, govori in uzhi, kakor je Bog rasodel, in katoljfhka zerkev ve¬ rovati sopove. Taki fo bili fariseji, faduzeji in vezh drugih ob Jesufovim zhafu ; torej jim je f. Shtefan rekel: Vi tcrdovratni in neobresani na ferzih in ufhefih fe vedno fvetimu Duliu vflavljate, kakor vafhi ozhetje, tako tudi vi. Apoll. djan. 7, 5 i. In f. Pavl fe je jesil nad Elimam, ki je hotel deshelniga oblaftnika od vere odverniti, in mu je rekel: O poln vlili svijazh in vfe hudobije, lin hudizhev, fovrash- nik vfe pravize, ne jenjafh prave poti Gofpo- dove prevrazhati. Djan. apoft. i 5 , 10. 555 Od hod is vir a ta greh? Ta greh isvira vezhi del is prejfhniga pre- grefhniga shivljenja, ker tak zhlovek bolj terno kakor luzh ljubi, sakaj njegove dela fo hude, sato luzh fovrashi, in ne pride na fvetlobo, de nifo njegove dela fvarjene. Jan. 3 , ig. 20. Sofebin isvirk tega greha je nezhiftoft; nezhift- nik hozhe famopafhno shiveti, sato fe pa refni- zi foper ftavi. ,,Shivinfki zhlovek ne ume tega, kar je boshjiga Duha.“ 1. Kor. 2, 14. Kdo je fvojimu bratu savoij bos lije gnade nevofhljiv ? Kdor je shalollin in savidi fvojiga blishnji- ga, ker fkosi gnado f. Duha bogabojezhe shivi, in h s’ dobrimi deli nebefa flushi: in zhe ne sheli fe poboljfhati, ampak ga smoliti in sape- Ijati. Tak nevofhljiviz je hudizh, tak je bil tudi Kajn do fvojiga brata Abelna. Kdo ima do lepiga opominvanja oterpnjeno ftrže ? Do lepiga opominovanja ima oterpnjeno fer- ze, kdor v’ pregrehah smiram ollane, vfe dobro opominovanje in fvarjenje sametuje, in zlo sa fhtrafenge ne mara. Farao ni maral sa Mojse- fa, ki mu je pravil, kaj Bog hozhe, in tudi sa fhtrafenge ne. Kdo v’ nepokori ierdovratno ojtane? Kdor ve, de je grefhnik, in ve, de vfe, kar je Bog po Jesufu KoriI , je le sato ftoril, de bi zhlovek svelizhan biti samogel, pa fi ne persadeva fe poboljfhati temuzh oterpnjen v’ grehih shivi. 554 Taki grefhniki fo bili Kajn, Farao , £avl, Anlioh , Judesh isdajavez in vezh takih , ki fo pregrefhno shiveli in nefrezhno umerli. ,,Ifhite Gofpoda, dokler fe da najditi, klizhite ga, do¬ kler je bliso. Naj sapufti hudobni fvojo pot, in kervizhni fvoje mifli, naj fe k’ Gofpodu verne, in on fe ga bo ufmilil, in k’ nafhimu Bogu, sakaj per njem je veliko odpufhanja.“ Isa. 55, 6. Od v’ nebo vpij ozirih grehov. Kteri fo nebo vpijozhi grehi? 1) Radovoljni uboj. 2 ) Mutafti ali Sodomfki greh. 3) Satiranje uboshzov, vdov in firot. 4) Delavzam in najemnikam saflushik sa- dershevati ali utergovati. Kdaj je zhlovek radovoljniga uboja kriv? Radovoljniga uboja je zhlovek kriv , ka¬ dar s’ premiflikam , radovoljno in bres pravizh- ne oblafti fvojiga blishnjiga umori ali fam ali pa fkosi drugi. Tako je umoril Kajn Abelna, David Urijeta. 2 . Kralj. i3. Jesabel Nabota, 3. Kralj 21 . Judje Kriftufa. Sakaj Je drngimu n’ nebo vpijozhimu grehu mutafti ali fodomfki pravi? Sato, ker je tako grosin in Bogu toliko aopern, de fe od njega fhe govoriti ne fme; fodomfki pa sato, ker fo ga Sodomijam doper- .355 nafhali, ktere je pa Bog savoljo tega ttrafhni- ga greha tudi s’ ognjem is nebef fhtrafal. 1. Mos. 19, 24. Kdo je tretjiga v 1 nebo vpijozldga greha kriv P 1) Kdor uboge satira. ,,Ne flori file ubi- gimu sato, ker je ubog: tudi ne satiraj med vratmi fodne hifhe potrebniga. Sakaj Gofpod bo njegovo rezh fodil, in bo tifte tlifkal, kteri fo njega ftifkali. t£ Prip. 22, 22. 23 . „Profh- nja ubogiga bo is njegovih uft do Boga prifhla, in hitro fe mu bo praviza sgodila. Sir. 21, 6". 2) Kdor vdove in sapiifhene otroke kakor fi bodi, satira. Vdovam in firotam ne delaj le fhkode. Ako jih fhkodjete, bodo k’ meni vpili, in jeft bom njih vpitje uflifhal, in moj ferd fe bo usbgal. 2. Mos. 22. 22. Kaj vdovine folse ne tezhejo po njenih lizih, in njeno vpitje zhes tega, kteri jih llifka? Ali is njenih liz gredo gori v’ nebefa. Sir. 35 , 18. 19. Kdo je zhelertiga o’ nebo vpijozhiga greha kriv P Kdor delovzam, najemnikam ali poflam saflushek uterga ali pa od dne, do dne pla- zhati odklada. ,,Glejte plazhilo od vaf utergano delavzam, kteri fo vafhe polje posheli, vpije, m njih vpitje je do ufhef Gofpoda Sabaot, prifhlo. ££ Jak. 5 , /j. ,.Ne sadershuj saflusheniga plazhila fvojimu potrebnimu ubogimu bratu, sa- kaj on je uboshin , in fe is tega shivi, de ne bo soper tebe k’ Gofpodu klizal, in de ne bo tebi v’ greh perpifano.“ 5 . Mos. 24, i 4 > ' 5 . 556 Saka/ fe lem greham v' nebo vpijozhi pravi? 1) Salo, ker je v’ f. pifmu od vfaziga po- febej rezheno , de v’ nebo po fhtrafenge vpijejo. 2) Ker bosbjo pravizo fofebno k’ fhtrafo- vanju lilijo. Od ptujih grehov. Kteri fo ptuji grehi? 1) V’ greh fvetovati. — Kdor v’ kako delo fvetuje, ki je soper ljubesen do Boga ali do blishnjiga, in zhe je korjeno, je kriv tega gre¬ ha. Kajfesh je fvetoval v’ Jesufovo fmert. He- rodija je fvoji hzheri fvetovala, de naj li isvoli Janesovo glavo. 2) Grefhiti velevati. — Kdor oblak ima sapovedovati, in sapove fvcjim podloshnim kako pregrefhno rezh koriti, je tega greha kriv. David je sapovedal Joabu, de naj pokavi Krijeta predej. kjer je boj nar hujfhi, in naj ga popuki, de ga fovrashniki ubijejo, in de umerje. 2. Kralj 11, i 5 . 3 ) V’ drugih gi’eh pervoliti. — Kdor greli ravnotako hozhe ko drugi, v’ hudobne naklepe drugih pervoli, ali v’ karkoli li bodi. ki je soper boshjo sapoved ali soper dobro vek, je vfiga hudiga deleshin, kar fe je sgodilo, s’ njimi vred, ki fo borili. Pilatush je v’ Jesufovo fmert pervolil. S. Pavl pifhe, de ne farno kteri hudo delajo, fo fmerti vredni, ampak tudi, kteri hu¬ dobnim pervolijo. Pvim. 1, 29 — 32 . 4) Druge v’ greh napeljevati — Kdor druge I h> sa j’ 1 fti bi ,k( bi sl, fl g 1 fl P' k: Vi n k d t k t v 1 j j 537 fpodbada bodi li s’ befedo, s’ djanjem ali s’ sapeljivim sunajnirn obnafhanjem, de fe bosh- jimu imenu nezhab godi, kako dolshnob opu- fti ali samudi, kako krivizo ali kar fi bodi fla- biga sgodi, fe vdeleshi greha njih, ki fo ga ,borili; on je ko hudoben duh, sapeljiviz. Jero- boam Israelfki kralj je fvojim podloshnim dva slata teleta moliti pobavil. 3 . Kralj. 12, 28. 5 ) Drugih grehe hvaliti. — Kdor druge flepi, de jim dopade, in sato njih flabo pre- grefhno shivljenje pravo imenuje, jih s’ hvalo fhe predersnifhe v’ grehih bori, je neframni perlisnjenz, in deleshin grehov hvaleniga. Ta¬ kim Bog hudo shuga, in jim bo gorje. Gorje vam, kteri hudo dobro, in dobro .hudo imenu¬ jete, kteri imate temo sa luzh, in luzh sa te¬ mo. Isa. 5 , 20. „Gorje tem, kteri ljudem vla¬ ke barobi podglavje pokladajo; de love njih dufhe.“ Ezeh. i 3 , 18. 6) K’ grehu molzhati. — Kakor je Pila- tush molzhal, ker fo Judje Jesufa po krivim k’ fmerti obfodili. Mat. 27. 7) Greh pregledati (grehov ne fvari- ti).— Teh dveh grehov je vfak deleshen, kte- riga flushba, lian pa ljubesen do blishnjiga veshe fe hudirno vbavljati , pa is nemarnobi, mlazhnobi ali is brahu pred flabimi jesiki fvo- jo dolshnob opufti. Heli je vedil , de fe njego¬ va finova hudobno in pohujfhljivo vedeta, pa jih ni fhtrafal. 1. Kralj. 3 , z 3 . 8) Greha fe deleshniga boriti. — Vdele¬ shi fe grehov drugih, kadar v’ greh pomaga, poftavim: zhe tatem potuho daja, ukradene re¬ zili prodaja , i. t. d. od otrok in poflov rezhi 22 338 vsame, hi fo jih ftarfhem in gofpodarjem ukra- dili, if-hodifha flabih ljudi v’ fvoji hifhi terpi, perloshnoft flabim ljudem, hudo ftoriti, naklo¬ ni i. t. d. Taki ljudje fo v’ flushbi hudobniga duha, njegovi pomagavizi. Judesh pelje Jesu- fove fovrashnike ga lovit. Mat. 26. 9) Greh sagovarjati. — Tega greha je kriv, kteri je tako hudoben, de fe sa greh poteguje, kakor de bi nizh hudiga v’ njem ne bilo, de¬ li ravno je nar vezhi hudo na fvetu. ,,Kdor hu- dobnimu perlerdi, in pravizhniga pogubi, Aa gnufoba pred Dogam.“ Prip. 17, i 5 . Kdaj f'ploh fmo plujih grehov krivi ali de¬ le slini? Kadar fmo krivi, de jih drugi flore, ali zhe jih od grehov ne odvernemo, ker fmo jih dolshni in v’ llanu odvernili. Saka j fmo dolshni hudo odvernili, kolikor samoremo ? 1) Is dolshne ljubesni do Doga, ki fe s ? grehmi rasshali. 2) ls ljubesni do blishnjiga, kteri fkosi greh vezhno nefrezhen poftane; ker je Dog fled- nimu sapovedal sa blishnjiga fkerbeti. §ir. 17, 12, 3 ) Vezhkrat tudi is dolshnofti llanu, ka¬ kor gofpofke, flarfhi , gofpodarji in uzheniki. Ko je greh nar vezhi hudo na fvelu, is kle- riga vfe hudo na fvelu in vezhno pogubljenje is vira , kdo naf bo od njega refhil? Gnada boshja naf refhi od greha. Gnada boshjA ali pomozh , ktero Dog grefhniku sa- 559 voljo Jesufoviga saflushenja daje, budi, fpod- bada in daja mozh grefhniku, greh sapuftiti, pravizhno shiveti, tode grefhnik more gnado boshjo radovoljno fprejeti, ji pokoren biti, ii na vfo mozh persadevati greh sapuftiti , in fvojo voljo boshji volji podvrezhi; tako bo refhen od grehov. „Jeft nefrezhen zhlovek, kd.o me bo refhil od telefa fmerti? gnada boshja po Jesufu Kriftufu Gofpodu nafhim.“ Rim. 7, 25 . „S’ gnado boshjo pa fim, kar fim, in njegova gna¬ da v’ meni ni bila prašna, ampak lim vezh ko vfi drugi delal, ali ne jeft fam, ampak gnada boshjo s’ menoj.