BALE SKI
TiU IPD
| 13. marec 1970 — Leto VI. št. 5 (111) — Cena 0,30 din. Poštnina plačana v gotovini |
PRAZNIČNI DAN ZA PIONIRJE IZ PODČETRTKA
Za učence osnovne šole v Podčetrtku je bila sobota, 28. februar, pravi praznik. Mladi iz Obsotelja so se lahko prepričali, da imajo v kolektivu TGO Gorenje Velenje dobre prijatelje. Predstavniki tovarne so namreč podarili šoli sodoben pralni stroj PEA — C53 z 10 programi.
Na osnovni šoli v Podčetrtku deluje že več let krožek mladih gospodinj, pripravijo pa tudi več drugih tečajev, da bi dekleta kar najbolj pripravili za življenje. Pralni stroj, ki ga je osnovni šoli Podčetrtek podarila TGO Gorenje Velenje, jim bo v teh prizadevanjih v veliko pomoč. Predstavniki TGO Gorenje so mlade z osnovne šole Podčetrtek povabili, da naj ob prvi priliki obiščejo Velenje in ei ogledajo tovarno.
Mladi so bili nad darilom kolektiva TGO Gorenje Velenje sila navdušeni. Ni in ni hotelo biti konec nav-Jušenju, ko je Hinko Dermol izročil predstavnicam krožka mladih gospodinj pralni stroj. Mladi si niso mogli kaj, la niso, gostom na čast, kar trikrat izstrelili »taborniško raketo«. Po končani slovesnosti pa so pisali šolsko nalogo »Dobili smo pralni stroj«.
Velenjsko Gorenje je prineslo radost med mlade iz Obsotelja!	Ma
PODROdO POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV SZDL
Predsedniki in sekretarji občinskih konferenc SZDL Celje, Velenje, Žalec, Mozirje in Slovenske Konjice so nedavno tega v Velenju skupaj ,s predstavniki republiške konference SZDL razpravljali o tezah »SZDL danes«, o predlogu sprememb statuta SŽDL Slovenije, ocenili so potek konferenc krajevnih organizacij SZDL ter priprave na konstituiranje občinskih konferenc SZDL.
Slišali smo, da v posameznih občinah že pripravljajo predloge novih pravil in poslovnike za delo sekcij, ki jih bodo dali že v kratkem v javno razpravo. Nove oblike in metode dela so za zdaj razgibale le dejavnost občinskih organizacij SZDLj zato bi Jkazalo hitreje in smeleje uveljavljati nove oblike in metode dela zlasti še v krajevnih organizacijah SZDL, predvsem v okviru sekicij, ki naj postanejo dejansko oblika združevanja občanov po posameznih interesih -oz. za razreševanje posameznih perečih vprašanj.
Večjo pozornost pa bo treba nameniti tudi krepitvi vloge občinksiih konferenc SZDL, ki morajo čimprej postati oblikovalec politike SZDL v občinah, in za večanje prisotnosti SZDL v delovnih organizacijah, in to predvsem s prisotnostjo sitališč.
V občinah Celje, Velenje, Žalec, Mozirje in Slovenske Konjice zaključujejo priprave na konstituiranje novoizvoljenih občinskih konferenc SZDL. Hkrati pa občinska vodstva oblikujejo tudi okvirne programe dela občinskih organizacij SZDL za prihodnje razdobje.
ŠTAB ZA IZVEDBO REFERENDUMA IN ZA IZGRADNJO NEGOSPODARSKIH OBJEKTOV
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi Velenje je imenovala poseben, 33. članski štab za izvedbo referenduma za uvedbo
krajevnega samoprispevka in za izgradnjo negospodarskih objektov.
V ŠTAB SO BILI IMENOVANI: Franjo Arlič, Ivan Atelšek, Janez Basle, Tone Bole, Rudi Delopst, prim. dr. Alojz Fijavž, Ivo Goro-granc, Stane Jakše, Ivo Jamnikar, Teodor Jelen, Avgust Jeriha, Franjo Karažinec, Karel Kor-dež, Franjo Korun, inž. Peter Krapež, Miha
Krofi, Boris Lenček, inž. Ludvik Mali, Rudi Mavsar, Jože Melanšek, inž. Ciril Mislej, Tone Močilnik, Alojz Napot-nik, Ciril Pilih, Stane Prašnikar, Martin Primožič, (lr. Jože Rogelj, Ivan Stropnik, Milan Šterban, Drago Tratnik, Miroslav Vrečko, Lado Zakošek in Nestl Žgank.
PREDSEDNIK ŠTABA JE NESTL ŽGANK, PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE.
Zakaj DA!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
Prihodnjo nedeljo, 22. marca, gremo spet na volišča. Tokrat ne gre za voltive, pač pa za referendum, za splošno ljudsko odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo in obnovo šolskih poslopij, kulturnih objektov ter za modernizacijo cest.
Priprave na referendum so izredno razgibale družbeno politično, samoupravno in društveno življenje v naši občini. Ljudje so z akcijo zbiranja sredstev seznanjeni, vedo, kakšen bo njihov prispevek, vedo pa tudi, katere objekte bomo gradili. Ugovorov zoper referendum, vsaj resnejših, še nismo slišali. Občani se vse bolj zavedajo, da brez njihove pomoči in združenih sredstev delovnih organizacij ne bi zmogli uresničiti obširnega programa negospodarskih investicij, kot ga je sprejela občinska skupščina. Posebej pomembno je, da ne gre za program občinske skupščine, pač pa za potrebe oz. probleme, na katere opozarjajo občani že dalj časa in ki jih je treba pospešeno reševati, če hočemo, da bo družbeni standard prebivalcev Šaleške doline večji.
Ne more, in ne sme nam biti vseeno, kako se bo razvijalo življenje v velenjski občini v prihodnje. Zato je prav, da v program negospodarskih investicij nismo vključili le problemov, ki so pereči danes, pač pa tudi tiste naloge, s katerimi bi se sicer srečevali že čez leto, če že ne dve. Referenduma oz. krajevnega samoprispevka pač ni mogoče razpisovati vsako leto. Zato je odločitev občinske skupščine, da razpiše krajevni samoprispevek za razdobje petih let, da bi odpravila probleme, ki so znani že zdaj oz. ki bi se utegnili pojaviti že v kratkem, povsem na mestu.
Naloge, ki izhajajo iz sprejetega programa negospodarskih investicij, so sicer dokaj zahtevne, vendar pa je mogoče prav vse s sodelovanjem vseh nas občanov tudi izvršiti. Biti moramo solidarni, ne smemo gledati samo dandanašnji in moramo se zavedati, da brez prispevkov občnov in denarja delovnih organizacij program ne bo uresničen.
Veliko občanov smo zadnje dni povprašali, kaj menijo o referendumu. Med anketiranimi ni bilo nikogar, ki akcije ne
bi podprl. Zanimiva pa je izjava enega od občanov Šaleške doline. Takole pravi »Sami smo si v Velenju oz. v Šaleški dolini ustvarili družbeni standard, kakršnega imamo. Gradili smo mesto, vendar nismo bili za nič prikrajšani. Če smo dobili na delu žulje, so kmalu izginili m nanje smo pozabili. Tega se moramo zavedati tudi zdaj pred referendumom. Sami sebi in mladi generaciji moramo zagotoviti boljše pogoje za življenje v mestu in na vasi. In prepričan sem, da bomo prav tako hitro, kot smo pozabili na žulje, ki smo jih dobili pri izgradnji novega Velenja, pozabili tudi na našo obveznost — na samoprispevek.«_
Sami si moramo pomagati, da bi nam vsem bilo življenje v prihodnje lepše. In ko bomo šli 22. marca na volišče, vedimo, da bomo s tem, ko bomo obkrožili na glasovalnem lističu besedico »ZA«, dali svoj glas za nove šole, za vzgojno varstvene ustanove, za kulturne objekte in za modernizirane ceste.
Vsak zaokrožen »ZA« na volilnem lističu pomeni podporo prizadevanjem občinske skupščine, da bi bilo življenje prebivalcem naše občine v prihodnje še lepše, tako tistim v Velenju in Šoštanju, kot vsem drugim v okoliških krajih.
22. marca, na referendumu, zavestno glasujmo »ZA«!
Podpisana pogodba
Te dni so predstavniki rudarsikega šolskega centra Velenje in SGP Vegrad Ve-
lenje podpisali pogodbo za izgradnjo hale za potrebe elektrokovinarskega obrata RŠC Velenje, ki jo bodo gradili v industrijski coni v Velenju, v neposredni bližini železniške postaje.
Nova hala za RŠC Velenje mora biti dograjena do začetka julija, vanjo pa bo-

do prenesli serijsko proizvodnjo žic oz. setov in pa orodjarno. Razširitev dejavnosti RŠC Velenje, predvsem pa izgradnja nove hale, bo omogočila, kot računajo, zaposlitev blizu 70 novih delavcev, predvsem ženske delovne sile in strokovnjakov.	-A-
PRIZNANJE PREDSEDNIKU
NESTLU ŽGANKU
Predzadnji dan februarja se je sešel na slavnostno sejo svet rudarskega šolskega centra Velenje. Predsednik sveta, Franc Cevzar, je po daljšem nagovoru izročil predsedniku velenjske občine, Nestlu Žganku, v znak prizadevanja pri razvoju tega izobraževalnega zavoda listino o imenovanju za častnega člana RŠC Velenje in pa simbol šole — rudarsko uniformo.
Predsednik sveta RŠC, Franc Cevzar, je zlasti poudaril prizadevanja sedanjega predsednika naše občine, da je dobilo Velenje rudarsko industrijsko šolo, iz katere se je razvil RŠC Velenje, v katerem se izobražuje v tem šolskem letu nad 750 mladih fantov in deklet. Rudarski šolski center Velenje pa postaja vse pomembnejši izobraževalni in gospodarski dejavnik v šaleški dolini.
