Železne niti 14 ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik Med 190-letnico rojstva in 110-letnico smrti Pisatelj, šolnik in glasbenik Jožef/Josip Levičnik (1826-1909) Franc Križnar Portret - lesorez Jožefa Levičnika (avtor Saša Šantel, 1922-36; v: Marija Mihevc, Portreti skladateljev, Didakta, 2005, str. 67). Iz Železnikov doma (tu je bil rojen, deloval in umrl), torej kompletni in kompleksni Josip Levičnik (1826-1909) je bil učitelj in javni delavec, mdr. tudi župan Železnikov. "Selška dolina je dala tri pomembne učitelje. Jožef Levičnik seje rodil 6. aprila 1826 v Železnikih, kjer je bil organist in učitelj ter se je tu uveljavljal na mnogih področjih. Objavljal je vzgojne in krajevnozgodovinske članke, potopise po Gorenjskem ter svoje priložnostne in nabožne pesmi. Bilje kronist in zgodovinar rojstnega kraja, kjer je leta 1854 dal pobudo za ustanovitev Bralnega društva in bil tu ponovno izvoljen za župana. Umrl je doma 8. januarja 1909 "x Bilje aktiven na več področjih javnega in družbenega življenja ter tudi v glasbi. Orglati seje učil pri skladatelju in organistu, regens cho-ri ljubljanske stolnice Gregorju Riharju (1796-1863). Pod njegovim vplivom je začel tudi skladati pretežno cerkvena in vokalna dela. Med drugim je objavil tudi dvoglasno mladinsko pesmarico Mladi slovenski pevec in z njo prekosil na primer tudi podobne poskuse slovitega pesnika in pisca nabožnih in vzgojnih del Antona Martina Slomška (1800-1862). 163 Železne niti 14 ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik «lASI RADOSTI G wwntari Xjn m, knlj ¡i]n>sl Wlii;insltv. "M K^jiK' Irlr VsiCi, Zlm.il JOSIP levičnik: Glasi radosti Jožefa Levičnika (tisk, 1857; GZ NUK, Ljubljana). 164 Železne niti 14 ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik ir r. * ^ffi^^T^V/ lil1!!1!,1/!',1,1! i r^Fjgr^ijiii J 1,1 J i7jiJ rMi sTJlSJ-^ UcilJMJl 13 ¿^Ta., rt J £ i j£ J i i i fi -rt J J t?rr»Ti- .-""t- „I VJiJ j i j J- i Ti fri S T^Jr^r rffiff^ ■ ^■MlfeHH ^ A'JU eH^M Jfc lilJ.ft; Jii^i /a /7^X1, J v feFLILE^ I L___ _ -Z? Levičnikova Mašna, rkp. (GZ NUK, Ljubljana). 165 Železne niti 14 ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik Življenjski obrisi, šolanje in glasbena dejavnost Pisatelj, šolnik in glasbenik Jožef (Josip) Levičnik se je rodil v Železnikih 6. aprila 1826. Po začetnem šolanju doma je le-to nadaljeval leta 1835 v Ljubljani, v letih 1836-1838 pa v Celovcu. Prvi in drugi razred gimnazije je nadaljeval v Ljubljani (1839-1841). Ker ga je oče določil za gospodarja na domu, je dodatno pol leta hodil še v Mahrovo šolo.2 V tem času se je le pol leta učil orglanja pri Gregorju Riharju in bil hkrati med učenci skladatelja avstrijskega rodu Leopolda Ferdinanda Schwerdta (ok. leta 1770-1854). Že leta 1843, torej 17-leten, je postal domači organist na koru sv. Antona Puščav-nika v Železnikih. To je opravljal celih 65 let, vse do svoje smrti v visokem 83. letu starosti. Vmes se je pripravljal tudi za učiteljski poklic. V Idriji je najprej služboval kot učitelj, potem pa je leta 1855 na prigovarjanje župnika Blaža Kersnika, brata (profesorja) Janeza Kersnika, po smrti prvega železnikarskega učitelja Jakoba Demšarja začel z dovoljenjem