“ 1. Kor. i 5 , 10. Drugi del kerfhanfke pravize: §tori dobro. Kaj je dobro ? Dohro je vfe, kar je po boshji volji, ali po boshji sapovedi. Kaj je po boshji sapovedi? Po boshji sapovedi fo zh^dnofti in dobre dela. Kaj je kerfhanfka zhednojt Jploh? Kerfhanfka zhednoft fploh je dar, kteriga Bog dufhi s’ pofvezhejozho gnado daja, de zhlo- vefhko voljo k’ takim delam perpravno in nag¬ njeno ftori, ktere fo po poftavi Jesufa Kriftufa, m vezhniga shivljenja vredne. ,,Bog je kteri v’ vaf dela , de hozhete, in dopolnite po njegovi dobri volji.“ Filip. 2, i 3 . 22 * 540 Koliko je zhednojt , k ter e more krijljan v' djariji Jkasali? Nektere fo boshje kakor vera, upanje in lju- besen druge pa zhednodi sadershanja, ali djanjfke. Ali je zhlovek dolshan Je e? treh boshjih zhednojtih vadili? Dolshan je, ker v’ lem obdoji shivljenje kridjana. Kdaj je krijijan JoJebno dolshan tri boslije zhedn o Jti o buditi ? l) Kakor hitro Je pameti save. a) Vezhkrat v’ shivljenji. 5) Kadar kak fvet sakrament prejme. 4) Oh zhafu fkufhnjav soper te zhednodi. 5) Ob fmertni nevarnodi in na fmertni podeli. Kako Je da vera obuditi? Vera fe da tako obuditi: Moj Bog! veru¬ jem v’ tebe praviga , shiviga Boga, ediniga v' natori, in trojniga v’ perfhonah : Ozheta, Sina, in f. Duha: verujem, de je Sin boshji, druga perfhona v’ fveti Trojizi sa naf zhlovek podal, terpel in umeri; de je tretji dan od fmerti vdal, in de po fvojim v’ nebo odhodu fedi na defni- zi Boga Ozheta, in bo prifhel fodit shive in mertve: verujem, de je Jesuf Kriduf fvete sa- kramente podavil, de nobedin bres vere in ker- da , in po tem, kadar v’ greh pada, bres po¬ kore svelizhan ne bode : verujem , de je gnada boshja vlim potrebna: verujem tudi, de ti moj 541 Bog vfe dobro s’ dobrim, in vfe hudo s’ hu¬ dim plazhujefh, de nam nafJie saflushenje fa¬ rno fkosi tvoje pomaga: verujem neumerjozh- noft zhlovefhke dufhe : verujem sadnizh tudi vfe, kar fi ti fkosi fvojo fveto katoljfhko zerkev sapovedal verovati, in de sunaj nje nobedin sve- lizhan ne bode. Vfe to pa salo verujem, ker fi ti to rasodel, kteri fi vezhna modroft in ref- niza, ki ne morefh ne goljfati, ne goljfan biti. V’ ti in sa to katoljfhko vero shelim shi- veti in umreti. O moj Bog! poterdi me s’ fvojo gnado v’ ti fveti veri. Kako Je da upanje obuditi? Upanje fe da tako obuditi: Moj Bog! terd- no upam po saflushenji, terpljenji in fmerti Ivojiga Gofpoda in Svelizharja, Jesufa Kriftufa sadobiti odpufhanje vfih fvojih grehov: sauparn s’ tvojo gnado in poinozhjo tvojo voljo dopolni¬ ti, greha fe varovati, in tako vezhno vefelje in svelizhanje dofezhi. In vfe to upam sato , ker fi ti, moj Bog, to obljubil, kteri fi vfigamogo- zhen, nefkonzhno dober in sveft v’ fvojih ob¬ ljubah. Moj Bog in Gofpod! ftori fhe vezhito moje upanje. Kako fe da ljubesen obuditi? Ljubesen fe da tako obuditi: Ljubim te moj Bog! is zeliga ferza , in zhes vfe, sato ker fi ti fam v’ febi nar vezhi, vfe ljubesni in zha- ki vredna dobrota in lepota. Is te ljubesni pro¬ ti tebi je meni mozhno shal savoljo vfih grehov mojiga zeliga shivljcnja; ker fim s’ njimi, tebe fvojiga Boga rasshalil: in f klenem od sdaj na dalej tebe fvojiga Boga nikoli vezh rasshaliti, 542 tebi famimu shelim flushiti, tebi v’ vfih rezheh dopafti: fvojiga blishnjiga hozhem savoljo tebe, kakor febe ljubiti, in tako shelim v’ te ljubesni shiveti in umreti. O Bog! ushgi v’ meni ogenj fvoje ljubesni, de bom v’ fvojim ferzu gorezho ljubesen do tvoje dobrote vedno ohranil. Amen. Od djanfkili zhednoft. Klere fo poglavitne djanfke zhednojii , ki jih gre krijijann imeti? Poglavitne zhednolti fo : i)modroft, 2) smer* noft ali smafnoft, 3 )praviza, 4 ) ferzhnoft. ,,Ako kdo pravizo ljubi: nje dela fo nar vezhi zhed- nofti; sakaj ona uzhi tresnoft in rasumnoft, pra¬ vizo in terdnoft, 'ktere rezhi fo ljudem v’ shiv- Ijenji k’ nar vezhimu pridu.“ Mod. buk. 8, 7. Kaj je kerfhanfka modrojt? Kerfhanfka modroft je zhednoft, s’ ktero kriftjan k’ svelizhanju perpravne pomozhi isvoli in jih prav obrazka, in opufti vfe, kar bi ga svelizhanje sadobiti odvrazbevalo. Kako fe sadershi modri krijtjan P Modri kriftjan 1) nizh takiga ne flori, kar bi ga posneji grevalo. ,,§in, bres fveta nizh ne flori, in ftorjeno delo te ne bo grevalo .“ §ir. 32 , 24. 2) §kosi soperne sgodbe ne bo smotljen, in fe ne premenja; v’ vfih okoljfhinah fe ve tako sadershati, de voljo boshjo dopolni. „Mo- dri ni kakor zholn od viharja fem ter tje me- 545 tan.*‘ §ir. 33 , 2. ..Bodite rasumfti kakor ka- r.he, in priprofti kakor golobje.“ Mat. 10, 16. 3 ) Modri nizh pred ne govori in ne flo¬ ri, de preudari, kaj bi utegnilo is tega priti. ,,Bratje, glejte, kako bi varno hodili, ne kakor nefpametni, ampak kakor pametni, odkupluj- te zhaf, ker fo dnevi hudi, nikar tedaj neum¬ ni ne poftanite, ampak saftopite, kaj je volja boshja.“ Efesh. 5 , i 5 — 17. 4 ) Svoji laftni modrofti ne upa. ,,Preden kaj sazIVnefh, poprej svefto oprafhuj, in preden kaj ftorifh , poprej k’ temu terden fvet pojifhi.“ Sir. 37, 20, 5 ) Per vfih Tvojih delih preudari, kaj je dobro, Bogu dopadljivo, in ga samore svelizha- ti, sato Te ne ravna po fvetu. ,,Ne versite Te po tem fvetu, ampak fpremenite Te fkosi ponov- Ijenje fvojiga uma: de preudarite, ktera je do¬ bra , dopadljiva in popolnama volja boshja.“ Rim. 12, 2. 6) Modri fe le s’ pametnimi tovarfhi pe- zha. ,,Kdor fe s’ modrimi pezha, bo moder, kdor je pa nefpametnih prijatel, bo njim enak portal.“ Prip. i 3 , 20. Kaj je kerfhanjka smer noji ali smaj'noji? Kerfhanfka smernort je zhednoft, fkosi kte- ro, kriftjan vfe napzhno in grefhno nagnjenje v’ febi kroti in satira , in zhafno blago in vefelje , vedno le s’mero vshiva, in ferza na-nje ne veshe. Ali je la zhednojt krijijanu potrebna P Slo potrebna mu je, ker njega po njego¬ vi fpazheni no tori vfe ftvari s’ Tvojo sapeljivo 344 fladkoftjo od ljubesni do Stvarnika odpeljujejo, in njegovo ferze na fe vlezhejo, in ftore, de nameft, de bi jih le is hvaleshnofti do Boga vshi- val, jih vezhkrat bolj kakor Boga ljubi. Kaj f. pifmo od te zhednojii azhi? §. pifmo od te zhednofti uzhi, de ne fme- mo mefu po njegovih sheljah ftrezhi, ne she- Ija mefa fpolnovati, ampak po duhu shiveti, in fe vfiga sdershati, kar posheljenje sdrashi , vfe pa h persadjati, de bi ga loshej premagali, in vfelej tresni in zhujezhi bili. „Glejte pa farni nafe de vafhe ferza ne bodo preobleshene v’ poshrefhnofti in pijanofti in zhafnih fkerbeh. Zhujte tedaj, in molite vfak zhaf.“ Luk. 21, 3/j — 36. Kaj je kerfhanfka praviza ? Kerfhanfka praviza je zhednoft, s’ ktero kriftjan is ljubesni do Boga vfe dopolni, kar je Bogu in blishnjimu dolshan. Kaj f. pijmo od pr avize govori? §. pifmo pravi: ,,Praviza ljudlivo povsdig- ne, in fkosi pravizo bo kraljevi fedesh uterjen.“ Prip. 14, 34 , in 16, 12. „Dajte zefarju, kar je zefarjeviga, in Bogu , kar je boshjiga.“ Mat. 22. 11. ..Dajte vfim, kar jim gre: komur da- zija, dazi jo : komur zol, zol: komur Urah, Urah: komur zhall, zhalt.“ Rim. i 3 , 7. Kaj je kerfhanfka JerzhnoJt? Kerfhanfka ferzhnolt je zhednoft, s’ ktero kriftjan is ljubesni hoshje dobro delati sazhne in llori, zhe ravno sedershke in teshave prema- 545 gati more; blago in tudi shivljenje raji sgubi, kakor boshje sapovedi prelomi. Kaj govori J', pijmo od te zhednojti ? S. pifmo opominja, de fe zhlovek nikogar ne fme bati, ampak de more v’ dopernafhanji dobriga , in premagovanji hudiga ferzhen biti. „Ne bojite fe tikih, ki telo umore, dufhe pa ne morejo umoriti. 1 * * 4 * Mat. 10, 28. „Hudobni beshi, ako ravno ga nobedin ne podi, pravizh- ni pa bo ferzhen kakor lev bres krahu.“ Prip. 28, 1. „Kdo bo vam fhkodoval, ako bote sa dobro uneti. Strahovanja njih ( hudobnih ) fe ne bojite, in ne dajte fe motiti.“ 1. Pet. 3 , i 3 . 14. To zhednoft fo kari Eleazar, fedem maka- bejfkih bratov, 2. Makab. 6, 7. apokeljni in marterniki krikjanam v’ sgled fkasati. Ktere zhednojti fo Jedrnim poglavitnim gre- ham nafproti? 1) Ponishnok napuhu , 2) Radodarnok la- komnoki, 3 ) Zhikok nezhikoki, 4 ) Ljubesen nevofhlji voki. 5 ) Smernok shertju in famogolt- nofti, 6) Poterpeshl jivok jesi, 7) Gorezhnoft ali aifer v’ dobrim lenobi. Kaj je ponishnojt ? Ponishnok je zhednok, fkosi ktero zhlo- vek od febe in fvojih Jaknok tako fodi , kakor je, in ne gleda le fvojih fofebnok, kakor na- puhnjeni, in fe savoljo njih ne povsdiguje zhes druge, ampak fhe bolj fvoje napzhnoki in fla- boki fposna, in fe torej ponishuje? 346 Je prava ponishnoji k ’ svelizhanju potrebna? Prava ponishnoft je tako potrebna, de bres nje ne bo nobedin svelizhan , ker je refniza ve¬ re, de bres gnade boshje zhlovek ne more sve¬ lizhan biti, Bog pa Tvojo gnado le ponishnim daje, prevsetnim Te pa soper kavi. Jak. 4, 6. In JesuT pravi: ,,Ako ne bote pokali , kakor o- trozi ( ponishni ) ne pojdete v’ nebeThko kra- ljekvo. Mat. 18, 3 . Sakaj Jhe more zhlovek ponishen biti? Zhlovek more pa tudi sato ponishen bili, ker ni drugiga, kakor prah in pepel, in sraven The grefhnik, in kar dobriga nad Teboj ima, je vTe le dar boshje gnade, ne pa zhloveko- va lakina. ,,Ako kdo od Tebe meni, de je kaj ker nizh ni, Tam Tebe sapelje.“ Gal. 6 , 3 . Kdo naj rejnizhno ponishnoji uzhi? JesuT KriftuT Tam s’ beTedo in sadershanjem. ,,Uzhite Te od mene, sakaj jek lim krotak in is Terza ponishen.