VSAK »DA« POMENI TUDI NAPREDEK
V nedeljo, 22. marca 1970, bomo volivci velenjske občine odšli na volišča in na referendumu glasovali za 5-letni samoprispevek, namenjen napredku vasi in mesta. Vsak »ZA«, ki ga bomo obkrožili na glasovalnem listku, pomeni tudi napredek, vsak »PROTI« pa je lahko pregraja novemu in zapreka pri razvoju občine za naslednjih 20 ali več let.
POGOVARJALI SMO SE Z OBČANI, KI SO NAM DALI ZELO SPODBUDNE IZJAVE:
Pridobitve tudi
za nas
RUDI MEŠIČ, predsednik krajevne skupnosti Skorno-Florjan
Ko smo zadnje dni povprašali občane, kaj mislijo o krajevnem samoprispevku in o programu negospodarskih investicij, smo se ustavili tudi pri Rudiju Mešiču, predsedniku krajevne skupnosti Sentflorjan
—	Skorno.
Povedal je, da so občani z objavami v Šaleškem rudarju dobro seznanjeni tako s programom del kot z obveznostmi. Pripravljenost občanov pa je tudi velika.
Tole je med drugim povedal Rudi Mešič: »Želim, da bi referendum uspel. Če bo referendum uspel, to je, če bomo uvedli krajevni samoprispevek, bo tudi naša krajevna skupnost precej pridobila. Denar, ki smo ga dosedaj porabili za urejanje cest, bomo lahko namenili za boljše vzdrževanje krajevnih poti in za druge namene. Ker naše območje v veliki večini teži k Šoštanju, bo velikega pomena dograditev osnovne šole Biba Ročk in izgradnja telovadnice. Področje krajevne skupnosti Sentflorjan
—	Skorno bo s krajevnim samoprispevkom samo pridobilo. Zato bomo storili vse, da bo referendum 22. marca uspel in da bo krajevni samoprispevek izglasovan !«
Okolica ne bo razočarala
je tudi, da bodo tisti, ki več imajo, več prispevali, in da bomo oprostili plačevanja tiste, ki bi se sicer znašli v težavah. Socialnih problemov zaradi tega ne bomo delali.«
»Zbiranje denarja za negospodarske investicije je v redu in potrebno. Sredstva ne bodo šla samo v mesto, oziroma v center, pač pa se bodo vračala tudi na podeželje, tudi na naše področje.
Trdno sem prepričan, da bo referendum v nedeljo, 22. marca, uspel. Upam, da se bo manifestirala odločnost prebivalcev velenjske občine kot se je odločnost odbornikov občinske skupščine na zadnji seji.
Prepričan sem, da okolica ne bo razočarala. Kolikor sem govoril z ljudmi, so za krajevni samoprispevek. Prav
FRANC DRO-FELNIK, kmet -odbornik občinske skupščine iz Paske vasi
»Da« bo moj odgovor
V	sredo je bila v Velenju konferenca mestne organizacije SZDL Velenje, na kateri so izvolili za novega predsednika Iva Gorogran-ca. Neposredno po izvolitvi smo Iva Gorogranca zaprosili za krajšo izjavo o tem, kako potekajo priprave za referendum in kakšna je pripravljenost Velenjčanov.
»Reči moram, da so prav te dni priprave v polnem teku. V vseh 12 volilnih e-notah, kolikor jih je v Velenju, smo ustanovili politične aktive, ki imajo na skrbi pripravo zborov volil-cev in pa seveda tudi izvedbo referenduma. V politične aktive po volilnih enotah je vključnih po več deset članov tako, da mora delo roditi uspeh.
V	dosedanjih razpravah o referendumu in o uvedbi krajevnega samoprispevka nismo slišali nasprotovanj. Velenjčani se dobro zavedajo, da sta še kako potrebna tretja nova osnovna šo-
la in otroški vrtec, prav tako pa tudi drugi objekti, ki jih mislimo graditi. Prepričan sem, da bodo Velenjčani glasovali za krajevni samoprispevek.«
Tovariša Gorogranca smo povprašali še za sporočilo Velenjčanom: Takole je povedal: »Moj odgovor na referendumu bo »da«. Želim, da bi prav tako glasovali tudi drugi občani Velenja, to je za uvedbo krajevnega samoprispevka, za večji družbeni standard nas vseh!«
IVO GOROGRANC, predsednik mestne organizacije SZDL Velenje
Gre za nas in
za naš mladi rod
Če referendum uspe, potem bo tudi Šmartno ob Paki precej pridobilo. Zato nas je zanimalo, kako se v Šmartnem pripravljajo na ljudsko glasovanje.
Na naša vprašanja je odgovarjal predsednik krajevne organizacije SZDL Šmartno ob Paki, Viktor Jeromelj. Povedal je, da občani sprejemajo zamisel za uvedbo krajevnega samoprispevka. Pripravljenost sodelovanja pa so pokazali že z dosedanjimi akcijami,
Sami
vseh
nalog
zagotovo
ne bi
zmogii
Predsednika krajevne organizacije SZDL, Martina Primožiča — Branka, je mogoče uvrščati med tiste šoštanjčane, ki pozorno spremljajo rast in razvoj mesta. Ko sva se te dni pogovarjala o napredku mesta. je kar hitro naštel pridobitve, od modernizacije cest, urejenih pločnikov, kanalizacije, javne razsvetljave do šol, adaptiranega doma TVD Partizan, kopališča in obnovljenega starega stanovanjskega fonda. »Predvsem pa je pomembno«, je menil Martin Primožič, »da je bilo v zadnjem času vendarle rešeno vprašanje nadaljnega razvoja Šoštanja. Tako je bil dan nov polet za razvoj mesta in ni čudno, če se je število graditeljev stanovanjskih hiš povečalo, ker so bili za to namenjeni nekateri novi okoliši.«
»Skratka, kdor hoče, lahko ugotovi ogromen napredek, ki ga je dosegel Šoštanj. Dosledno se uresničuje tudi sanacijski načrt, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti pred tremi leti, seveda po zaslugi aktivnega dela sveta krajevne skupnosti Šoštanj na eni strani ter razumevanja delovnih organizacij na drugi strani.«
MARTIN PRIMOŽIČ, predsednik krajevne organizacije SZDL Šoštanj
Čeprav kažejo zadnje čase delovne organizacije veliko razumevanje za reševanje potreb občanov Šoštanja, pa vseeno vseh del, ki so potrebna, sami Soš-tanjčani ne bi zmogli. Krajevni samoprispevek bo, kot meni Martin Primožič, pripomogel, da bodo pereči problemi hitreje rešeni. »Občani se zavedajo, da bo mogoče z njihovim sodelovanjem hitreje napredovati. Končno pa gre za reševanje težav, ki jih ljudje, mladi in stari, občutijo vsak dan.«
Po besedah Martina Primožiča bo krajevni samoprispevek pomemben prispevek vseh za hitrejše reševanje problemov na negospodarskem področju. Prepričan je, da bodo Šoštanj-čani tudi v nedeljo, 22. marca na referendumu pokazali takšno pripravljenost za sodelovanje, kot so jo pokazali v dosedanjih razpravah.
VIKTOR JEROMELJ, predsednik krajevne organizacije Šmartno ob Paki
tako s prispevki in delom pri modernizaciji cest v Rečici in Smartnem. Kot je povedal Viktor Jeromelj, je trdno prepričan, da bodo občani glasovali za krajevni samoprispevek, saj vedo, da je potrebna dograditev šole, zgraditev telovadnice pri šoli, ureditev prostorov za varstvo otrok, dograditev doma TVD Partizan in modernizacija cest. Zavedamo se, da moramo v akciji sodelovati tudi sami. Tako bomo hitreje napredovali.
»Izgradnja objektov, ki so predvideni za Šmartno, je nujna, saj gre za nas mladi rod, na katerem gradimo bodočnost. Zato priporočam vsem našim prebivalcem, delovnim ljudem, kmetom in upokojencem, da glasujejo na referendumu z DA in tako pripomorejo k hitrejšemu napredku tako našega kraja kot občine Velenje!«
STANKO Š U K,
predsednik krajevne organizacije SZDL Šentilj
Šentil
i
ne bo razočara1
»Vprašujete me, kako se Šentiljčani pripravljamo na referendum? Povedati moram, da želimo storiti vse, da bi na našem področju referendum v nedeljo 22. marca kar najbolj uspel.
Prvi smo bili, ki smo prišli na vrsto v akciji »MESTA - VASI«! Dobili smo samo lani veliko — novo šolo in modernizirano cesto. Ce z nami ne bi bili solidarni tudi drugi prebivalci velenjske občine in nam pomagali, teh pridobitev ne bi bilo. Tega se dobro zavedamo. Zato lahko zatrdim, da Šentilj 22. marca ne bo razočaral. Tradicijo solidarnosti in medsebojne pomoči moramo nadaljevati, tudi mi se moramo kar najbolj aktivno vključiti akcijo.«
Belih vodah
DA«
izgovor s poslancem kulturno-osvetnega zbora skupščine SR ovenije, Jožetom Melanškom
rejšnji teden so se v eški dolini začeli ri volivcev, na kate-občani razpravljajo o o programu nego-idarskili investicij letih 1970 — 1975 o referendumu za ;dbo krajevnega sa-prispevka ter o kra-ni problematiki.
Tak zbor so imeli v :leljo v Belili vodah zato smo srečanje z :etom Melanškom, po-ncem kulturno pro-;tnega zbora Skupšči-SR Slovenije, izko-tili za pomenek o ne-Ijskem zboru voliv-
Kako ocenjujete, to-riš Melanšek, nedelj-i zbor volivcev?
—	Nedeljski zbor vo-rcev je bil najbolj liskan doslej, saj se ga
udeležilo več kot čedno vseli volivcev. Ra-n nekaj izjem je bila stopana vsaka belovo-:a družina.