šolskih oblasti poučevati v Železnikih. Izpit je opravil leta 1857 v Idriji. V Železnikih je nato poučeval najprej kot pomožni učitelj, nato je bil stalno nameščen. Leta 1898, ko je šola v Železnikih postala dvorazrednica, se je Levičniku pridružila še (druga) učiteljica Ana Rekar. Šolo je celo vodil do leta 1903, ko je na migljaj šolskih oblasti stopil v pokoj. Bil je človek železne delavnosti, širokega obzorja, eden najvidnejših predstavnikov staroslovenskega poko-lenja na deželi in aktiven v narodnostnem gibanju. Pisal je kot novičar, pisatelj, pesnik, potopisec in pripovednik in objavljal v (Bleiweisovih) Novicah in Zgodnji danici vse od leta 1852 dalje. Tukaj so prednjačili opisi različnih slovenskih pokrajin in krajev: Ogled po kranjskem Gorenjskem (Novice, 1854, 1856), Pot od Ljubljane do Bele Peči (Novice, 1856), Eno uro pri Gospe Sveti (Zgodnja danica, 1864), Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim (Novice, 1881-1884). Izšel pa je tudi zaokroženi tovrstni Levičnikov potopisni opus (Popotni spominki, 1863). Kot novičar, pisatelj in pesnik je sodeloval pri Slovencu, Šolskem prijatelju, Drobtinicah, Vodnikovem albumu, Besedniku, Učiteljskem tovarišu, Koledarju družbe sv. Mohorja, Slovenskih večerni-cah, Brenclju idr. Pogosto je objavljal pod različnimi psevdonimi: Joža Orglovski, I. L., Podratitovski, Rodoljub Podratitovski, Rodoljub, Jože Žlindrovič, Jože L. Železodolski, Železogorski, Neduhoven, La-icus idr. Prvič se je oglasil leta 1849 v Sloveniji (št. 55) za slovensko petje v cerkvi in ostro grajal Kro-parje zaradi petja v nemščini. Od leta 1852 dalje je bil stalni sotrudnik Novic in Zgodnje danice. Tema dvema listoma je ostal zvest do konca. Dasi se je na vso moč trudil, da bi ohranil domačemu kraju patriarhalno življenje in značaj žebljar-ske industrije ter individualne domače šege in navade, se je uveljavil v vsem narodnostnem gibanju: političnem, šolskem in cerkvenem. Bil je kronist in zgodovinar domačega kraja, neutruden popotnik in pravi stari slovenski romar. Na njegovo pobudo se je že leta 1854 v Železnikih ustanovilo Bralno društvo, ki je imelo Novice in Zgodnjo danico (Novice, 1854: 15), in ustanovil farno knjižnico. Bil je tudi poverjenik Mohorjeve družbe od začetka do smrti, sodelavec pri Ciril-Metodijskem društvu (do leta 1906), nad 30 let občinski odbornik, v letih 1866-1885 pa tudi župan. Nazadnje so mu delo zagrenili domači spori (Novice, 1885: 258, dalje in vzporedno: Slovenec, Slovenski narod). Kot zgodovinar je opisal narodne običaje v Železnikih (Šolski prijatelj, 1854) in domači kraj Železniki na Kranjskem (Novice, 1855); za zgodovino družine in domačega kraja je pomemben življenjepis njegovega očeta Luka Levičnika (Drobtinice, 1869), dasi je njegov namen v prvi vrsti versko vzgojen. Zase je pisal tudi podrobno kroniko in zgodovino Železnikov. Kot potopisec je Levičnik postavil najrazličnejše tipe našega starejšega potopisa, ki se opira na krajepis in zgodovinsko legendo ter rad vpleta arheološke dokumente. Bil je tip domoljubnega in zanesenega popotnika pred Popotovanjem (1858) pesnika, pisatelja, dramatika, kritika in jezikoslovca Frana Levstika (1831-1887). Slednji pozna le zemljo 166 