“ Mat. n, 29. JesuT je Tam Tebe v’ nizh koril, in podobo hlapza na-Te vsel, med nevedne in greThnike prifhel, zhe je rav¬ no luzh Tveta in Tvetnik Tvetnikov bil , vender Tam Tebi ni dopadel. Skrit, od Tveta odlozhen, je shivel, in Te je le takrat ozhitno pokasal, ka¬ dar Te je sa zhak Tvojiga Ozheta potegnil. Ma¬ rijo prezhiko devizo med vfimi devizami 6 je savoljo nje velike ponishnoki mater svolil. Lep isgled ponishnoki nam je tudi Tveti Janes kerk- nik dal, Mat. 3 , 11. kotnik. Mat. 8. Peter v’ zholni, Luh. 5 . ozhitni greThnik, Luk. 18. in vezh drugih. 547 Kako fe rejnizlino ponishni fposna? §e fposna: 1) saref ponishni je poterpesh- Ijiv v’ nadlogah, sopernokih, preganjanji, fov- rashenji, in opravljanji, sa ref ponishni pravi v’ takih okoljfhinah: Grefhil fim , dobro je sa me, de fim ponishan. 2) Saref ponishni, kar dobriga nad feboj ima, sagerne kolikor je treba pred fvetam, sa- to de ga drugi ne hvalijo, de bi nad hvalo do- padenja ne imel, in de bi tako njegovo dobro delo pred Bogam fvoje vrednofli ne sgubilo. „Glejte, de fvojih dobrih del ne delate pred ljudmi (njim k’ videsu) fizer ne hote imeli plazhila per fvojim Ozhetu.“ Mat. 6, 1. 3 ) Ponishni sakriva fvoje napzhnoki in flabofti, pa ne sato, kakor de bi fe sanizheva- nja bal, ampak sato, de drugih ne pohujfha. On pokashe pa tudi fvoje dobre dela ali zhed- noki, tode le takrat, kadar je k’ povikfhanju boshje zhaki potrebno , savoljo lakne hvale pa nikoli. To koriti Jesuf fam sapove. „Naj fveti vafha luzh pred ljudmi, de bodo vidili vafhe dobre dela, in zhakili Ozheta, ki je v’ nebelih. 44 Mat. 5 , 16. 4 ) Ponishni fposna, de je grefhil, pa fe ne sgovarja, ne jesi, zhe mu kdo njegove nap¬ zhnoki rasodene, ampak fe vefeli to flifhati, kar ga ponišhuje, in profi sa odpufhanje. 5 ) Ponishni malo govori, per delih ni sbi- raven, je fvojim vikfhim rad in vfelej pokoren, in do ljudi fvoje enakoki ali flabfhiga kanu pokreshljiv in prijasen. 6) Ponishni nad drugimi le dobro, nad 548 feboj pa flaboki vidi, torej od drugih le dobro govori, in kadar hudiga dela nad blishnjim ne more sgovoriti, sgovarja njegovo mifel, ali pa rezhe : morebiti fe je prenaglil , Bog ve , kako velike fo bile njegove fkufhnjave, ali kaj bi bil fhe le jek v’ takih okoljfhinah ftoril, in le gnada boshja me je dosdaj pred takim greham obvarovala. 7) Ponisbni is ferza sa gnado boshjo profi. Kaj je radodarnojt ? Radodarno!!: je zhednok, ktera fe v’ d jan ji kashe, kadar zhlovek potrebnim ljudem rad, in kolikor uterpi, od fvojiga da. „Dajte, in fe vam bo dalo, dobro natlazheno, verhato mero.*' Luk. 6, 38 . „Ne posabite pa dobrotljivoki in podarovanja: sakaj s’ takimi darmi fe Bogu per- liupimo. 44 Ileb. i 3 , 16. „Slehern daj ne s’ sha- loftjo ali po lili, sakaj vefeliga darovavza Bog ]jubi.“ 2. Kor. 9, 6. Kakfhne Jo dolshnojti bogatiga zhloveka? So te le: 1) Naj bo Bogu sa bogaftvo hvaleshen, in naj ga fposna kakor dar njemu pofojen, s’ kte- rim je dolshan veliko dobriga koriti, ker bo mogel Bogu kdaj od fvojiga bogakva odgovor dati. Vdova Tabita mu more biti sgled. Djan. apok. g, 36 ’ — 42. 2) Savoljo bogakva ne fme prevseten in neufmiljen biti. Bogatim tega fveta sapovej, de ne fmejo vifokih mifel biti, tudi ne upanja kaviti na neobkojezhe bogakvo . ampak na shi- viga Boga, kteri nam vtiga obilno k’ vshivanju 54 !) da. De naj dobro flore, bogatijo naj r’ dobrih delih, radi naj podajo, s’ drugimi naj dele, in naj li perpravljejo ftanoviten saklad sa prihod- no, de bodo dofegli vezhno shivljenje.“ 2. Tim. 6, 17 ~ 1 9* Kaj je zhijioji? Zbiftoft je zhednoft, ktera fe v’ djanji fka- sbe, kadar fe zhlovek vfiga prepovedaniga me- feniga vefelja v’ miflih, befedah in djanji sder- shi. „0 kako lep je zhift rod, kteri fe od zhed- nofti fveti! sakaj njegov fpomin je vezhen, ker per Bogu in ljudeh hvalo ima. Buk. mod. 4, 1. Je zhijioji Bogu dopadljiva? Zbiftoft je Bogu dopadljiva zhednoft, in bres nje zhlovek ne pride v’ nebefa. Ta zhednoft, pravijo fveti uzheniki zerkve, povikfha zhloveka zhes angele, sakaj angeli zhi- ftoft obranijo bres vojfke zhes fkufbnjave, ker fo zhifti duhovi, zhlovek fe pa more sa njo voj- fkovati. Jesuf je veliko vrednoft zhiftofti vidno pokasal. Devizo vfih deviz,' Marijo , fi je ma¬ ter svolil, in zhiftiga Joshefa fvojiga rednika. Kaj je ljubesen ? Ljubesen je zhednoft , fkosi ktero fe dru¬ gih dobriga in frezhe vefelimo, in jim vfe do¬ bro vofhimo in tudi ftorimo. Kaj je smernoji ? Smernoft je zhednoft, fkosi ktero zhlovek napzhno posheljenje jedi in pijazhe v’ febi kro¬ ti , in s’ mero vshiva. 550 Je sdershnoft zhloveku k' velikima pridu? K’ velikimu pridu mu je, saka; pomaga mu 1<’ sdravju, pofebno pa mu prav pride, ker zhlovek fvoje telo sa horjene grehe pokori, in saflushene fhtrafenge odvrazhuje, pa tudi pred prihodnimi grehi le varuje, ker fvoje poshelje- nje flabi, de ga toliko v’ greh ne vlezbe, dela fe vredniga gnade hoshje, bres ktere bi fe ne mogel ne grehu ubraniti, in dobriga ftoriti. Kaj naj kriftjan mifli, kadar fe per ka¬ kim vefel ji snajde? Takrat naj na pravo in refnizhno vefelje v’ nebelih mifli, ker fvet s’ vfim fvojim vefe- Ijem mine, in le ta, kteri bosbjo voljo flori, ollane vekomaj. I. Jan. 2, 17. Ktero vefelje more kriftjanu nar vikfhi bili? Voljo bosbjo dopolniti, more pervo in nar vikfhi vefelje kriltjanu biti, kakor je Jesuf go¬ voril: Moja jed je, de borim voljo tilliga, kte¬ ri me je poflal, in de dopolnim njegovo delo. Jan. 4, 34 . Kaj je poterpeshljivoji ? Poterpesbljivoft je zhednob, fkosi ktero zhlovek terpljenje in sopernohi v’ voljo boshjo vdan preterpi. -JU poterpeshljivoji veliko pomaga ? Veliko pomaga: 1) Terpljenje polajfha. ,,Hvalimo fe s’ nad¬ logami, ker vemo, de nadloga poterpljenje per- nefe, poterpljenje pa fkufhnjo, fkufhnja pa u- 551 panje, upanje pa ne oframoti. ,jRim. 5 , 3 — 5. „!Nepoterpeshljiv bo neumnoft dopernafhal.“ Prip. 1 4 , 17. 2) Poterpeshljivoll nafhe saflushenje per Bogu povikfha, ker kori, de nadloge voljno poterpimo. „Meriim, de terpljenje sdajniga zha- fa ni veliko proti prihodni zhafli, ktera bo nad nami rasodeta.“ Rim. 8, 18. 3) Skosi voljno terpljenje sa fvoje grebe Bogu sadofliftorimo. ,,Tega, ki Gofpod ljubi, ga pod fhibo ima, tepe pa vfakiga otroka, kte- riga fprejme.“ Heb. 12, 6. Rasbojnik na krishi je fposnal, de terpi, kar je saflufhil. Luk. 2 3 , 4 i* Je poterpeshljivojt tudi potrebna zhloveku, in kdaj pofebno ? 1) Tudi potrebna mu je, kadar na Tvo¬ jim blagi fhkodo terpi. Takrat naj s’ poter- peshljivim Jobam rez h e: ,,Nizh nilim na fvet pernefel, kakor tudi nizh Teboj ne poneTem. GoTpod je dal, Gofpod je vsel, kakor je GoTpo- du dopadlo , tako Te je sgodilo ; naj bo hvalje¬ no ime GoTpodovo.“ Job. 1, 21. 2) V’ bolesni. ,,Sin, ne sapufli Tam Tebe v’ Tvoji bolesni, ampak proli Gofpoda, in te bo osdravik Odverni Te od greha, poravnaj fvoje delo in ozhifti fvoje ferze od vfiga greha. §ir. 38 , g. 10. 3 ) Kadar Te mu zbes zbali in pofhtenje govori. Zhe je refnizhno, kar Te govori, naj terpi kakor fhtrafengo sa fvoje napazhno sader- shanje; zhe pa ni refnizhno, naj Te vefeli, de ima perloshnoll sa Boga kaj terpeti, in fi tako nebefa flushiti, „Srezhni fte vi, kadar vaf bodo 552 kleli in preganjali, in vfe hudo soper vaf Iashnji- vo govorili savoljo mene: vefelite fe sato, ker je vaflje plazhilo ohilno v’ nebelih.* £ Mat. 5 , u. 12. 4) Kadar ga bres sadolshenja ljudje ne fpofhtujeje. Premagaj shelje ljudem dopafli, sa- kaj fovrashniza je tvojiga svelizhanja, in rezi s’ f. Pavlam: „Ako bi ljudem dopadel, bi Kriflu* fov hlapez ne bil. £< Gal. 1, 10. Hvala ljudi zhloveka pred Bogam nizh boljfhiga ne kori. 5 ) Kadar ga fovrashniki preganjejo, in mu krivizo in hudo delajo, kjer le morejo. Takrat naj zhlovek ne mifli na hudo, kar fe mu flori, ampak na to, de jim odpufti, jih ljubi in jim dobro flori, kakor je Jesuf sapo- vedal in floril. ,,Vam pa povem, hudimu fe ne flavite, ampak kdorkoli te bo vdaril na tvoje defno liže, temu pomoli fhe drugo. In kdor te hozhe v’ pravdo fpraviti in tvojo fuknjo vseti. temu tudi plajfh pufti, (rajf hi, kakor de hi J"e pravdal).*' Mat. 5 , 3 g. 4 °- 6) Kadar ima opraviti s’ napuhnjenim in v’ febe saljubljenim zhlovekam, ker prevsetni hozhe, de bi vfelej le njegova veljala. Prepir s’ takim ljudem nikoli dobriga ne flori , fhe dobre rezhi je boljfhi molzhati, kadar fe vidi, de jih blishinj ne bo poterdil in gori vsel. ,.Svoje ufla fim obersdal, fim omolknil, in fim v’ fvoji ponisbnofli tudi dobro samolzhal. ££ Pf. 38 , 2. 3 . 7) Kadar ima opraviti s’ togotnim , jesnim zhlovekam. S. Duh pravi: ,,Ne delaj prijasnofli s’ jesi podversheniin zhlovekam , tudi fe ne pe- zhaj s’ togotnim mosham , de fe njegoviga sa- dershanja ne nauzhifh , in perloshnolli ne do- bifh fvojo dufho pohujfhati.“ Prip. 22, 24« 25 . 553 „§ladka hefeda veliko prijatlov napravi; in vto- lashi fovrashnike, in dobriga zhloveka prijasen jesik obilno dobriga pernefe. 44 Sir. 6, 5 . 8) Je treba poterpeshljivofti per nehvalesh- nih, kterim fe je dobro ftorilo. ,,V’ fvoji poterpesh- ljivofli bote fvoje dufhe ohranili. 44 Luk. 21, 19. 