Iz naše organizacije. Kranjsko. Posarsli krožek ima prvi svoj letošnji sestanek ? soboto, dne 14. t m., ob 6. uri zvečer t gostilnici R. Eunej na V i d m u. Pri tem krožku tudi predava strok. učit. E. Humeko nPraktični uporabi geom. oblikoslovja v vsakdanjem 1 i v 1 j e n ji u." Tovariši in tavarišice",' pridete vsi! Pedagošbo drnštvo v Krškem ima svoj občni zbor dne 19. novembra 1.1. ob 10. dop. v Tržišču po slftdeč^m vzporedu: 1. Audr. Škulj : Umna uporaba m 1 e k a — ho«pitacija v ponavljalni šoli z uporabo skioptikona. 2. Edr. Bohinjec : Izkušnje glede uporabe skioptikonav ljudski šoli. 3. Aleks. Lunaček : Eako p r i v a bioio ptice z valiluicami r sadovnjake. 4. Občni zbor z običajnim vzporedom. E obilni udeležbi vabi odbor. Učiteljsko društTO za kranjskl šolski okraj je zborovalo doe 2. novembra t. 1. ob dveh popoldne v Eranju. Zborovanja se je udeležilo 16 učiteljev in 6 učiteljic. Predsednik Fr. Luznar toplo pozdravi vse navzoče, med temi Dova tovariša L. Ažraana in Fl. Gostiča, pa tudi e. kr. profrsorja Fr. Eomatarja in M. Pirnata ter radovljiškega učitelja Fr. Jakliča Nadalje se spomiuja dveh slovenskih žrtev, padlib dne 20. septembra 1.1., od katerib eden je sin oziroma brat učitelja. V zcak žalosti se vzdiguejo vsi raz sedeže. Socialni odsek je določil iz svoje srede poročevalce za izvenšolsko dt-lovanje. Poročalo se je: 1. Pevski zbori (V. Rus) 2. Posojilnice in mlekarne (J. Lapajne). 3. Bralna društva (J. Stupica). 4. Vzgoja deklet po šolski dobi (J. Miklavčie). 5. Emetijska društva (Fr Luznar). Dokčeno je bilo, da poroča o lelovadnih odsekib tovariš E. Mahkota, kar se pa ni zgodilo, ker je nenadoma odšel prav isti dan na svoje novo službeno mesto v Trst. 0 požarnih brambah poroča oa prihodnjem zborovanju tovariš Frid. Eramer, ker je bil ta dau nujno zadržan; čebelar Fr. Rojina pa je pustil za enkrat Bsvoje čebelice" doma v Šmartnem, kjer boče sporaladi praktično pokazati mnogo zanimivosti ob svojera panju — v kraljestvu STojem: pri dragih mu ljubljenkah. Vsa poročila so temeljila na tem, kako se ustanavlia in kako ušpeŠDO deluje v posamezoih društvib na korist in procvit Iastnega naroda. Tovariša J. Lapajne in L. Perko pa sta zavrnila zadnji odstavek poročevalke Janje, ker je bila mnenja, da naj primejo za socialno delo najprej uradniki in profesorji; čemu nalagati na šibka ramena še izven šole toliko opravil vedno in vedno samo učitelju. Poročevalec Fr. Luznar govori obširno „0 samopomoči v bolezni" ter priporoča končno zlasti učiteljstvu, ki službuje daleč proč od zdravnika in lekarne, naj se bavi intenzivno s homeopatijo. Gosp. prof. M. Pirnat, pa tudi drugi navzoči prosijo referenta, naj razširi svoje pre- davanje in ga da natisuiti v kakem glasilu. Poročevalec sam pa pravi, da ne kaže obelodaoiti eDakega poročila nezdravniku, pač pa je na uslugo z vsemi podatki tistemu, ki bi se hotel pečati s to stroko zdravljenja. 