Železne niti 14 Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik in čustvo, človeka pa ne. Taki Levičnikovi potopisi so: Ogled po kranjskem Gorenjskem (Bohinjska in Selška dolina; Novice, 1854), Ogled po Gorenjskem (Poljanska dolina in pot proti Idriji; Novice, 1855), Ogled po domačiji (Eno noč pri Sv. Joštu; Novice, 1855), Dva dni v Gorotanu (Novice, 1856), Spomini na Dolenjsko (Novice, 1859), Romanje k Sv. Krvi v Gornjem Gorotanu (Zgodnja danica, 1863), Eno uro pri Gospa Sveti (Zgodnja danica, 1864), Pismo slovenskega učenika svojemu bratu s potovanja na Ve-lehrad l. 1863 (Novice, 1864-5), Ozir po Goriškem in tržaškem Primorju in romanje v prastari Oglej (Slovenske večernice, 1864-5), Romanje v Marijino Celje (Zgodnja danica, 1870), Spomini na Notranje--Kranjsko (Koledar družbe sv. Mohorja, 1874-5), Spomin na veliko slavjansko romanje v Rim (Novice, 1881-84) idr. Čeprav je bil kot učitelj in vzgojitelj izredno strog, je bil izrazit Slomškov učenec. Vzgajal je bolj za življenje kot za šolo. Njegovi tovrstni uspehi so bili veliki. Dasi so mu kasneje očitali zastarelost. Posebno je skrbel, da so nadarjeni učenci šli študirat. Njegovih vzgojnih spisov, zgledov in pripo-vesti, izvirnih, povečini pa prirejenih, je polno v Šolskem prijatelju. V letih 1854 in 1855 je objavljal v njem Ogledalo pridnih otrok. Ko je prenehal izhajati tudi Šolski prijatelj, ni imel pravega glasila, zato se je tudi on v Novicah (1860) navdušeno zavzel za učiteljski stanovski list Učiteljski tovariš, zahteval, da prinaša tudi glasbene priloge, in bil od leta 1861 mnogo let njegov sotrudnik. Tu je priobčeval strokovne in podučne sestavke, na primer Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja (Učiteljski tovariš, 1870-1), Ponavljalna šola (prav tam, 1881), O potovanju k I. hrvaški učiteljski skupščini v Zagreb (Novice, 1872), Spominske slike iz svetovne razstave 1873 (Učiteljski tovariš, 1875-7), Spomini na Dunaj in okolico (prav tam, 1873-5), Ogovor pri 25-letnici učiteljev v Šmartinu pri Kranju (prav tam, 1882), ki najizraziteje kaže njegove vzgojne nazore. Objavil je tudi nekaj pesmi umrlega nadebudnega semeniškega duhovnika in pesnika Mateja Lotri-ča (Železniki, 1840-1864). Pisal je tudi v nemške liste, na primer Volksfreund, Vaterland, Gegenwart, Stimmen aus Innerösterreich, Monatrosen (Innsbruck), Schutzengel (Donau-wört) in druge. Za svoje mnogostransko delovanje je bil Levičnik odlikovan s strani cesarja in papeža. Naslovnica dveh Levičnikovih napevov Slava na višavi! (1864). Železne niti 14 Glasbeni opus Kot organist je z veliko vnemo učil svoj pevski zbor in tudi sam skladal zanj na koru sv. Antona Puščavnika v rodnih Železnikih. Ker je bilo notnega gradiva v tistem času zelo malo in je bilo tudi težje dostopno, se je Levičnik kot številni drugi organi-sti tistega časa lotil tudi skladateljskega dela. Tako je večina njegovih skladb nastala za potrebe petja v domači cerkvi v župniji Železniki. Pomembnejše cerkvene slovesnosti je krstil z novimi skladbami: na primer skladba Vzvišeni praznik sv. Cerkvene- ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik ga žegnanja je nastala ob posvetitvi nove cerkve leta 1874. Dejstvo, da je prav