9) V’ dolshnoftih fvojiga (lanu in v’ vfak- danjih krishih. Kaj je gorezhnojt ali ajfer v ’ dobrim ? Je zhednoft, fkosi ktero kriftjan vefel vfe kori, karboshjo zhaft in svelizhanje dufhe sadene. Kako fe fposna kriftjan, de ima ajfer k ,’ dobrimu P De 1) tak kriftjan rad bosbjo befedo po- flufha, ne is navade, ampak is ferzhne shelje, de bi fposnal in ftoril, kar je Bogu dopadlji- viga, torej jo v’ dobrim ferzu ohrani. 2) Od boshjih rezhi rad in vefel govori. 3 ) §e tudi per drugih sa boshjo zhaft po- shene. 4) V’ molitvi fvoji trofhta in mozhi ifhe, torej rad moli. , 5 ) Vefelje fveta in prasni pogovori fo mu soperni, torej je le rad med poboshnimi. 6 ) Vfako dobro delo ga vefeli, sato fker- bi, kako bi samogel prav veliko dobriga ftoriti, vfak greh zherti, sato ga odverne , kjer in ka¬ kor ga po refnizi odverniti samore. i Je gorezhnojt k? dobrimu potrebnaP Potrebna je, de premagujemo lenobo k’ 23 554 dobrim, in pobanemo fveli, ker naf je Bog k’ fvetobi poklizal. Efesh. 1 , 4> Ktere dolshnofti je Jesuf KriJinJ pojebnn perporozhil ? Le te: i) Nar prej boshjiga kraljebva in njegove pravize ifkali. 2 ) Sani febe satajiti. 3) Svoj krish netiti. 4) Sa Kribufam bodili. 5) Krolak in ponishen biti. 6) Sovrashnike ljubili , dobro boriti tem , kteri naf fovrashijo, moliti sa te, k’ naf shalijo in preganjejo. Kaj Je pravi boshjiga kraljejtva in njegove pravize ifkali? Se pravi: Jesufov nauk smiraj bolj fposno- vati , po njem na tanko shiveti, in tako bosh- je ljubesni, gnade in vezhniga svelizhanja fe vredniga delati. To vidimo Jesufa boriti, na fvet je savoljo nafhiga odrefhenja in svelizhanja prifbel , u- boshno je shivel, preganjanje terpel, kervavi pot potil, s’ ternjem kronan, krishan in umor¬ jen bil. Vfe to je sa naf terpel, de bi mi v’ boshje kraljebvo prifhli. Zhe fi je Kribuf sa nafhe svelizhanje toliko persadjal, moremo tu¬ di mi pred vfim drugim narprej boshjiga kra- Ijebva ifkali, in fi vfe persadjati, de ga sado- bimo, sakaj vfe druge je nam sabonj, zhe ne- befa sgubimo. Kaj Je pravi Jam Jebe satajiti? Se pravi fvoje grefhno nagnjenje saliratii hudo opubiti, zhe nam fhe toliko dobizhka in vefelja obeta, in dobro boriti, zhe je nam fbe tako sopemo. ,,Ako kdo hozbe sa menoj priti? 355 naj sataji fam febe.“ Luk. g, z5. ,,Kteri fo pa Kriftufovi, fo fvoje mefo krishali s’ grehi in sheljami vred.“ Gal. 5, 24 . Poftavim, ko bi bil rasshaljen, nagnjenje le k’jesi lili, ti pa ne fto- lifh , kar natora, ampak kar Bog hozhe, fene jesifh, flabiga ne vofhifh in ne govorifh, flabo perloshnoft sapuftifh, takrat fi fam febe satajil. Je satajenje samigaJebe vfakierimu potrebno? Vfakimu zhloveku, naj bo pravizhen, grefh- nik ali fpokornik je potrebno. Sakaj pravizhnimu ? Sato, ker nagnjenje k’ hudimu smiraj tudi v’ pravizhnim oftane, ktero zhe dalej mozhnej- fhi perhaja, zhe fe mu nafproti ne ftavi, in nar fvetejfhiga zhloveka v’ velik greh sapelje. Shaloften sgled k’ poterjenju te refnize fo nam Savi, David, Salomon, Judesh Ifhkarijot. Saka/ grefhniku? Sato, de bi od Boga gnado Sadobil, de bi fe fpreobernil, bre? satajenja famiga febe pa fvojiga shivljenja fpreoberniti ne more; on mo¬ re vfe sapuftiti, kar mu je bilo perloshnoft k’ grehu, ali drugim k* pohujfhanji. Zhe je rav¬ no vfe to teshko, fe vender sgoditi more, ker bres tega ni refnizhniga poboljfhanja, in ravno sato tudi svelizhanja ne. Sakaj Jpokorniku ? Dokler je fhe greh delal, mu je bilo sata¬ jenje famiga febe potrebno, de je gnado od Boga sadobil, sdaj mu je potrebno, de gnado boshjo ohrani. Zhe grefhnik tudi greh sapufti, 23 * 35 G pa nagnjenje 17 hudim grefhnika ne sapufli, torej fe more satajevati. S. Pavl je bil sa ref popolnama fpreober- njen , in vef Bogu vdan , in kakfhen sgled sa- tajenja faniiga febe daja vfim fpokornikam , ker govori. ,,Tarcm fvoje telo, in ga v’ fushnoft devam.“ I. Kor. 9, 27. Kaj je Jvoj krish nojiti? Svoj krish noliti jebolesen, uboshtvo, ne- frezho in vlako sopernoft voljno in Aanovitno terpeti. t So krishi krijijanam k 9 prida ? §0 k’ velikimu pridu: 1^ Zhe krishe voljno terpimo, Bogu sa fvoje grehe sadoftujemo. 2) Brumnifhi , pravizhnifhi in Bogu-do- padljivfbi perhajamo. ..Kakor slato v’ ognji, tako fkufha Gofpod ferza.“, Prip. 17, 5 . 3 ) §i vezhi krono v’ nebelih fkosi voljno terpljenje saflushimo. Torej vdajmo fe vfelej v’ voljo boshjo, naj pofhlje Bog, karkoli ho- zhe zhes naf, de bomo po premaganih zlo majhnih nadlogah fedajniga shivljenja vredni vezhne neftrohljive krone. ..Kdorne vsarne fvo- jiga krisha, in ne hodi sa mano, ni mene vre¬ den.“ Mat. 10, 38 . Kaj fe pravi sa Krijuifarn hodili? Se pravi, po njegovim sgledu shiveti; to je , vfe nafhe mifli, befede in djanje morejo Jesufovim enake biti. ,.Jeft fim luzh fveta, kdor 557 sa mano hodi, ne hodi po temi, ampak ho imel luzh slavljenja." Jan. 8, 12. Kako naf Jesuf Kr ijiuj' krotko Ji in ponish- no/i uzhi? S’ befedo in sadershanjem. „Uzhile fe od mene , sakaj jeli lim krotak in is ferza poni- shen." Mat. 11, 29, Pofvaril je Jakoba in Jane- sa, ker fta hotla oginj is nebef fprolili, de hi Lil poshgal mefto , v’ ktero Jesufa nifo holli fprejeti. Krifluf poln krolkofti jima rezhc : ,,]N e veda kteriga duha tla. 44 Luk. g, 55 . Sakaj J'mo dolshni J'ovrashnike ljubiti? 1) Ker fo fovrashniki nafhi ravno tako , ko mi, otrozi boshji, po podobi boshji ftvarjeni, od Jesufa odrefheni, in namenjeni sa nebefa. 2) Ker Jesuf sapove fovrashnike ljubiti, in jim is ferza odpuftiti. ,,Ljubite tudi fvoje neprijatle, ftorite dobro tem, kteri vaf fovra- shijo, in molite sa te, kteri vaf preganjejo in krivo dolshe, de bote otrozi fvojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih.“ . Mat. 5 , 44 * Kriftuf je f. Petru rekel, de naj blishnjimu fedem defetkrat, to je vfelej odpufti. Mat. 18, 21. 22. 3 ) De odpufhanje fvojih grehov od Boga sadobimo. Kriftuf naf to she v’ozhenafhu uzhi, ker molimo po njegovi sapovedi: „Odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojim dolshnikam. 44 Mat. 6, 12. Ravno tako fe to tudi is preglihe od hlapza vidi, ki je bil fvojimu Gofpodu defet t&vshent talentov dnarjev dolshan. Ker Kriftuf na sadnje pravi: Ravno tako bo tu¬ di moj nehefhki Ozhe vam ftoril, ako ne bote 558 odpuftili vfakkteri fvojimu bratu is fvojih ferz.“ Mat. 18 , 23 — 35. 4) Moremo fvoje fovrashnike ljubiti, de fo nafhe druge dobre dela Bogu dopadljive, sa- kaj tako dolgo, dokler fovrashnikov ne ljubimo, tudi nafhe dobre dela Bogu dopafti ne morejo. Satorej pravi Kriftuf : ,,Kadar fvoj dar k’ altar- ju pernefefh , in fe tam fpomnifh , de tvoj brat kaj soper tebe ima, pufti ondi fvoj dar, in pojdi popred fe fpravit s’ fvojim bratam , in potlej pridi , in daruj fvoj dar.“ Mat. 5, 23. Ako bote ljubili te, kteri vaf ljubijo, kakfhno plazhilo bole imeli? ali ne delajo tega tudi čol¬ narji. Mat. 5, 46. 5) Smo dolshni fovrashnike ljubiti, de nebefhkiga Ozheta pofnemamo, kteri pufli fvo- je fonze is-hajati zhes hude in dobre, in kteri desh pofhilja zhes pravizhne in krivizhne. Mat. 5, 45. In ravno tako tudi vemo , de je Jesuf fhe na krisbi sa fvoje fovrashnike molil. Luk. 2 3 , 34. Kaj naj Jiorimo , de bomo losliej fovrash¬ nike ljubili? 1 ) Se moremo varovati, de fe v’ fvojih fodbah ne prenaglimo, in de fi kakiga zhlove- ka fovrashnika ne miflimo, dokler fe v’ refni- »i ne preprizhamo, de nam fhkodovati hozbe. Prava ljubesen, (pravif. Pavl), ne mifli hu¬ di ga. I. Kor. i3. 2 ) Moremo blisbnjiga she farni pred fe- boj isgorarjati, de morebiti tako hudo ni miflil, ali de fhe zlo vedil ni, de naf bo to, kar je govoril ali Horil, rasshalilo; ali de fe je more- 359 biti prenaglil, ali pa fhe popolnama is neved- noki koril. „Ozhe! odpuki jim, fej ne vedo, kaj delajo.“ Luk. 23 , 34 » 3 ) Se moremo fpomniti, de nam tudi fov- rashniki veliko k’ dobrimu perpomorejo. Sakaj oni nam perloshnok dajo, de fe bolj farni febe fposnamo, ker nam marfkaj ozhilajo , sa kar pred nifmo vedili, in kar nam je Jakna ljube- sen smiram perkrivala. §ovrashniki nam dalej perloshnok dajo , de fvojo lakno ljubesen pre¬ magamo , de pokoro delamo, de sa nebefa vezh korimo, in de fe bolj v’ poterpeshljivoki in v’ ponishnoki vadimo. ,,Tihim, kteri Boga ljubi¬ jo, (pravi f. Pavl), vfe k’ dobrimu tekne.“ Rim. 8, 28. 4) Moremo fovrashnikam dobro koriti, de jih fpet v’ prijatle fpreobernemo. ,,Ako bo tvoj fovrashnik iazhen, naliti ga , ako bo she- jin , daj mu pitj, sakaj tako bofh sherjavzo na njegovo glavo fpravljal, in Gofpod bo tebi po- vernil.^ Prip. 25 , 21, 22, Kaj gre fhe k ’ kerfhanfki pravizi? K’ kerfhanfki pravizi gre fhe tikih ofem prelepih zhednok, ktere je Krikuf v’ fvoji pri¬ digi na gori uzhil, in savoljo kterih je tike , ki jih imajo, frezhne imenoval , in ktere fe ravno sato svelizhanfke zhednoki imenujejo. Klere fo te svelizhanfke zhednojti? Te le: 1) Blagor ubogim v’ duhu, ker njih je nebefhko kraljekvo. 2) Blagor krotkim, ker semljo bodo po- fedli. J 560 3) Blagor shaloknim, ker potrofhtani bodo. 4) Blagor jim , kteri fo lazhni in shejni praviae , ker na/iteni bodo. 5) Blagor ufmiljenim, ker bodo nfmilje- nje dofegli. 6 ) Blagor jim, kteri fo zhikiga ferza, ker Boga bodo gledali. 7 ) Blagor mirnim, ker otrozi boshji bo¬ do imenovani. 