0 knjigi BEranisko okrajno glavarstvo" poroča g. profesor Fr. Eomatar. Skoro vse šole 80 že poslale svoje podatke za to kn.jigo, le malo šolskih voditeljev je še, od katenb ni in ni dobiti nikakega materiala. Ti so vzrok, da se zakasni izdanje toga važnega opisa. Prečitajo se njih imena. Sklene se, da se jih opozori še eukrat pismeno, če pa tudi ta opomiu ne bo zadostoval, tedaj se izda knjiga vseeno, v njej se pa objavijo imena teh brezbrižnežev. Na vpraŠanja tov. J. Lapajneta, kaj je s koncertom na korist učiteljskemu konviktu, odgovori tajnik V. Rus, da se je moral z ozirora na neugodni zimski cas preložiti na pomlad. Tovariš L. Ferjau stavi predlog, naj ukrene društvo vse potrebno, da dobe šolska vodstva od c. kr. okrajnega šolskega sveta slovenske dopise. Predseduik pripomni, da smatra to samo za vprašanje, ue pa za predlog; naloga obeh zastopoikov učiteljstva v tej korporaciji pa je, da se odločno zavzaraeta za izključno slovensko uradovanje. Gospod prof. M. Pirnat vabi vse zbororalce k ljudski galeriji, ki se nahaja v proatorib Kianjske uarodue čitalnice, kateremu vabilu so se vsi z radostjo odzvali. S primernim nagovorom zaključi predaednik ob štirib pop. zborovanje. Štajersko. Rozjansko nčiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 19. novembra t. 1., ob 10. uri dopoldne v šol. poslopju v Eozjem po sledečera vzporedu: 1. Zapisnik, 2. društvene zadeve, 3. poročilo o letošnjem nZavezinera'< zborovanju, 4. o sestavi indekaa normalij — por. tov. Šket, 5. razgovor glede izvenšolskega delovanja v tek. šol. letu, 6. slučajnoati. E polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Eonjiško učit. društro priredi deveti roditeljski sestanek v nedeljo, dne 15. nov. t. 1., ob 3. uri popoldne v čadramljah. Predava tovarišica Goričanova s Prihove »Nekaj o ženskib ro6nih delib" in doraači tovariš Eerhlanko „0 cesarjevem jubileju." Tovariše in tovarišice domačega in sosednih okrajev vabi k sestanku najvljudneje šolski vodja čadrainski. Sarinjsko uČit. društTO je zborovalo dne 22. oktobra *» Gomilskem. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Društvu sta nanovo pristopila gospod in gospa Loparnik s Potzele, kot gosta pa sta se udeležila zborovauja gdč. Farčuikora io tov. Sevuik iz Griž. Na vzporedu je bilo poročilo o izvenšolskem delovanju nSavinjskega učit. društva" v lanHkem žolskem letu. Iz tega poročila posDamemo, da deluje učiteljstvo vranskega okraja vrlo uspešno in požrtvovalno ua gospodarskem in narodoem polju. Učiteljstvo je sodelovalo pri ustanovitvi štirih posojilnie (BraslovČe, Št. Jur, Polzela. St. Pavel), pri katerih tudi uraduje. Učiteljstvo je nstanovilo dve javni ljudski knjižnici, ena 86 pa v kratkera otvori (Št. Pavel). Učiteljstvo je pomagalo oživeti mrtvo kmetijsko podružnico za vranski okraj in ima zdaj nad 200 udov. Ciril-Metodove podružuiee izborno delujejo zaradi sodelovanja učiteljstva, zlasti ona na Vranskem. Tov Schmidt se z veliko vnemo žrtvuje za avojo narodno godbo in pevski zbor. Istotako se pečata dva tovariša na Vraoskem s petjem in godbo. Tudi tov. Zotter in Sevnik sta zbirala krog sebe mladino ter jo vadila v petju Učiteljstvo je aranžiralo več gledaliških predstav, zabavnih večerov ter več ve8elic v prid caši šolski družbi. Užiteljstvo v Št. Pavlu je priredilo roditeljski sestanek, učiteljstvo na Vranskem dra ter 24 javnih predavanj. Ejer so sokolska in pevska društva ter čitalaice, tam sodt-luje učiteljstvo ter jih podpira. — Več tovarišev se nspešoo peča s sadjerejo in