Vsi govorniki so so-asno podprli prizade-mja občinske skupine in akcijo »Mesto, isi«. Vsi navzoči, z iz-;mo štirih, so se tudi Jločili. da bodo podpr-uvedbo krajevnega imoprispevka in da o referendum kar naj-olj podprli.
Belovoščani torej zna-o ceniti napredek, ki » ga dosegli?
—	Občani se zavedati, da so bili vseskozi oslej deležni pomoči ružbe. Krajevna skup-ost, ki je po površini ajvečja v občini Vele-ije, ima pa najmanj irebivalcev, se je raz-ila v urejeno področ-e, ki je elektrificirano, ma novo šolo. urejeno esto, kopalni bazen, rlečnico itd. Malo je rasi širom naše domo-rine, ki bi imele ureje-le vse te stvari!
Napredek je razum-jiv, saj so Belovoščani '.e v letih 1953, 1954 zajeli z delovnimi akcijami. Zavedali so se, da tudi elektrike ne bo brez lastnega deleža. Posebno so se izkazali do leta 1961, ko je zrasla nova šola s samoprispevkom občanov ter z njihovim trudom in delom. Občani so pomagali prav tako 1964. leta, ko so gradili bazen pri šoli.
Počivali pa niso Belovoščani niti leto dni. Ze v letih 1965 — 1967 so začeli z urejanjem ceste v Bele vode, po kateri že več let vozi tudi avtobus. Vendar pa predali spet ni bil dolg, saj so domačini začeli razmišljati o smučarski
vlečnici, ki jo je dala v Bele vode občinska zveza prijateljev Inladine. Pri urejanju proge in postavljanju žičnice pa so se spet izkazali domačini in mladina iz Belili vod, Šoštanja in Velenja.
Torej podpirate akcijo za krajevni samoprispevek ?
— Misel o asfaltiranju ceste v Bele vode, ureditev ceste od Greben-
ška do Savineka ter rekonstrukcija ceste na Visočki vrh. vse to so akcije, ki dajejo jamstvo, da so v Belih vodah polno pripravljeni za uvedbo krajevnega samoprispevka, saj se zavedajo, da brez solidarnostne akcije, brez medsebojne pomoči tega nikoli ne bi dosegli. Zato so tudi občani tako enotno, razen nekaterih izjem, ki pa so povsod, podprli referendum z javno postavljenim — DA!
Belovoščani se zavedamo, da je referendum dejansko za nas, samo v občinskem merilu potrjena želja, da je to akcija, ki pomeni korak naprej v zbliževanju mesta in vasi. Zelja nas Belovoščanov je, da tudi občani v mestih razumejo, da je v prelepe belo-voške predele težko priti, če ne bodo urejene ceste in da čist zrak ne pomeni ničesar, če niso ceste modernizirane in asfaltirane.
Kakšna pa je »poslanica« prebivalcev Belili vod občanom v Velenju in Šoštanju, v »dolini?«
—. Belovoščani v imenu vseh okoliških krajev pozivamo prebivalstvo »doline«, da podpre referendum, da glasuje 22. marca »DA« in tako omogoči zbliževanje krajev iz okolice z mesti. Belovoščani bomo hvaležni vsem, ki nas bodo posnemali in sodelovali z nami, to je 22. marca glasovali na referendumu z »DA!«
■m
Urejene ceste -hitrejši napredek
S sredstvi krajevnega samoprispevka bomo uredili in modernizirali več deset kilometrov cest, ki povezu-jejo mesto z vasjo. S tem bomo nedvomno zagotovili hitrejši razvoj krajev v okolici Velenja in Šoštanja, saj brez urejenih cest ni mogoče misliti na razvoj turizma, da so prav okoliški kraji v letih hude preizkušnje nesebično pomagali partizanom in da je tudi zdaj prebivalstvo pripravljeno sodelovati, tako z denarjem kot delom pri modernizaciji cest.
Oto Mravljak, predsednik upravnega odbora cestnega sklada, meni, da je zadnji čas, da smo se odločili za urejanje in modernizacijo cest. Ker je v cestnem skladu premalo denarja, da bi zmogli vsa potrebna dela, je krajevni samoprispevek pravzaprav edini način, da zberermo denar za moder-
DOBILI BOMO VEČ KOT BOMO PBISPEVALI
»Pozdravljam zamisel za uvedbo krajevnega samoprispevka,« je iskreno povedal Franc Lampret, predsednik krajevne skupnosti Paka pri Velenju, ko smo ga vprašali, kaj meni o referendumu, ki bo 22. marca in o vpeljavi krajevnega samoprispevka.
»Takole povem našim v Paki: toliko denarja, kot ga bomo mi zbrali, ga bomo dobili prav gotovo nazaj. Se več ga bo. Pred leti smo v Paki, seveda z družbeno pomočjo, ker sami tega nismo zmogli, zgradili novo šolo. Prispevali pa smo zanjo, kolikor smo mogli. Začeli smo urejati cesto na Paški Kozjak, kar bo pomembna pridobitev tudi za naše občane, in tudi za urejanje te ceste je šlo že precej družbenih sredstev. Lani pa je občina pomagala tudi
OTO MRAVLJAK, oredsednik upravnega odbora cestnega sklada
nizacijo cest. »Prepričan sem, da bodo prebivalci o-koliški hkrajev tudi še vnaprej sami sodelovali pri teh delih, saj so pripravljeni sodelovati in pomagati, ker se zavedajo, da jim bo urejena cesta prinesla napredek. Modernizirana cesta pa nedvomno pomeni tudi trdno vez med vasjo in mestom.«
Storiti moramo torej vse, da bo referendum uspel, kar pomeni, da bomo že v prihodnjih letih modernizirali vse pomembnejše ceste, ki povezujejo mesto z vasjo. S tem bomo odprli okoliškim krajem »veliko okno v svet«.
Napredek v vsak kraj
Nedavno tega se je sešel aktiv družbeno političnih delavcev ter vodilnih gospodarstvenikov, pravzaprav štab za izvedbo referenduma in za izgradnjo negospodarskih investicij, ter obravnaval priprave in izvedbo referenduma, ki bo v velenjski občini 22. marca in na katerem bodo volivci odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo šolskih in vzgojno varstvenih objektov ter kulturnih domov in za modernizacijo cest.
V razpravi so udeleženci sestanka, da program, ki ga je sprejela občinska skupščina, ne zagotavlja samo odpravo trenutnih perečih problemov, pač pa tudi nekaterih nalog, s katerimi se bi sicer srečali že v naslednjih letih. In ker si referenduma ni mogoče zamišljati vsako leto, je prav, da se krajevni samoprispevek vpelje za dobo 5 let, posebej tudi zato, ker bo ta aMcija prinesla v vsak kraj v Šaleški dolini napredek. Na-
doknadili bomo zamujeno na področju družbenega standarda in ustvarili boljše pogoje za življenje in delo naših občanov.
Štab je bil seznanjen s programom družbeno politične aktivnosti v občini do 22. marca. Nosilci akcije v delovnih organizacijah so osnovne organizacije sindikata, na terenu pa krajevne organizacije SZDL.
Člani aktiva družbeno političnih delavcev ter vodilnih gospodarstvenikov so se dogovorili, da se bodo v prihodnje redno sestajali, in to vsakokrat v drugi delovni organizaciji v šaleški dolini z namenom, da se podrobneje seznanijo s stanjem, načrti in problemi delovnih kolektivov. Prvi sestanek je bil v Rudarskem šolskem centru in zato je direktor RŠC, Ivo Jam-nikar, seznanil udeležence sestanka z dosedanjim razvojem RŠC ter z načrti za v prihodnje. Prihodnji sestanek aktiva bo pa v TGO Gorenje.
-Ma-
FRANC LAMPRET, predsednik krajevne skupnosti Paka pri Velenju
nam, saj nam je dala 8 milijonov starih dinarjev za elektrifikacijo.«
Narediti je treba vse, da referendum uspe, meni Franc Lampret. Njegova želja pa je, da bi referendum kar najbolj uspel. Saj bo tudi Paki prinesel napredek!
cs&gvc^gjssjgng^^ 1''
S prispevki delovnih organizacij bomo gradili
Samoupravni organi delovnih organizacij so zadnje dni razpravljali tudi o financiranju nekaterih negospodarskih objektov, ki bi jih bilo treba zgraditi v naslednjih letih. Sklenili so, da bodo v štirih letih prispevali nekaj nad 19 milijonov dinarjev.	, ,
Polovico letnega zneska bodo delovne organizacije prispevale že po sprejetju zaključnega računa za leto 1969 z namenom ,da bi lahko z gradnjo nekaterih objektov začeli že letos.
Izključno s sredstvi delovnih organizacij bomo gradili naslednje objekte:
—	kolektor in čistilne naprave v Velenju in Šoštanju,
—	občinsko otroško letovišče ob morju,
—	javno stranišče v Šoštanju, _upravno zgradbo za sodišče in milico v Velenju,
—	avtobusno postajo v Velenju,
—	uredili ogrevanje vode v bazenu v Šoštanju,
—	kopalni bazen v Velenju,
—	garderobe za športnike v Velenju,
—	gasilski dom v Velenju,
—	vlečnice,
—	zaklonišče,
—	dva javna stranišča v Velenju,
—	tržnico v Velenju, >2 — sanitarije, garderobe ter biljetarnico pri (A bazenu v Velenju, « _ dogradili zdravstveni dom v Velenju.
LETOS BOMO MODERNIZIRLI
AŠKERČEVO CESTO
S predsednikom krajevne skupnosti Šoštanj, Ivanom Gošnlkom, smo se seveda pogovarjali tudi o pripravah na referendum oziroma o pridobitvah Šoštanja, predvsem pa nas je zanimalo, kakšni so letošnji načrti krajevne skupnosti.