8 ) Blagor jim, kteri savolj pravize pre¬ ganjanje terpe, ker njih je nebefhko kraljekvo, Kleri fo ubogi v' duhu? Ubogi v’ duhu fo: 1 ) tiki, kteri fo ref u- boshni, in kteri obogatiti ne shele, in fvoje u- bofhtvo s’ voljo prenafhajo. Ubogi v’ duhu fo pa, 2 ) tudi lahko boga¬ ti m premoshni , kteri na to kar imajo, fvoji- ga ferza ne navesujejo, in kteri fo savoljo Bo¬ ga vfe fvoje blago sgubiti perpravljeni, in ga ravno sato febi in drugim v’ svelizhanje obra- zhajo. Taki ubogi v’ duhu, defiravno bogati, fo bili: Job, Abraham, kralj David, apokeljni in pervi krikjani, ki fo fe savoljo Krikufove vere viimu bogaftvu odpovedali. —- Tiki mla- denzh pa, kteri je Krittufa vprafhal, kaj de naj kori, de bo nebefhko kraljekvo dofegel, in kterimu je Krikuf rekel, de naj vfe fvoje pre- moshenje proda, de naj denarje med uboge ras- deli , in de naj sa njim bodi, ni bil ubog v’ duhu, sakaj shalokin je bil teh Krikufovih be- fedi ravno sato, ker je bolj fvoje premoshenje ljubil, kakor pa de bi bil sa Krikufam hodil. 361 Ali je Jtan ubogih sanizhljiv Jtan ? Stan ubogih ni sanizhljiv, kar 1) she lahko is tega fklenemo, ker h ga je bil Jesuf lam isvo- iil; ako ravno je ftvarnik vlih rezhi, kralj nebef in semlje, je le vender smiram od fvojiga roj- ftva noter do sadnjiga sdihleja v’ uboshtvi shi- vel, in tudi uboshne apofteljne in uzhenze imel. iStan ubogih 2) ni sanizhljiv, ker je Jesuf uboge pofebno ljubil. Ko fo bili Janesovi u- zherszi Jesufa vprafhat prifhli, kdo de je, zhe je on Meiija fvela, ali de naj drugiga zha- kajo P jim je tako odgovoril: Pojte in povejte Janesu: Slepi vidijo, gluhi flifhijo, kruljevi ho¬ dijo, in ubogim fe evangeli osnanuje. 3 ) Ubofhtvo pelje k’ popolnamafli, ka¬ kor je Kriftuf mladenzbu povedal rekozh: ,,Ako bozbefh popolnama biti. pojdi, prodaj, kar imnfh , in daj ubogim , in bofh saklad v’ ne¬ belih imel.“ Mat. 19, 21. 4 ) Ubofhtvo je lahko nar lepfhi pokora. Zhe zhlovek fvoje ubofhtvo s’ voljo prenafha, li s’ njim lahko vezhno nebefhko vefelje sallushi. 5 ) Ubofhtvo zhloveka marfkakih hudob obvarje, in mu perlosbnoft da bolj na Boga mifliti, in fvojiga ferza na pofvetne rezhi ne navesovati. Kteri fe imenujejo krotki? Tilii, kteri fe ne rasferde , zhe jih kdo shali, kteri hudo s’ hudim ne vrazhujejo, ampak vfe voljno preterpe, in v’ miri fvoje dufhe oftanejo. Je krolkojt krijijanu potrebna? Krotkoft je kriftjanu potrebna, sato, ker 562 ga malopridni, nevl i 4 » Od dobrih del in njih safhishenja. Kaj je dobro delo krijijana ? Je tako djanje, ktero je Bogu prijetno, in ktero žhloveku v’ svelizhanje flushi. Jo dobre dela v- svelizhanje potrebne? Potrebne’fo : 1) sato, ker je zhlovek she sato ftvarjen ? de bi s’ dobrimi deli Bogu flu- shil, in fi nebela saflushil. Blagor mertvim, kteri v’ Gofpodu umerjo, sakaj njih dela gre¬ do sa njimi.“ S kri v. rasod. 14, i 3 . 2) Ker je vera bres dobrih del ravno ta¬ ko meriva, kakor truplo bres dulhe. Jak. 2, 20 — 2 6 . 367 Kaj s’ dobrimi deli sadobimo? 1) Dobre dela gnado boshja v’ zhloveku mozhnejfhi kore, in ga k’ popolnamaki peljejo. ,,Vidifh ( pravi J'. Jakop od udbrahamaj de je vera s’ njegovimi deli delala, in is del je vera popolnama pokala,“ Jak. 2, 22. 2) Beg je takim, kteri dobro delajo', vezh- no plazhilo obljubil* ,,Tiki, kteri fo dobro ko- rili, bodo prifhli (is fvojih grobov) k’ shivlje- nju , ti pa, kteri fo hudo delali, k’ obfojenju.“ Jan. 5 , 29. ,,Kdor kori voljo mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih , tiki pojde v’ nebefhko kra- ljekvo.“ Mat. 7, 21. Samore zhlovek is Jvoje lajtne mozhi dobre dela delati? Dobrih del, kakorfhne fo k’ svelizhanju potrebne, in per Bogu saflushenja vredne, zhlo¬ vek is fvoje laftne mozhi ne more delati, te- muzh le s’ gnado boshjo. „Ne kakor is febe, ampak nafha mozh je is Boga.“ 2, Kor. 3 , 5 . Kako J'e morejo dobre dela opravljali ? 1) V’ kanu gnade boshje, 2) radovoljno, 3 ) ne is sgolj natornih in nezhimernih nagib- kov; pokavim ne savoljo hvale ljudi, ali sa- voljo kakiga zhafniga dobizhka, ampak le sa¬ voljo Boga. Fariseji fo bili per v lih fvojih dobrih de¬ lih , per vlih fvojih dolgih molitvah, in ojkrih pokih gnufoba pred Begam, sato , ker fo vfe to le savoljo ljudi pozheli, de bi jih bili hva¬ lili. Satorej pravi Kriftuf : ,,Povem vam, ako vafha praviza ne bo obilnifhi, kakor pifmarjov 568 in farifejov, ne pojdete v’ nebefhko kraljeflvo. 4 * Mat. 5 , 20. Klere Jo nar imenilnifhi dobre dela ? Nar imenilnifhi dobre dela fo : molitev, pofl. in ubogajme dajati. ,,Boljfhi je molitev s’ podam in almoshno , kakor saloge slata fprav- ljati.“ Tob. 12, 18. Kaj sapopade v ’ Jebi molitev? Molitev v’ febi sapopade vfe bogabojezhe premifhljevanje, vfak dober fklep, vfako lepo djanje, ki fe Bogu k’ zhafli flori, in s’ befedo vfe, kar fe savoljo Boga pozhne. ,,Molitev bres prenehanja. 4 * 1 . Tef. 5 , i 5 . Kaj sapopade n’ Jebi poji? Pofl ne sapopade !e farno tega , de fe zhlo- vek po saporedi katoljfhhe zerkve ob sapo^e- danih poflnih dnevih v’ jedi in pijazhi kaj per- terga, ampak sapopade vfe, kar zhlovek fvoji- mu posheljenju nafproti flori. Pofl je, zhe zhlo- vek fvoje hudo nagnjenje kroti, fvoje pozhutke satira, fi marfkako pofvetno dopufheno vefelje odrezhe, in druge take fpokorne dela dopernafha. Kaj je almoshna ? Vfaka dobrota, ktera fe blishnjimu ali na truplu ali na dufhi fkashe. sili je abogajme dajali sapovedano , ali je le fvetovano ? Ubogajme dajati je sapovedano, torej dolsh- nofl ker: 369 1) Nam to Bog she v’ ftarim in tudi v’ novim teftamentu veleva. »Sin, ne odtegni mu daru, in ne odverni fvojih ozhi od ubogiga, ne sanizhuj lazhniga, in ne rasshali ubogiga v’ nje¬ govi potrebi, ne shali revniga ferza, in potreb- nimu ne odlafhaj daru dati. 44 Sir. 4? 1 — 6. »Daj¬ te ubogajme od tega, bar imate.“ Lub. u, 4i. 2) Ker fmo blisbnjiga tabo, babor farni febe ljubiti dolshni, ljubesen pa fe more v’ d ja n ji fbasati. „Aho bi bdo premoshenje tega fveta imel, in bi vidil fvojiga brata, de je v’ potrebi, in bi fvoje ferze pred njim saperl, ba¬ bo prebiva boshja ljubesen v’njem? —Ne lju¬ bimo s’ befedo, tudi ne s’ jesibam, ampab v’ djanji in v’ refnizi.“ I. Jan. 3, 17. J 8. 3) Ker Kriftuf tiftim , bteri ubogajme ne dajejo, vezhno gorje shuga rebozh : »Poberite fe prebleti v’ vezhni oginj, bteri je hudizhu in njegovim angelam perpravljen. Sabaj jeft fim bil lazhen, in me nifte nafitili, jeft fim bil she- jin , in me nifte napojili, jeli fim bil ptuj, in me nifte pod ftreho vseli, jeft fim bil nag, in me nifte oblebli, i. t. d. Mat. 2 5, 41 — 46- 4) Is hvaleshnofti proti Bogu, btero ,jiar bolj s’ tem fbashemo, zhe fmo tabo, babor je on nam dober, tudi mi drugim, njegovim o- trokam , dobri. Vfe bar revnim ftorimo, je po befedah famiga Jesufa ravno tabo, babor, de bi bili njemu ftorili. Mat. 2 5, 4°* Ali Jo le bogati ubogajme dajati dolshni? Vfab je ubogajme dajati dolshan, kolikor uterpi. »Kakor bofh premogel, tabo bodi ufmi- ljen ; zhe bofh veliko imel, obilno dajaj, zhe 24 570 hofli malo imel, glej de tudi malo rad pode* lifh.“ Toh. 4 ? d* y- Po hleri verjii fe more ubogajme dajati, kadar zhlovek ne more vjim kaj ? Tiftim , kterim je vezhi lila, fe more dali pred , kakor drugim , Tvoji uboshni shiahti pred kakor ptujim , Lrumnim pred kakor pregrefh- nim, bolnim pred kakor sdravim , delavnim pred kakor sanikernim , domazhim pred kakor nesnanim. ytli je ubogajme deliti zhlovekn IC velikim prida ? K’ velikim pridu mu je, sakaj zhe ubo¬ gajme daje sadobi: 1) odpufhanje grehov, gna- do boshjo in vezhno shivljenje. „Almoshna od fmerti refhi, in ona je, ktera grehe sbrifhe, in pomaga najti milob in vezimo shivljenje . 1 “ Tob. 12, q. ,,Blagor temu, kleri Te ubogiga »n fromaka ufinili, GoTpod ga bo ob hudim dnevu obvaroval, in ga bo na semlji frezhniga boril. Pfalm 4 o, i. 2. Dajte ubogajme od tega, kar imate, in vfe vam bo zhibo. Imk. 11, 4 i. Korneli je bil savoljo almoshne gnado prave vere in svelizhanja dofegel. Torej mu je rekel angel : ,,Tvoje molitve in almoshne To prifhle v’ fpomin pred Bogam.“ Apob. djan. 10, 4 . Kako fe more ubogajme dajati? Ubogajme fe more dajati: i) Is ljubesni. 2) Od fvojiga premoshen ja. 5 ) S’ vefeljem, bres godernjanja in ozhitanja. 4 ) Ne savoljo hvale ali savoljo kakiga drugiga zhafniga do- bi/.bka. 5 ) Po pameti, to je , de je potrebam 571 ubogiga permerjeno. „Kadar ubogajme dajefh, ne trobi pred Teboj, kakor hinavzi delajo, de bi bili hvaljeni. Gotovo vam povem, oni To prejeli Tvoje plazhilo. Kadar ubogajme dajeTh , naj ne ve tvoja leviza , kaj dela tvoja deTniza , de bo tvoja almoshna na Tkrivnim , in tvoj O- zhe, kteri na Tkrivnim vidi, ti bo povernil. 44 Mat. 6, 2. Ktere J'o telefne dobre dela? Te le : l) Lazhne nalititi. „Lomi lazhni- mu Tvoj kruh , pelji uboge in te, kteri kota nimajo, v’ Tvojo hiTho. 44 Jes. 58 , 7. 2) Shejne napojiti. ,,Kdorkoli bo pili dal komu is tih majhnih en kosarz mersle vode v’ imenu uzbenza, reTnizhno vam povem, de ne bo sgubil Tvojiga plazhila. Mat. 10, 42. 3 ) Popotne prenozhevati. Tako je delal Abraham, Lot. Mos. 18 in ig. 4 ) Nage oblezhi. „Kader nagiga vidifh, pokri ga , in ne sanizhuj Tvojiga meTa.“ Isa. 58 , 7. „Kdor ima dve Tuknji, naj da eno temu, kteri nobene nima. 14 Luk. 3 , 11. 5 ) Bolnike obiTkovati. ,,Ne bodi len bol¬ nika obiTkati, sakaj s’ tem boTh v’ljubesni po- terjen. 14 Sir. 7, 3 g. 6) Jetnike reThiti. ,,Sim bil vjet, in Ite k’ meni prifhli. 