čebelorejo. Tov. Vidic in Vrabl sta nabrala mnogo narodnih pesmi. Z veliko požrtvovalnostjo vodijo šolski voditflji v Braslovčab, Polzeli iu na Vranskem šolarske kuhinje. V zadnjem kraju se je razdelilo lansko zimo uad 15.000 porcij. V več krajih je učiteljstvo po svojih razmerah prispevalo in nabiralo v dobrodelne namene, zlasti za Oiril-Metodovo družbo. Tako je nabral tov. Tušak sam 112 E. Učiteljstvo šentpavelske šole je storilo svojo narodno dolžnost ter odbilo napad na 6. razred, ki so ga boteli poneinčiti. To bi bila kratka bilanca izvenšolskega delovanja nSav. učit. društva" v lanskem šolskem letu. Društvo je sprejelo resolucijo, v kateri se poziva ^Zaveza11, da ukrene vse potrebco, da se tudi vbodoče obdrži na šolah učiteljice ženskih ročnih del in naj se ne nalaga tega dela literarnira učiteljicam. Nato se jo vnela debata o šolskih matrikah in drugih šolskih tiskoviuah, na kar seje zborovaDJe zaključilo. Ljntomersko nčiteljsko drnštro je zborovalo dne 5. novembra v Ljutomeru. Poročati pa moram žalostno dejstvo, da sfi je komaj tretjina udov udelržila zborovanja. In to po petmeseČDem presledku, ko bi človek mislil, da torariši in tovarišice že komaj pri- čakujejo učit. sestanka. S svojo odsotnostjo se posebuo odlikujejo udje gornjeradgonskega okraja. Od Sv. Duba, Sv. Jurja, Eapele in Negove vidimo le redkokdaj kakega tovariša. Nekaj več stauovske zaredaosti, več kolegialnosti iu vueme bi bilo pač želeti! Tudi predsedaik Ivan T o m la ž i č izrazi svoje ogorčenje nad toliko brezbrižnostjo. Pozdravi uavzoče, posebno tov. Robičevo, ki je pristopila društru. Potem se spominja pukojuega tovariša Vauda, ki nas je zapustil za vselej Vkljub mnogim težkočam, s katerimi se je imel boriti v življenju, je redno zahajal k zborovaDJem, težko ga bomo pogrešali, saj smo se vselej razveselili, ko je pokojni posegel v debato in povedal kako jedrnato, dostikrat tudi kako pikro besedo. Vsekdar je prinesel v društvo življenja, bil je duša naših zborovanj. V znak spoštovanja do pokojnika vstaaejo navzoči iu mu zakličejo trikratni BSlava". Nato prečita predsednik sledeče dopise : 1. Dopis zavarovaluega društva, ki poroča, da uas še vedno pogreša med svojimi člani. Sklep zaradi pristopa se preloži na priboduji občai zbor. 2. Zaveza narodnib društev zahteva za vsakega uda 20 b. 8. Narodna založba v Oelju ?abi k pristopu. 4. Dopis BZveze štaj. slov. učiteljev" glede prirejanja koncertov. Tovariš predsednik dvomi, da bi taki koncerti prinašali gmotnih in moraluih uspehov. Pač pa je muenja, da bi vsakoletni koncerti zahtevali od učiteljstva preveč gmotnib žrtev. Nasvetuje, naj bi ae samo posamezna učit. društva združila in prirejala koneerte, ne pa vsa spodnještajerska. Tov. Zacherl ia Cvetko predlagata yežbati se v našem društvu in iz lastne moči prirejati koncerte. V tem smislu se poroča tudi Zvezi. Predsednik poroča, da se je zaradi notice o goščenju učiteljstva v dr. Plojevih goricah poslal r Slov. Gospodarja poprarek, ki pa še do dauea ni bil objavljen. Tov. Ovabte nam poda prav lepo sliko o svojem izletu med brate čehe. Zanimiva je bila zaraditega, ker nam ni ponavljal, kar smo izredeli iz listov, ampak povedal, kar je sain doživel, videl in