Ker so lani porabili precej denarja za modernizacijo cest, obseg del v tem letu ne bo tolikšen kot preteklo leto. Pa vendar so z razumevanjem delovnih organizacij zbrali s povečanim prispevkom za uporabo mestnega zemljišča o-krog 25 milijonov starih dinarjev več, kot bi jih sicer. To jim bo omogočilo, da se bodo lotili nekaterih nujnih komunalnih del.
Tako je v načrtu rekonstrukcija in modernizacija Aškerčeve ceste, ki je v izredno slabem stanju. Ker denar, ki ga imajo, ne bo
zadostoval za dela, računajo na posojilo, ki bi ga najeli preko komunalnega sklada. Druga zadeva, ki jo mislijo letos rešiti, pa je že v teku, to je urejanje kanalizacije od knjigarne do elektrarniškega naselja, kjer je še odprt kanal, v katerega se stekajo tudi fekalije. Seveda pa so v načrtu še redna vzdrževalna dela.
IVAN GOŠNIK,
predsednik krajevne skupnosti Šoštanj

PRIDOBITVE
MS VSEH
Ce bomo 22. marca na referendumu izglasovali uvedbo krajevnega samoprispevka, bomo v naslednjih letih zgradili naslednje objekte:
iii. osnovna šola velenje
Ce ne bi do začetka šolskega leta 1971/1972 zgradili v Velenju nove III. osnovne šole, ne bi mogli več sprejeti učencev v 1. razred.
Na obeh velenjskih osnovnih šolah je zdaj 2.273 učencev in učenk, ki so razporejeni v 74 oddelkov. Pouk je na osnovni šoli Miha Pintar-To-ledo že v treh izmenah. Že zdaj potrebujemo novo šolsko poslopje z 21 učilnicami. Število šoloobveznih otrok na velenjskem območju nenehno narašča. Medtem, ko je bilo leta 1960 rojenih 233 otrok, jih je bilo lani že 366.
osnovna šola ravne
Šolo v Ravnah so zgradili 1928. leta, vendar jo nihče ni zvdrževal in je zgradba dotrajana, prostori pa niso več primerni za pouk. Ker bi popravilo šole veljalo okrog 400.000 din, je bilo odločeno, da se zgradi nova, ki bi bila lahko mnogo bolj funkcionalna, staro šolsko zgradbo pa bodo prodali.
otroški vrtec velenje
V občini je med zaposlenimi 40 % žena. Razširitev mreže otroškega varstva je zato nujna. V Velenju bomo gradili nov objekt, v katerem bo našlo za nekaj ur na dan svoj drugi dom 150 otrok.
otroško igrišče velenje
4.000 malčkov iz Velenja ima na voljo le eno otroško igrišče. Občani so že nekajkrat predlagali, da bi na obstoječem igrišču dopolnili manjkajočo opremo in kupili nekatere nove naprave.
adaptacija posebne osnovne šole velenje
Posebna osnovna šola gostuje v stanovanjski hiši, zato prostori najbolj ne ustrezajo. Da bi si mladi pridobili predvsem fizične delovne navade in prilagoditve, so potrebne ustrezno opremljene delavnice za tehnični pouk. Zato je v načrtu dograditev objekta, v katerem bi uredili prostore za delavnice.
Posebna osnovna šola ima v 9 oddelkih 107 učencev. Povečanje zmogljivosti šole oz. vključevanje novih učencev bi lahko rešili po preselitvi občinskega sodišča iz Šoštanja v Velenje. V Šoštanju bi lahko organizirali podružnično posebno osnovno šolo, ki bi sprejela učence z njihovega območja.
telovadnica šoštanj
Šoli v Šoštanju sta brez telovadnice, pa čeprav obiskuje šoli nad 1.000 šoloobveznih otrok. Šoli uporabljata prostore v domu TVD Partizan, ki pa so premajhni, zato so telesne vzgoje deležni le učenci višjih razredov.
otroško igrišče šoštanj
Šoštanj je za zdaj še brez otroškega igrišča. Izgradnja je več kot potrebna, otroško igrišče pa bodo gradili na Cankarjevi cesti.
dograditev osnovne šole biba ročk šoštanj
šola je bila obnovljena 1963. leta. Šolo obiskujejo tudi učenci višjih razredov iz Raven in Belih vod. Zaradi pomanjkanja prostorov ne morejo na šoli preiti na kabinetno obliko pouka. Da bi zagotovili normalno delo na tej šoli, je treba zgraditi 4 učilnice.
dograditev osnove šole šmartno ob paki
Šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1962. leta za 300 učencev. Sedem učilnic je za 15 oddelkov, kolikor jih je zdaj na šoli, premalo. Manjkajo pa tudi prostori za izvenšolske dejavnosti. Šola potrebuje tri nove učilnice s potrebnim kabinetom in telovadnico, ki je bila sicer že v načrtu preje, vendar pa ni bilo denarja. Z dograditvijo osnovne šole pa bi dobili tudi prostore za oddelek vzgojno varstvene ustanove, ki zdaj gostuje v stanovanjski zgradbi.
dom kulture šoštanj
Dom kulture v Šoštanju je na eksploatacij-skem področju rudnika in ga bo treba do leta 1974 izprazniti. Zato je treba čimprej pristopii h gradnji novega doma v središču mesta. Del denarja za gradnjo novega doma bo prispeval Rudnik lignita kot odškodnino.
knjižnica velenje
Knjižnica nima lastnih prostorov in gostuje v zgradbi Delavske univerze. Na voljo je le en večji prostor, kjer bralci ne morejo do knjig, niti ni mogoča večja funkcionalnost. Nujno potrebna pa je tudi čitalnica. Brez novogradnje tega problema ni mogoče uspešno rešiti.
Dobri izgledi za vodovod
II in cesto
Po vojni so prebivalci Zavodenj in Šentvida dobili elektriko, v Zavodnjah pa tudi prosvetni dom in obnovljeno šolo ter stanovanje za učitelja. To pravzaprav ni veliko, če pomislimo, kaj vse so v teh petindvajsetih povojnih letih dobili nekateri drugi kraji. Toda tudi ta pridobitev je izredno pomembna, če pomislimo, da so z elektriko prišli v hiše radijski in televizijski aparati, pralni stroji in hladilniki, da je elektrika postala pogonska sila za razne delovne stroje, in če se spomnimo, da prihaja z moderno šolo boljši pouk in s tem več znanja ter boljše možnosti za vse življenje. Dobili pa so tudi prosvetni dom in v njem možnosti za najrazličnejše kulturne in praznične prireditve.
Vseh teh pridobitev smo prebivalci teh krajev veseli in vemo, da se nam je z njimi precej približal svet. Toliko večjo vrednost pa
II V Šoštanju [1 nova [I telovadnica
ima vse to še zato, ker smo prišli do tega z lastnim delom in s pomočjo komunal-
še potrebovali: vodovod, dobro cesto in hitrejši razvoj kmetijstva. Vse te reči presegajo naše krajevne možnosti in smo zato v finančnem oziru zelo odvisni od družbene skupnosti, kateri pripadamo, to je od občinske skupščine. Zavedamo še pa tudi. da je ob takšni pomoči družbe tudi naša dolžnost do nje večja kot sedaj.
Zaradi vsega tega z veseljem podpiramo občinske
sta pa pomeni stik s svetom, se pravi dobro tako za nas v teh odročnih krajih kot za tiste, ki bi kot turisti in naši gostje prihajali k nam. Obeta se tudi večja podpora za razvoj kmetijstva, kar bi našim krajem z odkupom mleka in raznih poljskih pridelkov ter s pomočjo pri gradnji hlevov in drugih gospodarskih poslopij ter pri nakupu kmetijskih strojev tako zelo
JOŽE SVETINA, Zavodnje
ne banke in osebno prizadevnostjo Cirila Piliha.
Vemo pa, da nam vse te pridobitve ne morejo pomeniti zadnjega cilja, kajti vse preveč je stvari, ki bi jih
načrte, ki predvidevajo dobre ceste do vseh naselij, vodovode, nove šole, razvoj kmetijstva in drugo, kar pomeni dobro za nas vse. Radi bomo dali svoj delež za uresničitev teh načrtov, saj razni znaki kažejo, da še nikoli nismo bili tako bli2u svojim željam kot prav sedaj.
Tudi našim krajem v Zavodnjah in Šentvidu se po tem načrtu in z zbranim denarjem, ki bi ga vsi občani dali kot samoprispevek, o-beta veliko. Že letos bi se utegnilo zgoditi, da bi dobili tako dolgo pričakovani vodovod, prihodnje leto ali v nekaj prihodnjih letih pa tudi asfaltirano cesto. Ce-
koristilo, da je to težko povedati v nekaj besedah.
Da to niso samo obljube, nas popolnoma prepričujejo načrti vseh, ki so za to odgovorni, zlasti pa vnema predsednika občinske skupščine tovariša Zganka, ki je večkrat dokazal, da je naša moč in naša prihodnost samo v naši skupni akciji za stvar, ki nam je resnično v prid. Zato se tudi ni težko odločiti, ko gre za referendum o samoprispevku, ki bo pomenil velik del denarja za te načrte. Pomembna pa je ta odločitev tudi za to, ker s tem denarjem lahko pokažemo, da smo tudi z lastnim deležem sodelovali pri uresničitvi teh velikih načrtov.
O REFERENDUMU SO NAPISALI
Šolska mladina je izpostavljena številnim škodljivim vplivom okolja na svoj telesni razvoj. Iz nepopolnih podatkov imamo v naši republiki 24 % otrok s slabo držo, 9,5 % z okvaro hrbtenice in 17,7 % otrok z
Piše: RUDI BAJEC, »Partizan« Šoštanj
predsednik TVD
" A
Telesno vzgojni delavci TVD Partizan Šoštanj pozdravljajo pobudo občinske konference SZDL, in sklep Skupščine občine Velenje o razpisu referenduma o u-vedbi krajevnega samoprispevka. Iz programa je razvidno, da bi se poleg ostalih objektov zgradila tudi nova telovadnica v Šoštanju.