44 Mat. 25 , 36 . 7) Merlizhe pokopovati. Je sadojii, zhe Je bolniki le obifhejo? To The ni sadofti, ampak bolnike je treba tolashili, jih k’ voljnimu poterpljenju opomi- 24 * 372 njevati, de naj fe v’ boshjo voljo vdajo, in de naj fvoje teshave v’ duhu pokore prenafhajo. Per bolnikih fe je varovati pofvetnih pogovorov in vfiga, kar bolnika od Boga odvrazha. Je merlizhe pokopavali dobro delo ? Dobro delo je, zli e fe is prave kerfhanfke ljubesni sgodi. Kako nam je Bog to rasodel? Po angelu Rafajelu , kteri je Tobiju tako govoril : ,,Kadar fi s’ folsami molil , in mertve po dnevi v’ fvoji hifhi perkrival, po nozhi pa pokopoval , fim jeft tvojo molitev pred Gofpo- da nofil.“ Tob. 12, 12. Kaj more krijijan Jtoriti , kadar merlviga A’ groba J'premija P More sa njegovo dufho moliti, in sraven tudi na fvojo fmert in na nesnano uro mifliti, ktera bo tudi njega is fveta vsela , sato de ga ne bo neperpravljeniga najdla. Bo dobro lem Jo dni dan, kleri lelefne dobre dela dopernafhajo P Dobro in lahko jim bo , saka j pravizhni Ted¬ nik jim porezhe: Pridite, vi ljubi mojiga Ozhe- ta, in prejmite kraljeftvo od sazhetka fveta vam perpravljeno. Sakaj lazhen fim bil , in vi fte me nafitili. — Refnizhno vam povem, karkoli fte ftorili nar manjfhimu mojih bratov, to fte meni ftorili.“ Mat. 25 , 34 — 29. Kako bo pa nenj‘miljenim Jodni dan P §trafhno hudo jim bo, ker jim boshji fod- 575 nik porezhe: Poberiti fe fpred mene , vi pre¬ kleli, v’ vezhni oginj, ki je hudizhu in vfirn njegovim angelam perpravljen. Saknj jeli fim bil lazhen, in me nille naiilili. — Refnizhno vam povem, karkoli nille llorili eniuiu smed teh nar manjfhih, meni nille llorili. Mat. 25 , 4i — 45. Je sadojti le sa iraplo blishnjiga fkerbeti? To fhe ni sad o II i, ampak fhe bolj, kakor sa truplo, fe more tudi sa njegovo dufho fkerbeti. Klere fo duhovne dela rnilojii? 2) Grefhnike fvariti. 2) Nevedne uzhiti. 3 ) Tem kteri dvomijo ali zviblajo dober fvet dati. 4) Shaloftne trofbtati. 5 j) Krivizo voljno terpeti. 6) Tem . kteri naf rasshalijo, is ferza odpulliti. 7) Sa shive in sa mertve Boga profili. Ali je grefhnike Jvarili dobro delo ? To je prav dobro delo, ker fe s’ tem blishinj vezhkrat is poti pogubljenja na pot sve- lizhanja perpelje. ,,Bratje! ako bo kdo od ka- kiga greha prenagljen, takiga vi, kteri 11 e du¬ hovni, poduzhite v’ duhu krotkolli. u Gal. 6, 1. ,,Bratje moji! ako bo kdo med vami od ref ni¬ ze safliel, in ga bo kdo nasaj vernil , naj ve, de kdor grefhnika verne od njegove krive po¬ ti, refhi njegovo dufho od fmerti, in pokrije veliko fhtevilo grehov.“ Jak. 5 , 9. 10. Kako more krijtjan Jvojiga blishnjigaJvarili? § vari ti ga more vfelej s’ ljubesnijo in s’ krotkolljo, ob pravim zhafu in na pravim kraji, m more tudi po fvarjenji s’ njim prijaseu biti. 374 Tako je Natan Davida. 2. Kralj. 12, 7. Elija Judovfko ljudftov. 3 . Kralj. 18, 22. Janes kerft- nik Herodesha. Mat. i 4 > 4 * fveti Shtefan Jude fvaril. Apoft. djan. 7, 5 i. Svariti torej ga ne fme nikoli is jese , ali nevofhljivolti, in tudi ne, zhe preprizhan ni, de je blishinj refnizhno tega kriv, kar je ob- dolshen. Svariti ga ne fme takrat, kadar ni blishinj fvarjerija poflufhati perpravljen , ne v’ prizho drugih, de ga fhe bolj ne rasferdi in ne rasshali, tudi ne smiram eno sa drugim in pre- terdo, sakaj tako fvarjenje nikoli dobriga ne flori. In kar fe fhe pofebno posabiti ne fme, je, de kdor s’ pridam fvariti hozhe , naj fvar¬ jenje s’ molitvijo fklene, ,,Starfhiga ne smerjaj, ampak profi ga kakor ozheta, mlajfhe kakor brate, flare shene kakor matere, mlade dekle¬ ta kakor feflre v’ vfi zhiftolti. 44 1. Tim* 5 , 1. 2. Kako fe pa more J'varjeni zhlovek sadershati? Naj ponishno, krotko in poterpeshljivo fvar¬ jenje poflufha , in naj ga na-fe vsame. ,,Rasu- men in poduzhen mosh ne bo godernjal, ka¬ dar bo fvarjen. 44 Sir. 10, 28. ,,Kako dobro je na pofvarjenje pokasati fpokorjenje, sakaj tako bofh radovoljnimu grehu ubeshal. 44 Sir. 20, 4 * Ali f o le duhovni druge uzhiti dolshni? Ne le duhovni, ampak vfakteri po perlosh- nofli , pofebno pa ftarfhi fvoje otroke, gofpo- darji in gofpodinje fvoje podioshne, uzheniki fvoje uzhenze i. t. d. Kadar je zhlovek n’ kakim zvibla, koga more sa fvet vpra/hati ? Vprafhati more pametniga, saftopniga in 575 brumniga zhloveka, ne po perlisnjenza, kteri tako govori, kakor vitli, de zhlovek rad ima. ,,Imej veliko takih, kteri bodo s’ teboj mirni; ali smed tavshent imej le eniga fvetovavza.* 4 Sir. 6, 6. „Norzu fe njegova pot prava sdi , kdor pa je moder , fveta poflufha.‘‘ Prip. 12, i 5 . Na kaj more fvelovaviz per fveivan ji gledati? Vfelej na /hali boshjo in na svelizhanje fvojiga blishnjiga. Zhe mu fam fvetovati ne ve, naj mu to odkrito pove, de ga ne sapelja, in naj mu koga drugiga nafvetuje. Kako fe morejo shaloftni lolashiti? Se morejo vfelej s’ ljubesnjivo befedo in s’ kerfhanfkimi refnizami, ne pa s’ nezhimerni- mi, pofvetnimi rezbrni, in s’prašnim upanjem trofhtati, in jim, zbe njih sbaloft is pomanjka¬ nja isvira, pomagati. Opominjati jih je treba, de naj fe v’ boshjo voljo vdajo , bres klere fe nizh ne sgodi, in bres ktere fhe laf is nafhe glave ne pade. Spomniti jih je, kaj je Kriftuf nedolshno jagnje terpel, in de naj torej tudi oni s’ voljo terpe , ker fo grefhniki, in de naj pomiflijo, de jih bo lerpljenje v’ nebefhko ve- felje perpeljalo. Kako fe more shaloften zhlovek fam lolashiti? Tolashili fe more: 1) s’molitvijo. ,,Je kdo med vami shaloften, naj moli.“ Jak. 5 , i 3 . 2) Naj fe fpomni, de je Bog per njem , in de vfe dobro ve, kako fe mu godi. Jeft fe fpomnim Boga, in to me rasvefeli." Pfl. 76, 4 * 3 ) Ne fme na zhafne rezhi, na zhafno lerp- Ijenje tolkanj gledati, in naj mifli, de terplje- nje ni ravno tako hudo, kakor h ga laftna ljubesen mifli. 4) More premiflili, de vfe zhafne tesha- ve in nadloge le nekej zhafa terpe, in fe vfe zhafno terpljenje brumnih v’ nebelih v’ vefelje fpreoberne. 5) Zbe li je zhlovek fvoje shalolli fam kriv, naj jo nofi v’ duhu pokore, in naj fe v’ prihodno varuje takih rezhi, ktere shaloft pernefo. u4ll lijii , Meri kriv iz o s' voljo lerpi, fvoji- mu blishnjimu miloji fkashe ? Skashe mu jo, ker ga jese in vezh grehov obvaruje, kar bi fe ne sgodilo, zbe bi goder- njal, fe jesil, hudo s’ hudim povrazheval in ga tosbil. ,,Eden drugiga butaro nolite, tako boke Kriflufovo poflavo dopolnili.“ Gal. 6, 2 . Kdaj krijijan fhejto duhovno delo njmilje¬ nja fvojimu blishnjimu fkashe? Zhe mu, kadar ga rasshali, is ferza odpu- fli, mu dobro flori, sa njega moli, in li vfe persadene, de li ga fpet v’ prijatla fpreoberne. Tako zhlovek fvojimu blishnjimu veliko dobro¬ to fkashe, ker fovrafhtvo vftavi, ktero bi mo¬ rebiti fhe dolgo zhafa .terpelo. Kaj je pa Jiorili tifiim , Meri blishnjimu no¬ beni g a do sdaj imenovaniga dobriga dela fka- sati ne morejo? Taki naj pa sa ivojiga blishnjiga , pofebno pa sa terdovratne grefhnike, molijo, ker jim Bog vfe to lahko dodeli, kar bi jim oni radi 377 florili. Molite edensa drugi ga, de bote ohra¬ njeni , sakaj flanovitna molitev pravizhniga ve¬ liko samore.“ Jak. 5 , 16'. Tako je Abraham profil sa Sodomljane. I. Mos. 18, 23 . Mojsef sa Israelze. 2. Mos. 32 , n. Ali fmo le sa shive molili dolshni? Ne le sa shive, ampak tudi sa mertve, ki fo morebiti v’ vizah. She v’ flarim teflamentu fe bere, de je Juda Makabej v’Jerusalem dnar- jev poflal, de fo fe darovi sa mertve opravljali. 2. Mak. 12, 43 . Od evangelfkih fvetov. Kaj fo evangelfki Jveli? So take dobre dela, ktere farne na febi k’ svelizhanju nifo potrebne, ktero fo pa le ven- der od Jesufa Kriftufa ljudem po farnim fveto- vane, pa ne sapovedane. Zhemu pa f o evangelfki Jveli? De zhlovek loshej bolj popolnama shivi, in fe svelizhanja vred ni ga flori. Kteri fo evangelfki Jveli? Leti trije: i) Radovoljno uhofhtvo. 2) Ved¬ no divifhtvo. 3 ) Vedna pokorfhina pod kakim duhovnim poglavarjem. P er kteri perloshnojii je Krijtaf od rado- voljniga nbofhtva govoril? Takrat, ko ga je mladenzh vprafhal, kaj de naj flori, de bo ncbefhko kraljeflvo dofegel. 378 Kakfhen je bil la pogovor? Kriftuf mu rezhe : Mladenzh , zhe hozhefh v’ shi vljenje iti, fpolnuj sapovedi. Mladenzh ga vprafha: ktere? Kriftuf odgovori: Ne vbijaj, ne prefhefhtevaj, ne kradi, ne prizhaj po krivim, fpofhtuj ozheta fvojiga in mater fvojo, in ljubi fvojiga blishnjiga kakor fam febe. Mladenzh mu rezhe: Vfe to Jim fpolnoval she od fvoje mladofti, kaj mi pa fhe manjka? Jesuf mu pove: Ako hozhefh popolnama biti, pojdi, pro¬ daj, kar imafh, in daj ubogim, ,in bofh saklad v’ nebelih imel, in potlej pridi, ter hodi sa mano. Mat. 19, 16 — 22. Kako J\ pijmo vedno devifhtvo perporozha? Jesuf hvali tifte, kteri savoljo nebefhkiga kraljeftva v’ devifhkim ftanu oftanejo. Mat. 19, 9 — 12. S. Pavl od devifhtva v’ I. Kor. 7, 7 — 4o. Tako govori: ,,Shelim de bi vi vli tako bili, kakor Jim jeft , ali vfak ima laften dar od Boga, eden Jizer tako, eden pa tako. — ,, 0 d deviz nimam Gofpodoviga povelja, fvet padam, ker Jim od Gofpoda miloft prejel, de naj bom sveft. Satorej menim , de je to dobro savoljo sdanje nadloge, ker je zhloveku dobro tako biti. — Zhe pa kdo v’ fvojim ferzu terdno /klene, in ni permoran, in je gofpodar fvoja volje, in v’ fvojim ferzu fklene fvojo devizo tako ohraniti, prav ftori. — Boljfhi pa bo sa njo , ako bo po mojim fvetu tako oftala 5 me¬ nim pa, de imam tudi jeft Duha boshjiga. Kaj je vedno devifhtvo ? Je radovoljno Bogu ftorjena obljuba vedno 579 zhibo shiveti, in v* sakonfki lian nikoli ne (to¬ piti salo, de fe bolj popolnama in bolj fveto na dufhi in na telefu shivi. „Deviza mifli, kar je Gofpodoviga, de bi bila fveta na telefu in duhu. Ktera je pa omoshena, mifli kar je tega fveta, kako bi moshu dopadla. u I. Kor. 7, 34 . Kaj je mali katoljfhlta zerhev od devifkki- ga Jianu ujele j mijlila? Mati katoljfhka zerkev je devifhki ban vfe- lej sa bolj shlahtni, kakor sakonfki flan , ime¬ la , pa sato je vender sakonfki ban zhabila. V’ devifkim banu fe loshej , kakor v’ sakonfkim , Bogu flushi. S. Janes pravi od deviz v’ fkriv. rasod. 