Jožef Levičnik izdelal tudi prvo skico načrta nove cerkve, kaže na to, kako vsestranska je bila njegova dejavnost. S krstno skladbo je Levičnik pozdravil tudi nove Rojčeve3 orgle (1842-1844). Ob pogrebu Josipine Globočnik (1844) je na primer napisal skladbo v njeno slovo in jo kasneje predelal v pesem, ki so jo peli na dan vernih duš (Čufar & Prevc-Megušar, 2008: 302). Levičnikovo skladateljsko delo ''orglavca železniškega" ali ''narodnega učenika'' sodi v predromantič-no fazo slovenske glasbe v drugi polovici 19. stoletja KarmuiuEycr-jn V LJUBLJANI. ZaLiil MaJaUij H__jf, jL'juf1/SŠf,_ Naslovnica Levičnikove-ga Malega slovenskega pevca, Ljubljana, 1869. Jožef Levičnik, Mali slovenski pevec (Ljubljana, 1869), Kazalo. 168 Železne niti 14 ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik in obsega nad 200 pretežno cerkvenih (nabožnih), vokalnih in vzgojnih skladb. Med prvimi je največ evharističnih, Marijinih in pesmi v čast sv. Frančišku Ksaverju. Mnogo je tudi priložnostnih. Nahajajo se večinoma v rokopisih.4 V zbirki njegovih rokopisov se nahaja sedem latinskih maš, deset skladb Tantum ergo, četvero latinskih motetov, (ena) adventna pesem, šestnajst božičnih,5 dve na čast svete družine, tri velikonočne, ena za križev teden, dve za vnebo-hod, pet za binkošti, tri za telovo, deset obhajilnih, šest v čast Srcu Jezusovemu, sedemindvajset Marijinih, štiriinštirideset svetniških in še več drugih. Ena njegovih najbolj popularnih postnih pesmi je zagotovo Večerja zadnja. Vanje je Levičnik vnašal ljudski, posvetno zveneči duh. Začel je pisati napeve, ki naj bi jih verniki zaradi prijetne melodike radi peli. Med štiriinštiridesetimi svetniškimi deli sta bila s skladateljeve strani najbolj opevana sv. Anton Puščavnik, zavetnik župnijske cerkve v Železnikih, in sv. Frančišek Ksaver, zavetnik baročne cerkve na pokopališču. V ta sklop spadajo tudi pesmi t. i. Frančiškove devetdnevnice. Devet dni pred praznikom sv. Frančiška (3. decembra) so se ljudje zbirali v cerkvi pri devetdnevnici. Za vsak tak dan je Levičnik napisal svojo Frančiškovo pesem in jo tudi uglasbil. Gre za devet kratkih skladb. Te nas še danes osvojijo s svojo preprostostjo in iskrenostjo. Tudi tukaj, kot v večini Levičnikovega opusa, je poudarjena spevnost melodij, kar spet kaže na izjemen vpliv, ki ga je nanj imel učitelj Gregor Rihar. Dve od teh pesmi sta ohranjeni tudi v Kramarjevih prepisih. Preostali notni zapisi pa se v Železnikih niso ohranili. Te pesmi so se verjetno pele vsako leto ob istem času, iz roda v rod pa so se prenašale z ustnim izročilom. Glasbenik in zborovodja France Čufar je ohranjene pona-rodele napeve zapisal in jih harmoniziral za mešani (pevski) zbor a cappella6 (Čufar & Prevc-Megušar, 2008: 305). Njihovi naslovi so: Pristopimo, počastimo; V cerkev smo tvojo se danes mi zbrali; Svetla zvezda zasijala; Lahke perutnice imeti; Kristjani vzdignimo svoj glas; Verni vsi se pridružite; Rajska zvezda ti; Cvetja venec in Svet Frančišek zdaj končamo (Čufar & Prevc-Megušar, 2008: 306-14). Vseh devet Frančiškovih pesmi je objavljenih v sodobni (računalniški) notografiji v 5. Zborniku Selške doline Železne niti.7 Levičnikove natisnjene skladbe so: Glasi radosti - slovenska polka s petjem (ob prihodu cesarja in cesarice, 1857), Slava Bogu na višavi! - dva božična napeva (1864) in Mali slovenski pevec - 17 dvoglas-nih šolskih napevov (1869).8 Že po njegovi smrti so leta 1929 v Čadeževi zbirki izšli trije božični napevi: Bodi pozdravljeno detece sveto, Pokonci narodi in Prišla je noč. Te pesmi so našle svoje mesto tudi v kasnejših zbirkah božičnih pesmi in danes predstavljajo železni božični repertoar slovenskih cerkva. Kot aktualne božičnice so prešle celo v železni repertoar umetne, umetniške, klasične glasbe.9 V njih se kažejo značilnosti Riharjevega duha, torej duha enega od obeh učiteljev Levičnikove tvornosti. K Riharju se je zavestno prišteval in ga s svojim delom vzorno podpiral. Levičnikove skladbe so po harmonski in melodični liniji zelo blizu Rihar-jevim. V njih je pokazal dober in oblikovno izdelan (glasbeni) stavek, čeprav tako kot večina njegovih kolegov tistega časa in prostora za to niti ni bil sistematično glasbeno, kaj šele skladateljsko izobražen. Zagotovo pa sodi njegov opus med (slovenske) ustvarjalne dosežke, na katerih razvoj je vplivalo narodnostno gibanje. Članki, v katerih se je Levič-nik spomnil na Gregorja Riharja, pa so izšli v Koledarju družbe sv. Mohorja (1865), Zgodnji danici (1868) in Domu in svetu (1896): Ob stoletnici Rihar-jevega rojstva.10 V seznam avtorjev božičnih pesmi se je Levičnik zapisal tudi kot avtor besedila znanih Štolcerjevih11 Rajskih strun. Še bolj kot božične pesmi pa je cerkvenim pevcem poznana Levičnikova postna pesem Večerja zadnja v harmonizaciji Franca Kimovca, ki zazveni v večini slovenskih cerkva na veliki četrtek (Čufar & Prevc-Megušar, 2008: 303). Zapisal je več ljudskih pesmi in jih objavil v Novicah, Drobtinicah, Zgodnji danici in Slovenskih večernicah (1864-5). Ko je duhovnik in skladatelj Jakob Aljaž (1845-1927) začel leta 1895 zbirati slovenske ljudske pesmi, je bil v okviru njegovih sodelavcev tudi Levičnik. Ne sam, pač pa v (z)družbi 169 Železne niti 14 ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik Novice, Ljubljana, 15. 8. 1888, z Levičnikovim besedilom in napevom Franca Jožefa I. 170 Železne niti 14 ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik Začetek Levičnikovega članka o Gregorju Riharju v Domu in svetu, 9, 1896, str. 597. 171 Železne niti 14 ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik I. Pri povedne ¡pesmi i 27. 107 127. {tiorcrtjBkn.J Tamkaj stoji pristav i ca. 0 jo v: l sulici j aluji piistiivka-Na pristav'e.i je Marjetica. O jo v I nti pnsiavTci je Marjetica. 5 Ino mi ziblje sinika. (J jo v i poldrugo leto stare ga : „Ajh, ležaj, [jre]jabr moj sin, O jciv ! ilit b1 ie ti skoraj velik bil! 5a,| bo S ver bai sede ni gradov, 10 O jo v! sedem gradov. dgVr:t pristav." Tu je dlišaia -¿talina gosprt, O jo v! ž! a h ti a ¡ros pa sovražnica. Hitro je tekla v sv iti i O jov \ svoj hudobtii naklep speljal: 13 «L« sem, le sem, dekla moja, O juv! le sem, le seirt dekia moja! V roko vzemi ojslri nož, O jov! in pojdi m prraiavteo, Zakol j Marjclci cinika, 20 O jov! poldrugo ieto starega. k njegii vzorni jeterea, (I iov! tud pljučica in serijce,-„ „Zlahna gospa, jez Lfga ne atrim, O jov! rajši svojo sinibo zgubim.