Ce upoštevamo, da imamo v Šoštanju v obeh osnovnih šolah preko 1000 otrok in da imamo za telesno vzgojno dejavnost samo eno telovadnico, katero koristi poleg šol še vzgojno varstvena ustanova in TVD Partizan, je ta telovadnica preobremenjena in trpi telesno vzgojna dejavnost. Sedaj v zimskih mesecih odpade telovadba učencem do vključno 4. razreda, kakor tudi predšolski mladini, ker ni možno zvrstiti vse razrede obeh osnovnih šol.
okvaro stopal. Tako visok odstotek učencev s telesnimi okvarami je brez dvoma posledica nezadovoljivega pouka telesne vzgoje. Tolikšno število obolenj pomeni tudi veliko obremenitev za naše gospodarstvo. Ti negativni pojavi nezadostne telesne razvitosti pa se odražajo tudi pri obrambni sposobnosti domovine. Po podatkih regrutnih komisij JLA vsako leto ugotavljajo, da je 10 % vojaških obveznikov začasno nesposobnih, 3-4 % stalno nesposobnih, poleg tega pa jih še 3-6 % odpustijo med službovanjem vojaškega rokak zaradi telesne nesposobnosti. Potemtakem je skupaj 16 do 20 % mladih ljudi nesposobnih za vojaško službo. S temi nekaj podrobnostmi hočem pokazati, kako važna in odločilna je izgradnja nove telovadnice v Šoštanju.
Prepričan sem, da so ti motivi vodih tudi občinsko konferenco SZDL in občinsko skupščino Velenje, da se je pri uvedbi krajevnega samoprispevka odločila za izgradnjo prepotrebne nove telovadnice v Šoštanju.
Upravni odbor TVD Partizan Šoštanj je na svoji seji podprl to akcijo in sprejel obvezo, da bo vložil vse svoje sile za uresničitev referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Želimo, da bi to akcijo razumeli in jo podprli tudi ostali občani občine Velenje z zavestjo, da vse te objekte gradimo za sebe in za boljšo prihodnost nas in naše mladine.
Soštanjčani in
naš
kulturni hram
nove dimenzije in kvaliteto. Nastal je velik razkorak med možnostmi amaterjev in seveda občinstvom ter prostori. Prosvetno društvo je bilo prisiljeno, da se je leta 1953 takorekoč »iz nič« lotilo adaptacije doma. Na razpolago je bila namreč samo nepopustljiva volja in silna moč članov; zlasti njenega vodstva. Ob podpori podjetij, sindikatov in prostovoljnih prispevkov prebivalstva ie bil dom leta 1954 preurejen. Velik delež pri tem so imeli tudi kmetje iz Raven, Zavodenj, Topolšrce, Belih "vod, Florjana, Lokovice in Družmir-ja, saj skoraj ni bilo gospodarja, ki ne bi podaril nekaj lesa. Neponovljivo je prišla do izraza tudi solidarnost delavstva drugih pokrajin in njegova pripadnost delavski kulturi. Danes je kar težko dojeti in verjeti, da so železarji v Što-
Prispevek DPD »Svoboda« Šoštanj
Ce silnice, ki budijo v človeku potrebo po skupnem življenju, ne bi kore-ninile v človeku tako globoko in če socialistična skupnost tega ne bi solidarno podpirala, bi se lahko zgodilo, da bi šoštanjčani ostali brez kulturnega zavetišča.
Tisti, ki so v letih 1930 do 1933 gradili takratni »Slomškov dom« najbrž niso računali, da ga bo že po pičlih 23 letih moral nekdo pre-zidati, preurediti in prilagoditi novim potrebam in, da bo kljub temu do leta 1975 potrebno zgraditi novega. Pa vendar se Delav-siko prosvetno društvo Svoboda Šoštanj temu ni moglo izogniti. Polet amaterskega kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja po vojni v Šoštanju, oslanjajoč se na predvojne tradicije, je dobil rah in v Ravnah na Koro-
škem podarili Šoštanjčanom gradbeno železo, Trbovelj-čani cement, Preboldčani (odrski) tekstil itd. Vse to je vlivalo šoštanjskim amaterjem nov pogum za pre-ureditvena dela in kvalitetnejši kulturni program.
Cas se seveda ni ustaviLl Vsaka generacija išče sebe in hoče, največkrat tudi mora, ustvariti svoje. Ali nista »hoče« in »mora« ta trenutek hkrati navzoča tudi pri domu kulture v Šoštanju. Kdo je leta 1930 ali 1953 pričakoval, da bo približno leta 1974 gorel v naših štedilnikih premog, ki ga bodo rudarji potegnili iz 300 m globoke jame, izpod temeljev doma? In kdo bi takrat pomislil, da amaterji in občinstvo današnjega časa ne bodo več zadovoljni z zgradbo, kakršno je zgradila generacija pred
O REFERENDUMU SO NAPISALI
Za šolstvo in otroško varstvo primanjkuje stanovanj
Problem bo mogoče rešili s samoprispevkom
V letošnjem šolskem letu imamo na osnovnih šolah 4.355 učencev in v vzgojno varstvenih zavodih 359 o-trok. V osnovnih šolah in v vzgojno varstvenih zavodih je zaposlenih 278 učiteljev in ostalih delavcev. K temu bi morali prišteti še delavce na gimnaziji in delavce na glasbeni šoli. Te podatke navajam zaradi tega, ker je občinska skupšična kot družbeno politična skupnost dolžna zagotoviti normalno delo vzgojno izobraževalnih zavodov. Pogoj za uspešno delo vzgojno izobraževalnih zavodov je tudi učiteljski kader, ki ga sicer sprejema-
jo delovne organizacije same, a je za te potrebno zagotoviti stanovanja.
Doslej je občinska skupščina s pomočjo delovnih organizacij razmeroma po-voljno reševala stanovanjska vprašanja šol in vzgojno varstvenih zavodov. Delovne organizacije so z razumevanjem pomagale reševati te probleme in sprejele pod streho precej učiteljskih družin.
Pred nami pa se iz leta v leto vrstijo nove potrebe po primernih stanovanjih. In sedaj, ko konkretno razpravljamo in sklepamo o reševanju novogradenj in
dograditvah šolskih prostorov, se moramo zavedati, da bomo iz leta v leto potrebovali več novih stanovanj. Ob tem pa nikakor ne moremo mimo ugotovitve, da bi že sedaj morali imeti v šolstvu več učiteljev kajti v šolah učitelji opravljajo
bivanja učencev na šolah. Potrebe po tako razširjeni dejavnosti šol so že pred nami. Problemi se čutijo v družinah; pomanjkanje takih oblik dela se pozna tudi na ulicah in ne nazadnje v stalnem porastu mladinskega prestopništva. Razumljivo je, da se bo tudi zaradi tega moralo povečati šltevilo zaposllenih na šolah in to bo terjalo reševanje novih stanovanjskih vprašanj.
STANE ZULA
okrog 24 % vsega obveznega dela v nadurah. Če to preračunamo na redno delovno obveznost, potem šole po sedanji učiteljski zasedbi opravljajo za 47 učiteljev redne zaposlitve šolsko delo v nadurah.
Pri obravnavi stanovanjske problematike šol moramo za prihodnost izhajati še iz stalnega porasta števila učencev, ki narekuje stalno povečanje števila oddelkov na šolah in s tem povečevanje števila zaposlenih. Aktualnost tega problema je pravzaprav narekovala lesnejši pristop k izgradnji novih šolskih prostorov in potrebno po referendumu. V prihodnjih letih bomo morali preiti tudi k organizaciji varstvenih oddelkov šolske mladine, ali celo k organizaciji celodnevnega
Z zadovoljstvom lahko v občini Velenje ugotavljamo, da imamo na vseh šolah dokaj dobro izobrazbeno strukturo pedagoških delavcev. To smo lahko dosegli predvsem zaradi tega, ker smo bili v občini pripravljeni povoljno reševati stanovanjske probleme. Tudi to je pozitivni moment, ki bi moral biti prisoten, ko se bomo na referendumu odločali za samoprispevek.
Ob kortcu naj opozorim, da je v predvidenem načrtu izgradnje objektov družbenega standarda zajeta izgradnja le osmih stanovanj za potrebe šolstva in otroškega varstva v znesku 900.000 din. Jo je v resnici minimum, ki ga bo potrebno dopolnjevati s sredstvi proračunske potrošnje in z nadaljnjo pomočjo delovnih organizacij.
leti? Pa vendar danes oboje doživljamo. Čisto blizu so že rovi rudarjev, na drugi strani pa je težnja po sodobni kulturni zgradbi postala množična stvarnost. Ta težnja prerašča v zahtevo, četudi zgradbe ne bi ogrožal rudnik. Zahteva korenini v spremembah v vseh drugih odtenkih življenja, v stanovanju, v šoli, tovarni, trgovini, prometu in seveda tudi v ljudeh.
Zato poskusi Šoštanj ča-nov iz leta 1968 in pozneje, da bi našli ugodno lokacijo in začeli s pripravami za gradnjo novega doma kulture, niso muhavost posameznika. temveč so resnična potreba kraja. Temu se prav v tem času pridružuje že omenjena nuja zaradi rušnega območja. To sta dve plati istega problema, ki ga bomo reševali, rudnik z odškodnino za obstoječi objekt in Šoštanjčani združeni v svoji krajevni skupnosti z mobilizacijo vseh materialnih moči kraja. Naneslo pa je tako, da tudi to pot ne bomo ostali sami. Na listo objektov o katerih bomo na referendumu 22. marca glasovali vsi volivci občine Velenje, je prišel tudi šoštanj ski dom kulture. Solidarnost ljudstva se bo vendarle ponovila. Rudnik je na prvih razgovorih s predstavniki krajevne skupnosti že izrazil, da ne bo skoparil z odškodnino. Občinska skupščina in konferenca SZDL razpisujeta in organizirata referendum. Vse to pa je ugoden trenutek in najboljša pot k olajšanju skrbi prebivalcev Šoštanja za naš novi kulturni hram. Na nas ne odpade več kaj drugega kot obkrožiti 22. marca svoj »DA« na glasovnici in s tem izraziti solidarnost med mestom in vasjo, med mladimi in starejšimi, delavci in izobraženci, med vsemi ob-
Glasovanje v Šmartnem ob Paki bo uspelo
Pred osmimi leti so nam zgradili v Šmartnem ob Paki novo osnovno šolo, toda danes je že mnogo premajhna. Vse prostore smo že spremeniji v učilnice. Največjo smo pregradili v dve. Tudi pionirsko sobo smo izkoristili za razred.