14, 1 — 5 ., de v’ nebefhkim kraljebvu sa Jagnjetam hodijo , in novo pefem pojejo, ktere nobeden drugi peti ne more. Kakfhni morejo biti , Meri hozhejo n’ ved¬ ri im devifhlvu o/iati? Morejo 1) sa dar zhibobi Boga profiti: ,.Ker fim vedil, de ne morem drugazhi sder- shen biti, kakor zhe mi Bog da, — fim pred Gofpoda bopil in ga profil.“ Buk. mod. 8, 21. 2) Morejo biti ponishni in framoshljivi v’ befedah in v’ vfirn fvojim sadershanji. 3 ) Bres potrebe v’ drufhino drugiga fpo- la ne hodili, in Marijo devizo pofnemati, kle- ra fe je bila fhe zlo angela ubrafhila. 4) Samoto in molzhezhnob ljubiti. 5 ) Delavno in fpokorno shiveti. Smiram kaj delaj , de te hudizh nikoli bres dela ne najde . (pravi fveti Hieronim v’ libu do Hila- rijona). 380 6) §voje truplo v’ zhahi imeti, in fe po- nishno nohti. 7) Ne fmejo sheleti , de bi jih drugi vi- dili, in de bi drugimu fpolu dopadli. 8) Morejo v’ jedi in pijazhi fmerni biti. Sit trebuh, je hjavniza nezhiftofti, (pravi fveli Hieronim, v’ liku do Nepoziana). Sakaj je devizam ponishnojt potrebna? Sato, ker je ponishnok korenina vfih zhed- nok , in ker ravno sato Bogu bolj dopade po- nishna shena, kakor pa prevsetna deviza. Bog, pravi f. pifmo fe prevsetnim soperltavi, in le ponishnirn dodeluje fvojo gnado. Kaj je vedna pokor j/iina pod kakim duhov¬ nim poglavarjem? To, kadar fe kdo fvoji volji popolnama odpove, in fe savoljo Boga, to je, de bi bolj popolnama bil, kakimu duhovnimu poglavarju podvershe , in njegovo povelje s’ ponishnirn fer- zam fpolnuje. Leta evangelfki fvet vfi ti tli nafe vsamejo, kteri v’ kaki klofhterfki flan kopijo. Kaj je J'ploh mi/lili od evangelfkih J vetov? To je mifliti, de fo evangelfki fveti prav dobri, de krikjanu, kteri fe jih sveko poprime, veliko k’ svelizhanju pomagajo , ker ga k’ vik- fhi popolnamafti napeljujejo, in ga v’ fkufh- njavah mozhnejfhiga, in v’ boshjih ozheh bolj prijetniga, in vezhi plazhila vredniga delajo. Kriltuf pravi: „Sledni, kteri bo sapuftil hifho, ali brate, ali feftre, ali ozheta , ali mater, ali shcno, ali otroke, ali njive savoljo mojiga ime- na, bo famofto prejel, in vezimo shivljenje do- fegel. Mat. 19, 10 — 25 . Od fhtirih poflednjih rezhi. Ktere J'o fhliri poflednje rezhi? Sli tiri poflednje rezhi fo : Smert, fodba , pehei in nebefa. „Per viih fvojih delih fpomni fe fvojih poflednjih rezhi, in ne bofh nikdar grefhil. Sir. 7, 40. Od fmerti. Kaj je fmert? §mert je lozhitev dufhe od telefa. sili morejo rji ljudje umreti? Vfi morejo umreti. ,,Ti fi prah, in v’ prah fe bofh povernil.“ I, Mos. 3 , 19. Od kod pride, de v ji ljudje umreti morejo? De vfi ljudje umreti morejo, pride od po- erbaniga greha. Zhe bi Adam ne bil grefhil, bi bili tudi na telefu neumerjozhi oflali. Smert je plazhilo greha. Sakaj Bog je zhloveka ne- umerjozhiga vftvaril, in ga je po fvoji podobi ftoril. Po hudizhevi nevofhljivofti pa je fmert na fvet prifhla. Buk. mod. 2, 24. sili vemo, kdaj in kako bomo nmerli? Tega ne vemo, to le fam Bog ve: ,,Sin zhlovekov bo prifhel ob uri sa ktero ne velle, 582 pravi Jesuf.“ Mat. 24, 4 2 - Prilika ocl 10 de¬ viz. Mat. 2,5, 1. in od hlapza. Luk. 12, 45 . Kaj naf lo uzhi , ho ne vemo, kdaj in kako bomo umerli? To naf uzhi, de naj fe vfak k’ fmerti fkerbno in vedno perpravlja tako , de s’ f. Pav¬ lam lahko porezhe : „Tek lim dokonzhal, vero ohranil, meni je perpravljena krona pravize, ktero mi bo Bog dal, pravizhni fodnik, in ne le 'farno meni ampak vfim , kteri s’ vefeljem dneva njegoviga prihoda zhakajo. 2. Tim. 4> 78. Kako fe more zhlovek lč fmerti perpravljat i? Tako: 1) Ker vemo, de naf bo fmert od fveta lozhila, fe moremo she pred v’ shivljenji vezhkrat v’ duhu od fveta lozhiti, kakor nam fveti Pavl perporozha rekozh : ,,Zhaf je kratek, - kteri fvet vshivajo . naj bodo , kakor bi ga ne vshivali, sakaj podoba lega fveta prejde.‘“ I. Kor. 7, 27 — 3 i. 2) Ker vemo, de fe bomo ob fmerti od fvojiga telefa lozhili, mu ne frnemo vfiga per- voliti, kar posheli, in mu prevezi) firezhi, de nam ne bo na sadnje lozhilev od njega pre- teshka. 3 ) Ko vemo, de naf bo fmert od nafhih flarfhev: od nafhe shlahte ali forodovine, in od v lih' nafhih prijatlov in snanzov lozhila, fe na nje prevezh navesovati ne frnemo, ljubesen do njih naj ne bo vezhi, kakor ljubesen boshjo voljo fpolniti. ,,Kdor fvojiga ozheta . fvojo ma¬ ter, fvoje brate in feftre bolj ljubi ko mene, me¬ ne ni vreden pravi Kriltuf.“ Mat. 10, 37. 4) Ker fe po fmerti ni vezh mozh fpreo- berniti in fe fpokoriti, in ker po befedah f. pifma drevo tako obleshi, kakor pade, ix per- sadevajmo , de naf fmert v’ grehih ne dobi. satorej nikar pokore ne odlafhajmo, in shivimo tako, de naf fmert, naj pride, kadar hozhe , nikoli neperpravljenih ne najde. 5) Bodimo vedno ravno tako v’ sbivljenji kakor v’ fmerti v’boshjo voljo vdani, in dajmo s’ fmertjo Bogu radovoljno sadnji ofer, kteriga, od naf imeti hozhe savoljo fvojih grehov. Ali je prav odlafhati , J'e ob zhafu bolesni fke le Ji Jmerti perpravljali ? Ni prav 1 ) ker zhaf bolesni ni perpravni savoljo telefnih flabolt in smole zhafnih fkerhi fe k’ fmerti prav perpravljati. 2 ) Je zhaf bolesni vezhkrat prekratek, de hi velik grefhnik samogel vfe poravnati, in fe fkosi refnizhno fpreohernjenje s’ Bogam fpraviti. 3) Ker ne vemo, kako bomo umerli, ali na naglim bres vfe bolesni, ali po dolgi bolesni. Kakfhna je fmert pravizhnih P Smeri pravizhnih je frezhna. Sveto pifmo pravi: ,,Draga je pred ozhmi Gofpoda fmert njegovih fvetnikov. Pfalm n5, i5. — Sa pra- vizhne je fmert veliko vefelje, ker takrat sa- pufti dolino fols , in jev’ nebefa vset, ker sgu- bi zhafno premoshenje, pa nebefhke dobrote dofeshe, ker fe lizer od ozheta , od matere, od bratov, od fcfler in od prijatlov lozhi, tode namefti njih nebefhkiga Ozheta , Jesufa Kriftu- fa, f. Duha dobi, in pride is drufhine grefb- 584 nikov v’ drufhino fvetnikov in fvetniz. Sa pra- vizliniga je fmert konz terpljenja in sazhetek vezhniga vefelja, konz fkufhnjav in pregrefh- nih nevarno!! , in sazhetek vezhniga miru, in prave zhille boshje ljubesni. Kakfhna je fmert grefhnihov? Smert grefhnikov je filno Ilrafhna. ,,§mert grefhnikov je prav huda.“ Pf. 55 , 22. Sakaj je fmert grefhnikova Jtrafhna P Smert grefhnikova je Ilrafhna, 1) ker mu vezhi del neprevideno pride, in ga neperprav- Ijeniga najde, kakor je gofpodar v’ f. evangelji hlapza najdel, kteri je v’ fvojim ferzu rekel: Moj gofpodar odlafha priti. ..Norez to nozh bodo tvojo dufho od tebe terjali, kar fi pa u- kup fpravil, zhigavo bo.“ Luk. 12, 20. 2) Je Ilrafhna fmert sa grefhnika, ker popred v’ sdravji nikoli na-njo ni miflil ; in zhe mu je tudi v’ zhafu na mifel prifhla , fi jo je bersh fpet is glave isbil. 3 ) Je Ilrafhna, ker vidi, de fe od fveta lozhiti more, kteriga je tolikanj ljubil; od fvo- jiga blaga, na kteriga fe je tolikanj sanafhal, in ga s’ toliko fkerbjo vkup fpravljal; od pri- jatlov in snanzov, smed kterih ga nobedin pred fodni ftol boshji ne fpremi, in mu nizh poma¬ gati ne more. 4 ) Je flrafhna, ker mu vefl toliko fhte- vilo llrafhnih grehov ozhita , in ko ve, de ga po fmerti drugiga ne zhaka, kakor vezhno po¬ gubljenje. 585 Ali fe ne samore grefhnik ob zhafu fmerti refnizhno fpreobernili? Bogu je vfemogozhe, on ga samore naglo fpreoberniti, kakor fe je s’ defnim rasbojnikam sgodilo ; ali to bi bila pofebno velika gnada, na ktero fe nehvaleshni grefhnik ne fme sanafhati. Od fodbe. Kaj nam je od Jodbe vediti? To, de bo Jesuf dufho vfakiga zhloveka prezej po fmerti vfako pofebej , konz fveta pa vfe fkupej dufho in telo fodil. S. pifmo per- poveduje, de fta bila Lazar in bogatin prezej po fmerti obfojena. Lazarjevo dufho fo angeli v’ Abrahamovo narozbje nefli, dufha bogatina pa je bila v’ pekel sakopana. Luk. 16, 22. S. Pavl pravi: Zhlovekam je poftavljeno enkrat umreti, potem pa je fodbk. Iieb. g, 27. Jesuf naf od fodbe v’ prilikah od saupa- nih talentov Mat. 25 , i 4 * od hifhnika Luk. ) 6, 1. prav saltopno poduzhi, in f. Pavl v’ pergli- hi od fetve. Gat. 6, 9. Po hlerih rezheh bo JesuJ' rjakiga zhloveka fodil? Jesuf bo vfakiga zhloveka po vfih njegovih miflih , sheljah , befedah in po vlim njegovim djanji in nehanji fodil, in vfakimu, kakor fi bo saflushil, ali plazhilo ali fhtrafengo odlozhil. ,,Saka j vli fe umremo pred Kriftufovim fodnim flolam pokasati, de vfak prejme, kakor je delal v’ fvojim telefu ali dobro ali hudo.