Stran 53_________' ANGELČEK___________Leto 30 Ivan Langerholz Šola lepega vedenja. lO.Kdaj je človek n a j g r š i? ^S®" ni naravnost pregrešno tako vprašanje? Človek ^pt jevendar najlepše delo Stvarnikovo. Ali je torej ^iir res mogoče kdaj, da je človek v rcsnici grd? Morda, ko je star? Ko dobi sive lase, nagubano kožo, krivo, upognjen-o posfcavo? Ne! Starost je častitijiva. — Grd je morda človek, če nima roke, če mu manjka noga, če ;'e slep, kruljav, če je zatekel v obraz? Tudi ne! Tak človek je pač revež, je nesrečen, grd pa ni. A kdaj pa ie pollej človek res grd? T a k r a t, kadar je jezen, Le poglejte ju: Miha Bunkovič in Tone Mahovič se kregata. 2e to vpitje ie grdo. Tisti priimki pa, s katerimi se obkladata, pa kar ostudni! In zdaj, zdaj! Spoprijela sta se. Že sta na tleh! Valjata se po prahu, lasata se, brcata drug v drugega. Zdaj pa spet na-razen! Pa kakšna sta! Lase jima štrle kvišku, obleka vsa zaprašena, obraza zabuhnjena, lica pa zaraazana. Prcsodite, ali nista grda. Tako grdih otrok že davno nismo vidcli. Kako ves drugačen jc pa Francelj z Jasnega vrha. Bunkovič ga ie nameravafl užaliti. Francelj ga je pa pogledal po strani, se mu nasmehnil, pa dcjal: »Veš, Miha, saj bi te lahko, pa te ne bom.« Miha je speklo, Francelj je pa premagal svo-o jezo. To je dečko! Minka Kislica je pa oni dan )0>kala, ker )e šla njena sestra Rezika služit. Včeraj je pa jokala, ker Leto 30__________ANGELČEK_________Stran 53 1 je morala varovati Jožka. Oni dan pa je jokala, ker je bila žalosina; včeraj pa, ker je bila jtezna. Škoda, da je ni kdo fotografiral! Pokazali bi vam, kako joka žalost in kako joka togota. Pokazali bi vam, kako je človek lep, tudi čc joka, in kako je človek gr.d, če se cmeri in krcmži iz togote. Sicer ste pa otroke oboje vrste že sami videli. Minki bi pa svc-tovali: Kadar boš jokala od togote, stopi v hišo in poglej svoj grdi, skremženi obraz v ogledalu! Ali ie to res Minka, kar boš zagledala v njcra? — — — In kdaj je človek še grd? Kdaj je šc komaj tloveku podoben? Takral, kadar se pači, spaku^c. Iz lepega, čednega in niladostnega obraza naredi tako spako, da bi človek pobegnil, če bi srečal ta strah na samem. Jerica Zrardnik pravi, da niti ne ve, kdaj se pači. Enkrat se paci očitno, da \o ljudje vtdi/o; dnigič pa skrivaj, za hrbtom, da jo vidijo samo njene »dobre« prijateljice. 0, če bi hotcla, bi sc lahko odvadila. DcArc volje ji man^ka. Mi smo Slovenci in hočemo tudi Ostati Slovenci. Ta grdobija spakovanja pa ni doma na naših tleh. To je judovski greh. Judje so se spakovali ljubernu ZveliČarju. Zato pa pustimo spakovanje Judom. Pa misiimo, da. bi bili šc Judje užaljeni, če bi fim prevec očitaii, da so se oni prvi spakovali. Na vsak način se treba odvaditi divje srditosti in še gršega spakovanja. Kdor ne bi hotel tcga slo-riti, ga bomo kar izbrisali iz naše šole. Naši lepi dečki in naše za]e deklice nc smejo postati grdi m še manj ostati grdi.