** š!o „Le sem, le sem, rnojikra moja. O jo;! )o icm, ic mojškra inoju ! V :uko vzemi ojster noi, O jov! in pojdi n.i pristaviro. Za kol j Miirjctci sinitta, 30 j ^ h v ! pubiriigo lt4o starega," „„Žlahna gospa, jez lega ne s tri m, O jov! rajši svojo slnfcbo zgubim. V Sama popade ojstri uol, O jov! i rt Sta je na pristavijo, 127. ^ii/neal L t vtiSnli. - J- Vir/it XVII USD; ,,Frtiv- jtJiiii /hjiigpt <1pmi /ItHjii/llnf. ,';r m jt ¿irijjctiitt rticou ¿11* H'.r PttittiM ¡¡fiidu i iVnlii iJiHnj' rtd (rvfftišfcvi l{a.-i 'i!iiu " jw>h jt iJlOP ¡>v* tabii dr, Lovro jlisJiiflti v s>:„G¡asih domorbitnih," JU Ii Gorenjska, ki jo je iz nabora Jožefa Levičnika uvrstil v svojo zbirko K. Štrekelj (v Slovenske narodne pesmi, 1. zv., Slovenska matica 1895-98 in reprint izvirnika, Cankarjeva založba, 1980, str. 197). 172 Železne niti 14 ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik številnih in za glasbeni razvoj na Slovenskem skoraj samih neznanih imen; morda je bil prav Levičnik ena izmed njihovih zvezd. Skupaj z Aljažem sta bila oba zaljubljena v slovenske gore in petje, zato sta skupaj zbirala ljudske pesmi. Zapis Levičnikove ljudske pesmi Gorenjska pa je med drugim objavljen tudi v 1. knjigi Slovenskih narodnih pesmi (Štrekelj, 1895-1898: 197). V posvetnih skladbah se tudi Levičnik kar precej razlikuje od Riharjevih (pa tudi Potočnikovih in Belarjevih). Ker je bila usmeritev v glavnem v inštrumentalno, in sicer klavirsko glasbo, Levični-kova vokalna posvetna glasba očitno ni več zbudila zanimanja. Levičnik je npr. ''o vernitvi Nju ces. Apost. Veličanstev Franca Jožefa in Elizabete med Kranjce''12 napisal ''slovensko polko s petjem'' z naslovom Glasi radosti. Za klavir prirejena skladba kaže poleg tehnične rutine tudi izdatno melodično iznajdljivost. A izrazitejšega pomena nima in spada v vrsto priložnostnih del, ki so služila družabni rabi. Levičnik je bil aktiven tudi pri Glasbeni matici, saj je le-ta segla mnogo širše kot predhodni Čitalnica ali Dramatično društvo. Že ob nastopu je Glasbena matica pokazala, da se ne misli omejiti le na Ljubljano, temveč hoče razširiti svoj vpliv na vse slovensko ozemlje in povsod, kjer koli so bivali Slovenci.13 To je manifestirala tudi s poverjeniki, ki naj bi sprva nabirali le člane, a se je njihovo delo pozneje razširilo v skladu s cilji matice. Na Gorenjskem ji je v tem smislu iz vrst učiteljev pomagal tudi Jožef Levičnik. Namesto zaključka Levičnik je bil nadaljevalec Riharjevega dela tako v organistiki kot v skladanju. V nekaterih skladbah (npr. v božičnih napevih Slava Bogu na višavi) se je navzel celo uporabe raznih okraskov, čeprav so ti povsod in tudi na Slovenskem v tistem času že skoraj povsem izginili iz cerkvenoglasbene prakse. Ta ''orglavec železniški'' ali ''narodni učenik'', kot se je Josip Levičnik. Vir: Wikipedija tudi sam imenoval, je zložil še vrsto drugih cerkvenih skladb, med njimi tudi Mašo v čast sv. Lucije in Sveto mašo, op. 3 (1856). Tudi tu kaže Levičnik značilnosti duha Riharjeve tvornosti, h kateri se je zavestno prišteval in jo s svojim delom vzorno podpiral. Njegove skladbe so večinoma tehnično manj zahtevne. Ritmično so preproste, oblikovane so kot enodelne