čutil. Tov. Mavrič poroča o zborovanju BZaveze" v Gorici. Posojilnici v Gornji Radgoni se izreče za prispevek, ki ga je darovala za skioptikon, zahvala. Tov. Mavrič predlaga, naj bi se postavil pokojnemu tov. Vauda nagrobni kamen. — V odbor za nabiranje prispevkov se volijo tov.: Fran Ovetko, Earei Mavrič in Mara Koeuvan. SIoTeDJebistrlško učiteljsko drnštro je zborovalo 5. t. m. v Slov. Bistrici ; udeležba je bila jako poroljna, zborovanje pa izredoo animirano. Predsednik tov. Eokl se v svojem uagovoru spominja žalostuih ljubljanskib dogodkov, ki so nam zatemuili jubilejsko leto ; v zuak sožalja vstanejo navzoči. Izmed dopi?ov omenja sledeče : 1. BProsveta" prosi naklonjpnoati učiteljstva, katere ji le lo ne bo odreklo nikdar 2. Poziv nSamopomoči" k pristopu. 3. Dopis okr. šolskcga sveta, ki nazuanja, da sta se zdravnika dr. Murmejr iu dr. Zanger prijavila v svrho predavanj pri zborovanjih učit. društva. 4. Poiiv ,,Zveze" k sodelovanju pevskih in glasbenih prireditev. 5. Dopis društva ,,HaftpflichtversicheriiLg"; na predlog tov. Vršiča skleue uč. društvo svoj pristop. 0 skupščini ^Zaveze" je poročal kratko pa jedrnato tov. Erotky ; naglašal je osobito prirejanje roditeljskib večerov. Pivi letošoji roditeljski sestanek prirfdi tov. Svetlin v Poljčanah. Tov. Polanee pozivlja učiteljstvo k pristopu MSlov. Šolske Matice". Za tem nastopi bivši užitelj žel. uradnik g. Jože Kitek z referatom nSocializem in šola." S svojim duhovitim in lepo zasnovanim govorom je provzročil, da so zborovalei z izredno pozorDOŠtjo sledili njegovim izvajanjem. Provoeiral je živahno debato, v katero so posegli tovariši Svetlin, Špan, Tomažič in Vršič. Bilo bi zanimivo ponatisniti njegov referat v celoti, a zaradi ozko odmerjenega prostora naj oinenirao samo sledefe. G. Eitek obžaluje in izrečno obsoja dejstvo, da se slovensko uciteljstvo vdinja slepo kot privesek napredni, odnosno klerikalni stranki, dočim se socialistični stranki kot najboljši zaščitnici učiteljstva in šole odteguje.*) Predsednik Eokl mu izreže v imenu društva zahvalo za izborno predavanje in njegovo naklonjenost do učiteljstva. Glede izvenšolskega delovanja omenja toy. Erotky, da bo imel odslej vse naročnike eUč. Tov." v evidenci; zaradi prirejaDja rod. vežeroy se naj obračajo tovariši nanj, da ukrene vse potrebno; voditeljem pa naroča, naj delajo v prvi aeji krajnega šol. sveta na to, da bodo začeli z okr. šolskim svetom dopisovati le v slovenskem jeziku. Pri slučajnostih priporoCata gdč. Wester in tov. Sabati, naj bi učiteljstvo naročalo svoje potrebščine le pri slovenakih trgovcih.**) Tov. *) Preskrbite nam ta referat. Uredn. **) Poskrbite, da take tvrdke inserirajo v naiem listu. Svoji k s?ojim! Uredn. Hribrnik opozarja na nabiranje knjig za Ijudske knjižniee. Eo že prečita tov. Vršič aktualea članek v nPad. Zeitschrift" — nEein Geld" — zaključi predsednik zborovanje s pozivom BNa delo med ljudstvo!" Gorisko. Zbororanje sežanskega nčiteljskega draštra t Sežaui. Hvala Bogu, vzklikuete gotovo, g. urednik, prebravši ta naslov. Vsaj vendar zopet nekaj iz pozabljenega dela slovenske zemlje. Zadnjič se je eden pobabal, češ, kako imeniten je postal, ker je po poldrugem raesecu srečno javil svetu, da