Pouk imamo v dveh izmenah, vrtec pa se tišči v majhni sobici daleč od šole. Največja težava pa je, ker nimamo telovadnice. Veliko časa izgubimo, ko hodimo iz šole v dvorano.
na kuhinjski shrambi.
Zelo si želimo, da bi nam zgradili še nekaj razredov in seveda tudi nujno potrebno telovadnico. 22. marca bo glasovanje. Tega dne se bo odločilo, ali bodo prebivalci Šmartnega pripravljeni dajati od svojega mesečnega zaslužka dvoodstot-ni prispevek za dozidavo šole. Učenci še posebej naprošamo starše in ostale, da bi se tega glasovanja u-deležili v čim večjem številu. Vendar upamo, da se
DARINKA ČASL, 7. b razred, Šmartno ob Paki
Toda tudi tam nimamo dobrega orodja. Dvorana sploh ni primerna za telovadnico. Skoraj nobene igre z žogo si ne moremo privoščiti. Telovadnica bi nam bila res nujno potrebna.
Prikrajšani smo tudi za marsikateri krožek, ker nimamo prostorov. ' VeliKo-krat si iščemo kotiček v katerem (bi imeli krožek. Včasih nam mora celo od-pasti, včasih pa se tiščimo v jedilnici. Tudi raznih sestankov ne moremo imeti. Tehnično delavnico imamo v sobi, ki je bila namenje-
bo naša velika želja izpolnila, saj bi se tako učili v boljših pogojih; najbolj pa bi to občutili otroci, ki imajo pouk popoldan in je pozimi že tema, ko še sedijo v šolskih klopeh. Kdaj potem pridejo domov ti oddaljeni otroci? . . .
Ce bi se naše sanje spremenile v resničnost, bi lahko prihajali vsi v šolo zjutraj, spočiti, pri pouku bi z veseljem sprejemali snov in tudi naš učni u-speh bi bil boljši.
Oprostitve plačevanja krajevnega samoprispevka - za koga?
Ker je zadnje dni slišati pogosta vprašanja, kdo bo oproščen plačevanja krajevnega samoprispevka oz. od katerih dohodkov krajevnega samoprispevka ne bo treba plačevati, objav-
ljamo določbe 8. člena osnutka odloka občinske skupščine:
• Krajevni samoprispevek se ne plačuje od invalidnin in otroških dodatkov.
VRTIČKARJI POZOR
Sadike velikocvetnih vrtnic — čajevk
PRODAJA
Bogomir Dolinšek Laze 25.
Sadike v najrazličnejših barvah lahko dobite po 8 dinarjev.
•	Krajevnega samoprispevka so oproščeni volivci, ki prejemajo socialno podporo, vajen|ci, dijaki in študenti.
•	Zavezanec, katerega o-sebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine znaša manj kot 700 dinarjev mesečno, je oproščen plačila krajevnega samoprispevka, če nima dohodkov iz kakšnega drugega vira.
•	Pri odmeri krajevnega samoprispevka se upoštevajo tudi oprostitve, ki veljajo za plačevanje prispevka
od kmetijstva.
O REFERENDUMU SO NAPISALI
PRIDOBITVE
MS VSEH
ADAPTACIJA DOMA TVD PARTIZAN ŠMARTNO
Dom Partizana je edini prostor v kraju, ki ga je mogoče uporabljati za javne prireditve. Dom že nekaj let obnavljajo, lani so uredili centralno kurjavo, zdaj pa je treba dograditi garderobo in urediti sanitarije.
DOZIDAVA PROSVETNEGA DOMA TOPOLŠICA
S samoprispevkom so v Topolšici pred leti dogradili pri gasilskem domu dvorano. Je pa brez odra. Ker je društveno življenje v kraju precej razgibano, je ureditev odra z garderobami nadvse potrebna.
ADAPTACIJA PODRUŽNIČNE ŠOLE TOPOLŠICA
Šolo je treba čimprej obnoviti. Zamenjati bo treba pode in napeljati centralno kurjavo.
VZDRŽEVANJE KULTURNEGA DOMA
Na Domu kulture v Velenju so potrebna večja vzdrževalna dela.
STANOVANJA ZA PROSVETNE DELAVCE
Stanovanj za prosvetne delavce je še vedno premalo, zlasti za zaposlene v vzgojno varstvenih ustanovah. Ker pa bo treba razpisati nova učna mesta, bo problem še toliko bolj občuten. Letno bi bilo treba zagotoviti vsaj dvoje novih družinskih stanovanj za prosvetne delavce.
MODERNIZACIJA CESTE V RAVNE
Modernizirali bodo cesto od križišča do Raven v skupni dolžini 6 km.
ASFALTIRANJE CESTE DO POKOPALIŠČA PODKRAJ
Pred leti je bila urejena cesta do pokopališča in reguliran potok ob cesti. Zdaj pa je treba ta cestni odsek asfaltirati.
DOGRADITEV CESTE PLEŠIVEC—GRAŠKA GORA
Lani je bila urejena cesta Plešivec—Graška gora. Urediti je treba odvodnjavanje, dokončati bankine, zaščititi pobočja itd.
UREJANJE CESTE NA PAŠKI KOZJAK
Tudi na Paski Kozjak je bila cesta v glavnem urejena že lani. Dokončati bo treba še manjkajoči del ceste, urediti bankine, odvodnjavanje in za-ščitii pobočja. Do planinskega doma bo mogoče poslej z motornimi vozili.
MODERNIZACIJA CESTE GORENJE—SOTESKA
V	načrtu je modernizacija ceste III. reda Gorenje—Soteska, s čimer bo izboljšana prometna povezanost šaleške z Gornjo Savinjsko dolino. Občina Velenje mora zagotoviti 40 % potrebnega denarja za modernizacijo, preostalih 60 % denarja pa bo prispeval republiški cestni sklad.
MODERNIZACIJA CESTE
METLEČE—ŠENTFLORJAN—BELE VODE
Z modernizacijo tega cestnega odseka bodo bolj dostopne tudi Bele vode.
MODERNIZACIJA CESTE V LOKOVICO
V	načrtu je modernizacija ceste, ki bo povezovala Lokovico s cesto Velenje—šoštanj in to cesto povezala s cesto šoštanj—Gorenje.
MODERNIZACIJA CESTE ŠALEK—BEVCE
To cesto so začeli obnavljati domačini s prostovoljnim delom že lani. Razširili so 1 km cestišča. Na tem delu bi bilo treba položiti asfalt, preostali del ceste pa bo treba še prej rekonstruirati.
MODERNIZACIJA CESTE III. REDA RECICA—PODGORA
MODERNIZACIJA CESTE ZAVODNJE
Cesta II. reda šoštanj—Zavodnje—Črna je dotrajana. Za večji razmah turizma je treba cesto modernizirati. V načrtu je modernizacija najprej do Zavodnje. Za ta dela bo prispeval republiški cestni sklad 80 % potrebnega denarja, občina Ve-venje pa mora zagotovii preostalih 20 %.
MODERNIZACIJA CESTE
DRUŽMIRJE—GABERKE
Promet na tej cesti je dokajšen, zato je tudi močno dotrajana. Modernizirati je treba vsaj prvi del ceste, to je v dolžini 4 kilometrov.
UREDITEV CESTE OGRADNIK—SKORNO—PENK
MODERNIZACIJA CESTE V PODKRAJ MODERNIZACIJA CESTE ARNACE—LOŽNICA MODERNIZACIJA CESTE ARNCE—PODKRAJ

V delovnih kolektivih podpiramo prizadevanj za napredek velenjske občine
Gospodariti moramo tako, da bomo ^ustvarili denar
m
»O referendumu in o zbiranju denarja za negospodarske investicije razpravljamo v našem kolektivu prav te dni na sestankih po delovnih enotah, pred tem pa smo to akcijo obravnavali v sindikatu, na centralnem delavskem svetu, v o-bratnih delavskih svetih in v aktivih ZK. Ker so bili člani kolektiva o namenu akcije, o obveznostih in o delih, ki jih želimo financirati iz združenih sredstev dobro seznanjenei iz šaleškega rudarja, doslej v rudniku ni bilo nasprotovanj. Velenjski rudarji se bomo solidarno vključili v zbiranje sredstev za negospodarske investicije.
Menim, da je treba posebej poudariti, da moramo v vseh delovnih organizacijah
v občini gospodariti tako, KAREL ŠILIH, da bomo ustvarili potreben	,	'
denar za izvršitev skupno predsednik Cent-dogovorjenih nalog.	ralneaa delavske-
Rudarji smo za samopri-	' ,,, ,r
spevek!«	fja SVeta RLV
bro pripravili. Akcijo za združevanje denarja so obravnavali na seji delavskega sveta in na svetih ekonomskih enot, osnovna or-ganizcija sindikata pa je pripravila po vseh ekonomskih enotah sestanke, na katerih so govorili o pomenu akcije. Delavski svet pa je tudi že potrdil samoupravni dogovor o združevanju sredstev za negospodarske investicije.