in dvodelne pesemske oblike. Slogovno pa zvenijo klasicistično, mestoma pa v harmoniji že prinašajo slutnjo romantizma. Melodika je lahkotna in emotivna, blizu ljudskemu duhu in vabljiva za preprostega človeka; izvajalsko (saj je bil Levični-kov opus v celoti komponiran za amaterje, ljubitelje), percepcijsko, tj. zaznavajoče, in recepcijsko, tj. sprejemajoče. Aktualen je še danes. Tako kot stara (glasbena in druga) enciklopedistika ga ne glede na (praviloma) cerkveno provenienco opusa omenja tudi vsa dandanašnja leksika; nazadnje med drugim veliki slovenski biografski leksikon Osebnosti (1. knj., od A do L, Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 622). 173 Železne niti 14 ▼ Pisatelj, šolnik in glasbenikJožef/Josip Levičnik Viri in literatura: Čufar, France in Prevc Megušar, Ana. (2008). Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice (v: Železne niti, 5, 2008. Železniki: Muzejsko društvo Železniki. Str. 301-314). Križnar, Franc. (2016). Levičnik, Jožef (v: Enzyclopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Karnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942; ur. Sturm-Schanbl Katja in Bojan-Ilija Schnabl. Wien: Böhlau, bd. 2, str. 808). Savnik, Roman. (1973). Pomembni rojaki iz Selške doline (v: Selška dolina v preteklosti in sedanjosti. Železniki: Muzejsko društvo Škofja Loka, pododbor Železniki, str. 358-366). Opombe: 1 Savnik, Pomembni rojaki iz Selške doline, str. 360. 2 Mahrova trgovska šola je bila najstarejša te vrste v Avstriji. Jakob Franc Mahr (1800-1845) jo je ustanovil leta 1834 v Ljubljani in jo vodil do smrti leta 1845. Nasledil ga je cesarsko-kraljevi uradnik Ferdinand Mahr (1824-1900; inf. ZAL), za njim pa njegov sin Arthur Mahr (1852-1931; inf. ZAL). Pouk v njej je vse do konca prve svetovne vojne (1918) potekal v nemškem in slovenskem jeziku (nekatere predmete so poučevali v nemškem, druge v slovenskem jeziku). 3 Orglavec Peter Rojc (Tabor/Podbrezje; 1811-1848) iz Radovljice. 4 Le-te je po njem (s)prejela njegova učenka Terezija Demšar (roj. Rant), učiteljica na Malenskem Vrhu, župnija Poljane nad Škofjo Loko, od nje pa organist v Poljanah Franc Kramar (1890-1959). Ta je Levičnikove napeve v starejšem slogu oddal Etnografskemu zavodu (danes Slovenski etnografski muzej v Ljubljani?). 5 Tri od njih so izšle v zbirki Rajske strune zadonite! 20 starejših božičnih pesmi in 3 božični odpevi za mešani zbor. Izdal Viktor Čadež (Mekinje pri Kamniku, 1929). 6 Brez spremljave. 7 France Čufar (roj. 1952; v: Železne niti, 5, 2008, str. 306-314). 8 Ta je bila po mnenju Dragotina Cvetka "po kvaliteti mnogo boljši kot /predhodna/ Slomškova pesmarica 'Šola veselega lepega petja' /1853/''. (v: Cvetko, D., Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, 3. knjiga, Ljubljana: DZS, 1960, str. 65). 9 Saj jih najdemo na koncertih in v diskografiji zborov, kot so Ave, Consortium musicum, Ljubljanski madrigalisti, Slovenski komorni zbor (danes je to Zbor Slovenske filharmonije) idr. 10 V: Dom in svet, IX, Ljubljana, 1896. 11 Skladatelj Valentin Štolcer (1841-1910). 12 Cvetko D., Zgodovina ... (1960), str. 91-92. 13 V Ljubljani (1872), Celju (1908), Kranju in Trstu (1909), Mariboru (1919) idr. 174