smo bili v Komnu na konferenci. Jaz hočem danes vse drugače povedati. Brž Vam javljam, kaj smo vse naredili dne 5. t. m. na zborovanju v Sežani. Prelep dan je bil to. Ponosno je vlekel Helijos svoj voz po nebesnem svodii, na katerem ni bilo opaziti oblačka. Prosim pa oproščenja tiste, ki ao jih morda videli, toda vedite, da jih ni povsod videti, tudi če so na nebu. Seveda je to filozofija, da se Bogu usmili, toda pomagati si ne morein. Pero drsa po papirju iu nehote opazira te budalosti, načečkano s prav klasičoo zvitimi oekakimi pseudohieroglifi. Zborovanje, Dapovedano na deseto uro, se je začelo nekako ob deseti in pol. Tov. predseduik A. B e r g i n e c je pozdravil vse navzoČe s prav izbranimi besedami. Z ogorženjem nad nezaslišanim barbarizmom tevtonske soldateske se spominja padlih žrtev 20. septembra 1.1. Ta dan bodi mejnik v vsern našem delovauju, Učiteljstvo skibi, da iztrgaš naš zatiran rod iz krempljev sovraga, ki nas tlači na vseh poljib, to je bila deviza dičnega predsednika. Nato prehaja na deloranje okrajnega društva, ki je precej mrtvo. Sramota, da imamo celo take individue med nami, ki nočejo biti udje naše organizacije. S tem ne meuim še-le nastopivših moči, ki jih prime že naš blagajnik za ušesa, če ne odpro svojih še svežih mošnjičkov. Ravno taka mizerija je z zanimanjem za deželno učiteljsko društvo, ki deluje jako vztrajno in pridno za naše iuterese. Zaniraanja zanje e malo, kakor je malo zanimanja za naše atanovske liste. Zgled nara bodi delavstvo, ki žrtyuje vse za svojo organizacijo. Sramota pa za nas, da nas preprosti delavci prekašaio v tem pogledu. Eoliko zaspancev imamo v svoji sredi, dokazuje najbolj majhno številonarožnikov na nZavezina" glasila. BUčiteljski Tovariš" ima le 31 naročnikov med 68 učiteljskimi osebami okraja, BPopotnik" pa le 21 ia še ti niso redni plačevalci naročuiue. Eončno pozdravi predspdnik še navzočega okraj. kmetij. potovalnega učitelja Laha, ki je pofastil naše zborovanje. Upamo, da ni bil zadnjič pri nas. Saj se feaše delovanje za povzdigo našega ljudstva ne križa. Da smo res mrtvi, nam je dokaz udeležba. Pri zborovanju je bilo aicer 9 koleginj in 21 učiteljev, toda manjkali so nekateri, ki bi bili prav labko prišli. Med zborovanjctn je prišel še en učitelj ia pa en gost iz tržaške okolice nas je tudi počastil s svojim obiskom. Društveni tajnik je prečital, kakor vedno zapisnik prejšnjega zborovanja. Seveda se je vzel y znanje. Vse dozdaj navedeno so pa bolj formalnosti. Jedro zborovaaja sta bili predavanji koIegoy M. Volkova in A. Hreščaka Pryi nam je referiral o biološkem principu, drugi pa nam je poročal o izvenšolskem delovanju učitel.jstva. Oba referenta sta častuo izvršila svoji nalogi. Prvoimenovani Dam je podal razyoj biološkega principa od zaČetka do zdaj Na zgledih uatn je pokazal razloček med zaststrelo morfološko (opisovalno) metodo in to sedaj tako imževano, na biološkem principu slonečo učno obliko. Vsak mora izprevideti, da je opisovalni metodi odzvonilo. Saj nam ta podaja le gol skelet, medtem nara podaja obravnava po novem principu življensko sliko, polno vrvenja ip delovaoja. Ona raori duha, ta ga oživlja. V debati, kisejevaela nato, je izr^kel g. nadzornik