Predsednik delavskega sveta LIK Šoštanj, Stanko Goršek, zagotavlja, da v njegovi delovni organizaciji, kolikor pozna kolektiv, ne bo nikogar, ki ne bi 22. marca obkrožil na lističu »ZA«. »Doslej še nismo slišali pripomb oz. nasprotovanj, da akcija ni potrebna in da niso pripravljeni prispevati denarja.«
»Imamo zelo mlad kolektiv, sploh pri nas v em-balirniei. Zaposleni mislijo na ustvaritev družine, na nakup avtomobilov, itd. In kdo ne bi bil za krajevni samoprispevek, ko pa bomo zidali šole in vrtce ter moči erniziiali ceste. V tem vidijo zagotovilo, da bo njihovo življenje v prihodnje še lepše!«
»Mislim,« je še dodal predsednik Stanko Goršek, »da je referendum oz. akcija za zbiranje sredstev za negospodarske investicije dobra zamisel. Dosti je še področij, kjer bi občani tudi sami radi prispevali, da bi jim bilo življenje lepše, vendar ni sil, ki bi ta prizadevanja občanov povezala. Probleme, ki so, bomo pri nas v občini Velenje hitreje rešili. Vse to, kar bomo delali, bo v korist vseh nas občanov. Zato je tudi pravilno geslo akcije »Vse je v človeku — Vse je za človeka!« Delali bomo res zase!«
Vse je v korist nas samih
Kot vse kaže, so se na referendum 22. marca, ko bomo odločali o zbiranju sredstev za negospodarske investicije, v lesno industrijskem kombinatu do-
STANKO GORŠEK,
predsednik delavskega sveta lesnoindustrijskega kombinata Šoštanj
Vsi moramo sodelovati!
»Če hočemo hitreje izboljševati družbeni standard, potem se moramo prav vsi, tako občani kot delovne organizacije, vključiti v akcijo za zbiranje sredstev za negospodarske investicije. Brez sodelovanja vseh, akcija ne bo uspešna, se pravi, da ne bi mogli napraviti vsega tistega, kar smo v preteklih letih na področju družbenega standarda zamudili.
Ob obravnavi zaključnega računa smo v našem podjetju govorili o referendumu 22. marca, ko bomo glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Kolektiv je s predlogom soglašal, saj se zaveda, da bo tako tudi sam sodeloval pri izboljšanju pogojev za šolanje in vzgojo otrok. Pa tudi samoupravni organi so podprli akcijo in sprejeli dogovor za združevanje sredstev. Čeprav se prav zdaj pripravljamo za gradnjo novega skladišča, pa smo menili, da ne bi bilo prav, če v
akciji ne bi sodelovale prav vse delovne organizacije. Zato smo izrekli svoj »DA« tudi za družbeni dogovor. Zavedamo se, da se bodo sredstva bogato obrestovala!«
STANE JAKŠE,
direktor trgovskega podjetja Vino Šmartno ob Paki
FILTP LESNJAK,
predsednik delavskega sveta v termoelektrarni Šoštanj
Kot je povedal Filip Les-njak, predsednik delavskega sveta v šoštanjski termoelektrarni, je prav, da smo se odločili za zbiranje sredstev na kar najširši osnovi, predvsem pa s samoupravnim in družbenim dogovarjanjem. »Akcijo podpiram že od vsega začetka, saj poznam potrebe in vem, da jih drugače ni mogoče rešiti. Akcija za uvedbo samoprispevka, ki jo je predlagala Socialistična zveza, ni samo potrebna, pač pa nujna.«
Po mnenju Filipa Lesnja-ka bodo v prihodnje namenile delovne organizacije še
Uspel
referendum - podpora občinski politiki
»Mladi iz velenjskega rudnika smo na konferenci naše organizacije izrazili odločno podporo akciji za zbiranje sredstev za negospodarske investicije. Zavedamo se, da bomo prispevali denar zase in za generacijo, ki je za nami. Storili bomo vse, tako na delovnem mestu, kot v okolju, kjer živimo, da bo referendum 22. marca uspel. S tem bomo najbolje dokazali, da mladi mislimo na prihod-
VILI JELEN,
predsednik organizacije Zveze mladine v rudniku ligni Velenje
nost. Uspel referendun marca pa bo pomenil nem podporo sedanji činski politiki in občin mu vodstvu ter prizn organizaciji Socialist zveze, ki je predlagala pis referenduma za uvt krajevnega samoprispev
STORITI
MORAMO
VSE
DA
RO
REFERENDUM USPEL
več denarja za reševanje posameznih problemov, ko bodo spoznali« da so tudi občani pripravljeni prispevati denar. To se je pokazalo že lani, ko smo začeli v šaleški dolini modernizirati ceste in so v ta namen prispevali precejšnja sredstva sami občani, ki pa so opravili tudi več deset tisoč prostovoljnih delovnih ur.
»Tudi naš delavski svet je sklenil, da se bo vključil v akcijo združevanja sredstev gospodarskih organizacij. Sfoer pa si moramo prav vsi prizadevati, da bo referendum 22. marca uspel, saj bomo pridobitve deležni prav vsi,« je končal Filip Lesnjak.
Razumevanje veliko
Delavski svet tovarne gospodinjske opreme Gorenje je bil med prvimi, ki je sprejel samoupravni dogovor o združevanju sredstev za negospodarske investicije. Nedvomno kaže ta odločitev veliko pripravljenost in zavzetost TGO Gorenje za podporo akciji, ki jo morajo potrditi 22. marca še občani.
Ivan Širše, predsednik delavskega sveta v TGO Gorenju, je poudaril, da se njihov kolektiv zaveda, da je treba dela, ki so v načrtu, čimprej uresničiti. Denar zanje pa je mogoče zbrati edinole na predlagani način, to je s prispevki občanov in delovnih organizacij. Občinska skupščina s proračunom financiranja del ne bi zmogla.
Zaposleni v Gorenju so, kot je povedal Ivan Širše, dodobra seznanjeni z akcijo. Zanjo kažejo veliko razumevanje in so jo pripravljeni 22. marca tudi potrditi. Proizvajalci, posebej pa še zaposlene matere, občutijo probleme zaradi pomanjkanja šolskih in varstvenih prostorov. Veliko zaposlenih mater iz Gorenja ne ve, kam bi dale malčka v varstvo, ker so zmogljivosti premajhne. Zato bodo ne-
dvomno vse glasoval za samoprispevek, sa bodo čez nekaj let re šene težav, ki jih zda občutijo dan na dan.
»Združevanje sredste je nujno, to terjajo po trebe. Ljudje akciji odobravajo in prepri čan sem,« je poudari Ivan Širše, predsednil delavskega sveta 1 TGO, »da v našem ko lektivu ne bo nikogar ki te akcije na glaso vanju 22. marca ne b podprl!«
IVAN ŠIRŠE,
predsednik
delavskega
sveta tovarne
gospodinjske
opreme
Gorenje
Dovolite, to sem jaz! Ti je všeč moj novi obraz?
Podpiramo uvedbo samoprispevka
JOŽE KOVAČ, predsednik osnovne organizacije sindikata v tovarni gospodinjske opreme Gorenje
»Mislim, da je krajevni samoprispevek in združevanje sredstev delovnih organizacij edina pot, če želimo pereče probleme na področju šolstva ter komunalne dejavnosti hitreje rešiti. Vedeti moramo, da občina Velenje ni prva v naši republiki, ki uvaja krajevni samoprispevek. Malo je zdaj občin, kjer samoprispevka ne bi imeli oz. se ne bi nanj pripravljali.
Zaposlenim v naši tovarni smo dokaj podrobno in nazorno prikazali potrebe in nujnost, da se vključijo tudi sami v akcijo zbiranja denarja. Doslej nismo slišali kakršnih koli pripomb zato menim, da bodo proizvajalci Gorenja glasovali v nedeljo 22. marca za uvedbo krajevnega samoprispevka!«
RUDNIK LIGNITA VELENJE POČITNIŠKI DOM FIESA
potrebuje
3 dekleta
v starosti do 18 let za začasno delovno razmerje od 15. 4. do 15. 9. 1970, in sicer za delo v gostinski stroki.
Pogoji:
1.	uspešno končana osemletka
2.	starost do 18 let
3.	veselje do dela v gostinski stroki
V primeru uspešnega dela v začasnem delovnem razmerju bodo kandidatke lahko sklenile učno razmerje za gostinsko stroko.
Kandidatke naj pošljejo, pismeno prijavo, ali pa se oisebno zglasijo na kadrovslto-socialnem sektorju RLV. soba št. 23, kjer bodo dobile tudi ostala pojasnila. Rok za prijavo je 31. 3. 1970.
OBVESTILO
V smislu odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 4/67) obveščamo lastnike psov, da zaradi cepljenja proti pasji steklini prijavijo pse od 3 mesecev starosti v sprejemni pisarni občinske skupščine, ali na krajevnih uradih, najkasneje do 18. 3. 1970.
Kraj in čas cepljenja bo objavila veterinarska postaja Velenje.
Veterinarska inšpekcija Skupščina občine Velenje
»Čeprav se do nedavnega nismo mogli »ponašati« z osebnimi dohodki, pa je kolektiv Tovarne usnja Šoštanj pripravljen, da na referendumu v nedeljo, 22. marca, izglasuje uvedbo krajevnega samoprispevka. V kolektivu smo o tem precej govorili, vendar nismo slišali pripomb. Zavedamo se, da bomo prispevali denar za to, da nam bi bilo življenje v prihodnje še lepše, tako tistim v mestih, kot v okoliških krajih. Vsem.
Tudi delavski svet Tovarne usnja Šoštanj je potrdil družbeni dogovor za zbiranje sredstev za negospodarske investicije v prihodnjih letih.
Torej smo dvakrat «ZA!«
ZAHVALA Ob boleči izgubi žene in mamice
JOŽICE GOLJUF
se iskreno zahvaljujemo delovnima kolektivoma rudarskega šolskega centra in rudnika lignita Velenje za izraze sožalja in pomoč, rudarski godbi za zaigrane žalostinke in pevcem moškega zbora »Kajuh«.