“ 2. Kor. 5 , 10. 25 586 Kaj naj' mifel na pofebno jodbo uzhi? Uzhi naf, 1) de naj fi persadevamo lepo, po Kriftufovih nauliih shiveti , ker naf ne bo fodil tako, kakor ljudje miflijo ali govore, am¬ pak po fvoji fveti befedi in po fvojih sapove- dib. ,,Befeda, ktero fim vam govoril, bo zhlo- veka fodila poflednji dan.‘* Jan. 12, 4 8. „Do fmerli ne jenjaj v’ dobrim rafti, sakaj boshje plazhilo vekomaj oftane.“ Sir. 18, 22. 2) De naj fe takrat, kadar naf ljudje po krivim fodijo, ali kadar fe nam tukej na fvetu hudo godi, s’ tem tolashirno, de fe bo per bosliji fodbi praviza fkasala, in de nam bo tamkej v’ frezhni vezhnofti vfe terpljenje v’ vefelje saleglo. Kam je dnfha per pofebni fodbi obfojena? Kamor fi je saflushila, ali v’ vize, v’ pe¬ kel , ali pa v’ nebefa. Kaj fo vize? Vize fe imenujejo tifti kraj, kjer dufhe zhafne fhtrafenge sa fvoje odpufhene grehe lerpe, kte- rih fe v’ sliivljenji fhe nifo sadofti fpokorile. Kak fine fhtrafenge lerpe duflie v' vizah? Dufbe v’ vizah pofebno sato veliko terpe, ker Boga gledati in ga vekomaj vshivati vfe hrepene, in ga le vender ne morejo, sravin tega imajo pa tudi fhe veliko terpljenje, ki jim ga je bosbja praviza perfodila. sili J'e more kaj dufham v' vizah pomagati? Pomaga fe jim in fizer: s’ daritvijo f. ma¬ lhe, s’ molitvijo, in s’ drugimi dobrimi deli. „Juda Makabej, pravi fvpto pifmo, je dvanajft 387 lavshent drahem frebra v’ Jerusalem poflal, de bi bil sa mertve dar opravljen, ber je dobro in verno od vbajenja miflil. 2. Mak. 12, 43 . ,Smo dolshni daf/iam v’ vizah pomagati? Dolshni fmo fploh vfim dufham v’ vizah pomagati she is ljubesni, s’ ktero fmo s’ njimi fklenjeni; pofebno pa fmo to fvojim flarfbem, bratam in febram, prijatlam in dobrotnikam is hvaleshnofli borili dolshni. Doklej ojtanejo dujhe merlvih v ’ vizah? Tega vediti ne moremo, toliko fe lahko rezhe, de dufhe fo ali dalej ali manj zhafa v’ vizah, kakor fo Boga bolj ali manj rasshalile; kakor fo ali vezh ali manj v’ shivljenji pokore borile, in kakor jim verni kribjani na seinlji ali bolj ali manj na pomozh pridejo. Ali duflie v ’ vizah voljno terpe? Dufhe v’ vizah fo volji boshji vfe vdane in voljno terpe, ker fposnajo , de je po pravizi. Kaj naj fe is premifhlevanje terpljenja v ’ vizah uzhimo ? De fe moremo vfakiga fhe tako majhniga greha varovati, ker ga praviza boshja fhlrafali more, in zhe fmo ga borili, ga na tem fvetu fhtrafujmo, de ne bomo v’vizah terpeli, in od gledanja oblizhja boshjiga sadershevani. Saka j bo Bog konz fvela vfe ljudi fhe en¬ krat fodil? Sato, 1) de bo dufha s’ fvojim telefam fo- jena in plazhilo ali fhtrafengo s’ njim prejela, ker je s’ telefam vred dobro ali hudo delala. 25 * 388 2) De fe bo boshja praviza, modroft in previdnoft pred viim ljudem ozhitno pohasala, bo bo vfak po fvojih delih plazhiio ali fhtra- fengo prejel. Pravizhni bodo preprizhani, babo potrebne fo jim bile nadloge, btere fo jih na fvetu vezh- krat ftifkale, in babo nizh je bila frezha hu¬ dobnih, bi fo jo na fvetu vshivali. 3 ) De bodo pravizhni ozhilno od hudob¬ nih lozheni, hterih fvet vezhbrat ni posnal, in doftikrat tudi savoljo njih brumnolti fhe savidil, fovrashil, in preganjal. ,,Tedej bodo pravizhni s’ veliko ferzhnoftjo soper te Hali, bteri fo jih ftifkali, in njih dela odvseli. Kadar bodo hudob¬ ni to vidili , bodo od grosniga ftrahu vfi pre¬ padeni, in fe bodo sazhudili, babo fo uni tako naglo in zhes vfe upanje svelizhanje dofegli. Tukej bodo farni per febi rekli, ker fe bodo bfali in od duha britkofti sdihovali: Ti fo tifti, bterim fmo fe mi nekdaj pofmehovali, in jih v’ saframljiv pogovor imeli. Mi neumni fmo njih shivljenje sa nefpamet imeli, in njih bonz sa nezhaft. Poglej kako fo sdaj perfhteti med boshje'otroke, in njih odlozhik je med fvetni- ki. Pravizhni pa bodo vekomaj shiveli , in per Gofpodu je njih plazhilo , in Narvibfhi sa-nje fkerbi, sato bodo prejeli zhaftitljivo kraljeftvo in lepo krono is Gofpodove roke : s a kaj on jih bo s’ fvojo defnizo pokril, in s’ fvojo fveto ro¬ ko branil .“ Buk. modroft. 5 , l — 17. Ali je snano , kdaj bo fodni dan P To nikomur ni snano, le fam Bog ve. S. Peter od tega dneva tako govori: „Prifhel bo pa dan Gofpodov, kakor tat, ob ktirim bodo 389 nebefa s’ velikim pokanjem prefhle, in elemen¬ ti fe bodo od vrozhine raspuftili, semlja pa in ftvari, ktere fo v’ nji, bodo sgorele. Ker ima tedaj vfe to rasdjano biti, kakfhni morate vi biti v’ fvetim in brumnim sadersbanji ? s’ shelj- nim zhakanjem hrepenite po prihodu Gofpodo- viga dneva, ob kterim bodo nebefa gorele, in fe rasfule, in elementi od vrozhine ognja fe raspuftili. 44 2. Pet. 3 , 10 — 12. Od pekla. Kaj je pekel? Pekel je kraj, kjer pogubljeni vezhne fhtra- fenge terpe. Kakfhne fo peklenfke fhtrafenge ? 1) Poguljeni fo fpred boshjiga oblizhja. vekomaj pahnjeni. ,,Poberite fe ftran vi prekleti v’ vezhni oginj, kteri je hudizhu in njegovim angelam perpravljen. 44 Mat. 25 , 41. „Med va¬ mi, in med nami je velik prepad poftavljen, de_ ti, kteri hozhjo od tod k’ vam iti, ne mo¬ rejo, in tudi ne od ondod fem priti. 44 Luk. 16, 26. 2) Bodo v’ vezhnim ognji goreli, v’ gros- no temo bodo pahnjeni, kjer bo tulenje in fhkripa nje s’ sobmi; huda veft jih bo neprene- hama pekla, ker bodo vedno fposnali, de fo farni te nčfrezhe krivi, in vfe nar ftrafhnej terpljenje bodo na dufhi in na telefu vfe vezhne zhafe imeli, bres de bi fi upanje delati mogli, de bi jim kdaj njih terpljenje smanjfhano, ali de bi kdaj refheni bili. §. pifmo te refnize s’ 390 temi befedami poterdi, „]\jih zlierva ne bo bona , in oginj ne pogafne.“ Mark. g, 47 - „ 0 - trozi lega kraljeflva bodo venkaj pahnjeni v’ unajno temo, ondi bo jokanje in fhkripanje s’ sobmi.“ Mat. 8, 12. Bogati mosh v’ peklu tako govori: ,.Ozhe Abraham ! ufmili fe me. in pofhli Lazarja, de pomozhi konz fvojiga perila v’ vo- do , in ohladi moj jesik, ker grosovitno terpim v’ tem plemenu.“ Luk. 16, 24. Kaj naj premifhljevanje peklenfkiga ierp- Ijenja per naf opravi? Leto premifhljevanje naj naf opomni, ka¬ ko Itrafhno je pafti v’ roke pravizhniga Boga , in kako fkerbno naj fe greha varujmo in fi per- sadevajmo, de bi fe tukej fpokorili in rassha- leni pravizi boshji sadofti ftorili. „Strafhno je pafti v’ roke shiviga Boga.“ Ileb. 10, 3 i. Od liebef. Kaj Jo nebeja? Nebefa fo tihi frezhni kraj fvetnikov, kjer fe Bog fvojim flushabnikam od oblizhja do oh- lizhja rasodeva, in kjer je on fam njih ne- fkonzhno plazhilo. Je nebefhko vejelje veliko? Nebefhko vefelje je neisrezheno veliko. ,,Oko ni vjdilo, uho ni flifhalo, tudi v’ ferze zhlove- kovp ni prifhlo, kar je Bog tem, kteri njega ljubijo , perpravil. i. Kor. i 3 , 12. 591 Kakfhno je nebejhko vejelje? 1) Isvoljeni boshji bodo Boga od oblizhja v’ oblizhje, bakor je fam na febi, vekomaj gle¬ dali j ga ljubili in vshivali. ,,Sdaj vidimo fkosi serkalo, kakor v’ megli; takrat pa bomo vidili od oblizbja v’ oblizhje. Sdaj fposnam le neko¬ liko, takrat pa bom fposnal, kakor lim bil fam fposnan. 4 * 1. Kor. i 3 . 12. 2) Bodo vfe, kar li je mogozhe dobriga miflili, ali sheleti, na telefu in na dufhi ve¬ komaj imeli. „Iivaljen bodi Bog, in Ozbe Gofpoda na- fhiga, Jesufa Kriftufa, kteri naf je po fvojim velikim ufmiljenji prerodil k’ shivimu upanju fkosi uftajenje Jesufa Kriftufa od mertvih, k’ neftrohlivim deleshu v’ nebelih, perhranjeno sa vaf. u 1. Pet. 1, 4 -— 4 » 3 ) Ne bodo nobeniga tudi nar manjfhi- ga slega ne na dufhi , in ne na telefu imeli. ,,Jagnje , ktero je v’ fredi trona, jih bo vo¬ dilo, in peljalo Id ftudenzu shive vode, in Bog bo sbrifal vfe folse od njih ozhi.“ Skriv. ras. 7, 17. ,,Bog bo sbrifal vfe folse od njih ozhi, in fmerti ne bo vezh , tudi ne shalovanja, ne vpit¬ ja in bolezhine ne bo vezh, ker je pervo mi¬ nilo.* 1 ' Skriv. ras. 21, 4. 4 ) Bodo v’ drufhini svoljenih fvetnikov , angelov in tudi fvojih, ki fo v’ gnadi boshji umerli. sili Jo kaki raslozhki v' nebefhkim vefelji? So, sakaj kdor je vezh dobriga ftoril , bo tudi vezhi plazhilo v’ nebelih prejel. ,;Kdor fko- 392 po feje, pravi f. Pavl, bo tudi fkopo shel: Kdor obilno feje, bo tudi obilno shel. 44 2. Kor. 11, 6 . Kaj Je is premijIdjevanja nebejhkiga vej 2- Ija uzhimo P 1) Se uzhimo, de naj vfe krishe in tesha- ve, bi naf na fvetu sadenejo, poterpeshljivo pre- terpimo, ker vli nifo nizh proti vefelju, ldero je isvoljenim v’ nebelih perpravljeno. ,,Terplje- nje sdajniga zhafa ni veliko proti prihodni zha- fli, ktera bo nad nami rasodeta.“ Rim. 8, 18. 2) De fe vfe zhafno vefelje s’ nebefhhim vefeljem permeriti ne more. — Vfe zhafno ve¬ felje zhlovefhkiga ferza nikoli popolnama nafi- titi ne more, sakaj sa Boga je ftvarjeno, pravi f. Avgufhtin, in ravno sato je tako dolgo ne- pokojno , dokler v’ tebi, o Gofpod! pokoja ne najde. Vfe zhafno vefelje le malo zhafa terpi, vfe je od danf do jutri, nebefhko vefelje pa bo vekomaj terpelo ; isvoljeni boshji bodo vekomaj nesapopadljive nebefhke fladkofti vshivali, in vender fe nikoli ne bodo navelizbali. 3 ) De ftanovitno dobro delajmo, zbe naf tudi fhe tako teshko ftarie. ,,Kadar pa dobro de¬ lamo, nikar fe ne utrudimo, sakaj ob fvojim zhafu bomo sheli, ako fe ne utrudimo.^ Gal. 6 , 9.