željo, da bi se vse učiteljstvo oprijelo novega načina poučevanja, kar prinese v šole novo življenje. Eolega poročevalec nam je pa obljubil, da nam poda prihodnjič še tnarsikaj zanimiye a iz imenovane panoge poučevanja. Vrli Hreščak nas je pa kar očaral s svojim nastopom. Takoj y začetku nas je prosil oproščenja, če bo nekoliko trd in odkritosrčen y svojib izvajanjih. Posebno v začetku je kakor Jupiter Fulgurant planil nad birokrate in gotovo so se sy. Birokraciju y nebesih tresle hlače, ko je poslušal ta vehementni naskok na svojo trdnjavo. Emalu pa je iz trde realnosti zletel y višavei, čeprav nam je obijubil, da ne bo letal na Pegazu v Olimp, boječ se preglobokega padea. Pred našimi očmi je razgrnil sliko, o kateri se nam ni niti sanjalo. S pikro ironijo nam je pokazal, da obstoji mnogokrat jayno delovanje iz satnih fraz in hvalisan.ja. Navedel nam je število učitei.jskih oseb, ki delujejo brezplaeno za narod. Dosti je res kričauja, tod dela raalo, lenobe pa več kot preye6. Lep je verz: ,,Dolžan ni samo, kar veleva rnu atan, kar more, to mož je storiti dolžan". Žalibog, da je to le na papirju, y praksi pa ae navadno le prerado pozablja izvajati to geslo. Govornik nara je opisal pomen odsekov za izvensol>ko d. loranie v sraislu Peskove brošure Dalje nam je očrtal pancg^ izveušolskega de'ovanja. Posebno je priporočal obračati vzgoii ši.li odrasle mladine vt-liko pozoruosti. Navadno 86 podere zgradba 8 letufga šoUkega pouka in vzgoje jako kmalu. Vsakovtstui faktorji delujejo tu. kakor razdirajoči elementi. Opozarjal je ua list za to iuladiuo, ki ga imamo s^daj, priporočal skrb za javno moralo. Žfli pa vsemu delovanju več sreče, kot mrtvorojenim sirotinskim svetora. Nikakor ue smemo biti Ijudstvu pretuji, kakor so navadno kolegioje, niti ue smemo poznati preiutimnega obfievanja z Ijudstvom. Po končanem referatu se je vuela jako živahna debata, v katero so posegli mnogi navzoei. Marsikaj resuega, pa mnogo humorističuega ie bilo v tej debati. Nekateri so posfbuo pesimistično sodili o tem dt-lovanju, toda Hreščak se ni dal ugnati. Izjavil |6 da, ostane optimist. Ce pa uimamo *reče, smo sami krivi, ker ne delaiue. Eot poročt-valec bi moral omeuiti še, da smo debatirali šer o marsičem. Zvfdrli smo. da je upravno sodišče zavruilo rekurz glede petl-tnin Pogovarjali smo se o politiškem položnju y deželi, ki nas kliče na kroy. Seveda smo tudi kosili iu šli zadovoljm domov. E x-s i t u e ž. Učlteljsko droštTo za goriški okraj je zborovalo 5. novfmbra 1.1. y Gorici. Udeležha bi bila lahko pa6 mnogobiojuejša. Poleg goriškib tovarišnv iu tovanšic je bilo nekaj tovarišev iz st-žaaskega okraja in eden iz tolminskega okraja, Ti 80 dali lep zgled tiidi ouiin našim tovarišera iu tovarišieam. ki se ogibljejo našib zborovauj brez opravičenega vzroka. Sraracta vst-m takim tovanšem io tovarišicam v okraju ki uiti daues ue uvidijo pomena naših društtv in se posebno radi izogibljejo zborovanj takrat. ko je treba kaj zrtvovati za stanovskn organizacijo. Podobni so para-iiiom. ki se žive ob žuljih svojih delavuib in požrtvovalnib tovarišev in tovarišic Pri otvoritvi zborovanja pozdravi predsednik tovariš E r i ž m a n vse učitel.jstvo ter izreče ysem iskreuo