Posebno zahvalo izražamo družinama Janežič in Ošlak za pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala za podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, otroka Nevenka in Branko ter ostalo sorodstvo
PREKLIC
•	Veljavnost plačilnega kartončka RLV preklicu-je: Milan Rožič, Koroška 39, Velenje — številko 91.
PRODAM
•	Prodam polovico stanovanjske hiše v Pesju 60. Ogled je možen vsako nedeljo, torek in četrtek v mesecu marcu od 15. do 17. ure. Kupnina po dogovoru. Fanika Kanonik, Pesje 60.
i
•	Ugodno prodam avto SKODA 1000 MB, letnik 1966. s prevoženimi 28.000 km. Naslov: Rudi Korfnik, Tomšičeva 27, Velenje.
Občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinskih skupščin izdaja po V. točki sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo in obnovo šolskih poslopij in kulturnih objektov ter modernizacijo cest na območju občine Velenje (Uradno glasilo občine Velenje, št. 1-10/70 tole
ODLOČBO
o spremembah in dopolnitvah odločbe o določitvi volišč za glasovanje na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka.
I.
1. Besedilo pod zap. št. 35 odločbe o določitvi volišč za glasovanje na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka (Uradni vestnik občine Velenje št. 1/70) se spremeni tako, da se glasi:
— volišče št. 35 bo v prostorih uprave Stanovanjskega podjetja Velenje. Na tem volišču volijo volivci Bračičeve, Zidanškove in Tomšičeve ceste od št. 20 dalje.
TAJNIK	PREDSEDNIK
Franc Lesnik, s. r.	Miran Topolovec, s. r.
ČLAN Martin Tovornik s. r.
Oddelek za občo upravo Skupščine občine Velenje izdaja po 24. členu zakona o volilnih imenikih (Uradni list SFRJ, št. 5/65 in 8/69) naslednji
RAZGLAS
Občinska skupščina Velenje je na seji obeh zborov dne 20. 2. 1970 sprejela sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo in obnovo šolskih poslopij in kulturnih objektov ter modernizacijo cest na območju obične Velenje.
Referendum (volitve) bodo dne 22. marca 1970.
Ker se bodo sestavljali volilni imeniki za volitve na referendumu, pozivamo občane, da lahlko pregledajo splošni volilni imenik in ugotovijo, če so vpisani v njem. V stalnem volilnem 'imeniku so vpisani stalno prebivajoči občani po območjih krajevnih uradov. Vpis v volilnem imeniku lahko preverijo občani:
1.	iz območja mesta Velenja in okolice (matično območje) na prijavnem uradu v Velenju vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah od 7. do 12. in od 13. do 17. ure;
2.	iz območja krajevnega urada Šoštanj na krajevnem uradu v Šoštanju vsak dan ob istem času kot v Velenju;
3.	iz območja krajevnega urada Šmartno ob Paki na krajevnem uradu v Smartnem ob Paki vsak dan ob istem času kot v Velenju.
Po zakonu o volilnih imenikih ima vsak občan pravico pregledati splošni volilni imenik in zahtevati popravek. Občan lahko zahteva popravek zato, Ker on ali kdo drug ni vpiseui v splošni volilni imenik; zato, ker je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima bivališča na območju te občine ali kdo, ki je umrl; ali pa zato, ker je njegovo ime ali ime koga drugega nepravilno vpisano. Popravek je mogoče zahtevati osem dni pred volitvami, to je do 14. marca 1970.
Občane, ki stalno prebivajo na območju občine, pa še niso prijavili svojega bivališča, opozarjamo, da to storijo takoj, ker bodo sicer storili prekršek po zakonu o registru stalnega bivališča (Uradni list SRS, št. 36/65).
Načelnik
Martin Tovornik, s. r.
S ANDI SAMOBOR, predsednik delavskega sveta tovarne usnja Šoštanj
OBVESTILO
Pregledi kandidatov za šoferske izpite bodo v zdravstvenem domu Velenje, dne 14. in 28. marca 1970 popoldne.
Nastopi mladih gledališčnikov
Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Velenje je skupaj s pionirsko komisijo občinske zveze prijateljev mladine Velenje pripravil mesec mladinskih dramskih predstav. To manifestacijo mladih igralcev, ki naj bi postala v prihodnje tradicionalna oblika dejavnosti, so začeli učenci I. osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja z uprizoritvijo Čopičevega dela »Pionirji iz tihega dola«. Igro je nadvse uspešno režirala prof. Zupančeva.
Do konca marca se bodo ljubiteljem gledališke umetnosti iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ter morda tudi še iz drugh krajev, predstavili člani dramskih skupin oz. krožkov z vseh 5 matičnih osnovnih šol in iz 1 podružničnih šol. Posebna strokovna komisija si bo ogledala vse nastope in izbrala najboljšo skupino, ki bo v mesecu aprilu nastopila na medobčinski reviji mladinskih gledaliških skupin, ki bo v Celju.	V
ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Cetis Celje
Šaleški rudar
IVAN RAKUN, Rečica:
»Brez denarja, ki ga želimo zbrati s krajevnim samoprispevkom, ne bomo mogli uspešno opraviti nalog. Mislim, da ne bi smelo biti kraja, kjer ne bi glasovali za referendum. Objekti, ki jih bomo gradili, so namenjeni ljudem.«
PEPCA STEBLOVNIK, Šmartno: »Za žene Iz Smartnega bo pomembna pridobitev vrtec, seveda pa tudi šola In telovadnica. Prepričana sem, da ne bo žene, ki v nedeljo 22. marca ne bi bila za krajevni samoprispevek. Občani iz Smartnega in drugih krajev so za zbiranje sredstev.«
STANE SMAJDL, Šoštanj: »Prepričan sem, da bo referendum uspel. Ljudje so za to. Ljudje dobro vedo, koliko bodo morali prispevati in za kaj bo porabljen denar. 22. marca bodo naši občani sami odločali o tem, ali bomo v prihodnje hitreje napredovali, ali ne. Izbire ni — MORAMO NAPREDOVATI!«
MARTIN SLATINSEK,
Velenje: »Objekti, ki jih bomo gradili s krajevnim samoprispevkom, so nadvse potrebni. Urediti moramo ceste do okoliških krajev in zagotoviti boljše pogoje za šolanje In vzgojo najmlajših. Potreb pa verjetno ne bo zmanjkalo tudi v prihodnje.«
AVGUST PODGORŠEK,
Rečica: »Problemov, ki so, brez samoprispevka ne bi mogli tako hitro rešiti. Zavestno se moramo odločiti za zbiranje denarja, da bi nam vsem bilo lepše. Prepričan sem, da bo glasovanje v našem kraju uspelo!«
JOŽE KANDOLF, Velenje:
»Mladi srno se aktivno vključili v to akcijo. Mladina je navdušena nad programom del in prizadevanja v celoti podpira. Zaveda se, da je mogoče le na ta način zgraditi objekte, ki so prepotrebni. Prepričan sem, da ne bo mladinca, ki 22. marca ne bi glasoval za u-vedbo krajevnega samoprispevka.«

FRANC HABAT, Velenje:
»Bil bi osebno prizadet če referendum ne bi uspel. Objekte bomo gradili zase in za generacijo, ki prihaja za nami. Tudi v prejšnjih letih smo sami gradili Velenje, pa nismo bili za to prikrajšani. Žulji, če smo jih dobili, so hitro izginili. Zato tudi zdaj »pljunlmo v roke« in glasujmo za krajevni samoprispevek.«
KAREL NAPOTNIK(, Šmartno: »Objekti, ki jih bomo gradili v Šmartnem iz sredstev krajevnega samoprispevka, bodo nedvomno velika pridobitev. Računamo pa, da bomo v prihodnje laže reševali tudi tiste drobne probleme, na katere opozarjajo občani!«
MIRKO ZAGER, Šoštanj:
»Naše mesto, Šoštanj, bo s kraj evnim samoprispevkom precej pridobilo. Rešili bomo probleme, s katerimi se že dalj časa srečujemo, šolstvo, telovadnice, otroško igrišče, ceste, kulturni dom. Podpiram akcijo!«
NEZIKA EBERLINC, Šoštanj: »Podpiram akcijo za krajevni samoprispevek. Prosvetni delavci občutimo vrsto težav, ki jih bomo z združenimi sredstvi v prihodnje odpravili. O nujnosti izgradnje objektov, ki jih bomo gradili v Šoštanju, je odveč govoriti. Sem »ZA!«
MIRKO MELANSEK, Šalek: »Nisem doslej slišal, da bi bil kdorkoli proti uvedbi krajevnega samoprispevka. Zbiranje denarja je potrebno. Če bo vsak nekaj prispeval, bo mogoče hitreje rešiti probleme, posebej še na področju šolstva.«
JOŽE PIRH, Šentilj: »Pri nas precej govorimo o referendumu, ki bo 22. marca. Naš kraj je lani veliko pridobil, zgrajena je bila nova šola, modernizirana pa tudi cesta. Letos bodo nadaljevali z modernizacijo cest. Zato ne vidim razloga, da ne bi glasovali za krajevni samoprispevek. Biti moramo solidarni.«
ANTON HLADIN, Velenje: »prepričan sem, da bo 22. marca referendum uspel. Ce hočemo, da bomo izboljšali pogoje za šolanje in varstvo ter da bomo imeli urejene ceste, potem moramo tudi sami nekaj prispevati. Tako bomo naloge hitreje izpolnili!«
PETER KODELA, Velenje:
»Podpiram akcijo za zbiranje sredstev za izgradnjo res prepotrebnih objektov in za modernizacijo cest. To so osnovne naloge, ki jih moramo uresničiti. Sami si moramo pomagati. Prepričan sem, da bo 22. marca referendum uspel.«