zabvalo. ki so pripomogli, da je tako sijajno usppla XX. glavna skupš6iua naše dične nZaveze" v Gorici. Posebno zahvalo pa je izrekel gospodu Franu Finšgnrju, e kr. šol. nadzoruiku, kot častneruu predseduiku pripravljalnega odbora za trud in njegoy krepak nastop. Zato užira pa tudi simpatije eelokupnega učiteljdtva. Dalje čestita toy. T. Jugu, vpokojeuetuu nadužitelju v Solkanu, na odlikovanju, ko ga je visoko ministrstvo za uk iraeuovalo za šulsk^ga ravnatelja. Eo pozdravi še tovariše iz drugib. okrnjVv in novodošle tovariše, ki so pristopili k našerau družtvu, otvori zborovanje. V prvo izrazi toy. Matija Lavrenčič posebne čestitke tor. Fgn. Križmanu, ki je po dolgi in budi bolezni zt>pet okreval in se povrnil med učiteljstvo, ki ga je yes čas jako pngrešalo. Res, uvidelo se je ravno za njpgove odsotnosti, da je Nace duša našega društva.*) Nato je nastopil 8 svojim poročilom toy. Ant. M o ž i n a. Referat je bil jako zanimiv, poseboo za rolajše učiteljstvo, ki ga vzpodbuja, kako naj deluje izven šoie v prid naŠega na roda. Pokazal nam je, koliko dobivga lahko stori učitelj za svoj narod izven šole. Ce bi delovali vsi učitelji tako plodonosoo, kakor tov. Možina, gotovo bi iraelo ljudstvo še večje zaupanje do učiteljstva io bi ga ne pustilo v pomanjkanju. Zato pa ven iz šole vse učiteljstvo na pot prosvete za uarod in dom. Referat je bil res jako poučljiv, zato so ga udeleženci poslušali z najvt-čjo pozornostjo. Za izboruo predavanje se mu je zabvalil predsednik ter ga prosil, naj se še večkrat oglasi. Tov. Bajt izrazi željo, naj bi predaval pri vsakem zborovanju kak tovariš, ker le tako doseže društvo prave uapehe. Tadi toy. Al. Urbančič se je striujal i nasveti tov. Bajta, apelira pa tudi na gospice koleginje, naj bi tudi one vstopile y ?rsto predav<itel|ey in naj bi kd»j razpravljale o gospodinjstvu. Sklenilo se je torej, prirejati pm četrtek vsakega meseca predavaoja ali poučne izlete. Prihodnje zborovanje bo pryi četrtek januarja 1909, in sicer obenem izlet v papirnieo y Podgori. Vstop posamezuikom y papirnico ni dovoljen, ampak le korporacijam ali društvom pod vodstvom tamošnjega vežčaka; zato 86 je nadejati, da se bo udeležil tega poučnega izleta slehrni učitelj in učiteljica. Sprejme 86 tndi z obžalovanjem v zoanje, da je upravao sodišče na Duuaju razsodilo, da se odm^rjajo petletuine y gonški dežnli od dneva uMteljske usposobljenosti. Deželai poslanci so sicer pri sestavi načrta glede izboljšaiija plač učiteljstya gotovo irneli voljo, da se budo štelrt petletDine od nastopa službe, toda so se slabn izrazili v istem načrtu; zato se na proM deželno učiteljsko društyo, da sestavi po posvetovanju veščakov novelo, ki bi obsegala tolmnčenje postave § 9. iz I. 1906. glede učitclj^kih plač y prilog učitfljstva in to novelo naj 8c izroM dtžfluemu odboru v nadaljno reševanje Edino po tej poti dosežemo še raogoče da bi se štele petletnine od nastopa službe. Toy Medveščekjev o«trih b^sedah ožigosal, da imajo celo državne sluge po zadnji regulaciji boljše plače nego učitelji! To je pač *) Tudi mi se radujemo tegal Ured. zalostna slika moderne in ,napredne' Avstrije! Ker ni bilo drngih nasvetov, zakljufti predsednik jako zauimivo zborovauje.