DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED
LETO V.
SOBOTA, 14. JUNIJA 1975
Št. 6
Pomembna slovesnost
Dne 31. 5. 1975 ob 10. uri smo slovesno otvorili mehanizirano skladišče lesa v Boh. Bistrici. Te slovesnosti, katera je velikega pomena za oba partnerja LIP — lesno industrijo Bled in Gozdno gospodarstvo Bled, se je udeležilo okoli 120 udeležencev, med njimi zastopnikov družbeno političnih organizacij občin Radovljica in Jesenice, inšpekcijskih služb, sosednjih gozdnih in lesnih podjetij, projektantov, iz-
vajalcev in dobaviteljev opreme, ostali vabljeni ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in ostali sodelavci LIP Bled in GG Bled. Navzoči so bili tudi predstavniki tiska. V. d. direktorja GG Bled dipl. ing. Cveto Cuk je navzoče prisrčno pozdravil in se zahvalil vsem, ki so pri izgradnji tega objekta sodelovali.
S kratkimi govori je bilo predstavljeno samo skladišče, TOZD
gozdarstvo Bohinj in TOZD »Tomaž Godec«. Slovesni del otvoritve je izvršil gozdni delavec iz TOZD gozdarstva Bohinj tov. Ivan Drole. Po otvoritvi, katero je motilo muhasto deževno vreme, je bil prikazan proizvodni proces delovanja skladišča, gostje pa so si objekt ogledali. Sledila je skromna malica v menzi »Tomaž Godec«. Navzoči so se o skladišču pohvalno izrazili, saj je to po izjavi poznavalcev najmodernejši tovrstni objekt ne samo v Jugoslaviji ampak tudi v Evropi.
V nadaljevanju podajam sestavek, s katerim je bilo predstavljeno samo skladišče.
Moderno skladišče hlodovine v Bohinju
Mehanizirano skladišče hlodovine Bohinjska Bistrica
Predstavitev skladišča:
—	mehanizirana avtomatska linija s prečnimi in vzdolžnimi transporterji
—	lupiini stroj CAMBIO — BA 60-66
—	čelilka (nihalna) 2.000 mm
—	merilna naprava z avtomatskim. registriranjem (pisanjem) podatkov
—	sortirna linija z odlagalnimi boksi
—	komandni pult
—	mlin za lubje — sežiganje v kotlovnici ali odvoz v gozd
Izvajalci objekta:
Gradbena dela Oprema iz uvoza
Elektronika uvoz
Elektrika VN — TP Elektro instalacije Asfaltiranje Vodovod
Pomoč pri montaži in domača oprema
V času zagonskega obratovanja od 1. II. 1975 do danes je na skladišču predelano že ca. 12.000 kubičnih metrov hlodovine. Enoizmenski učinek znaka 150—200
Količinski podatki o gradnji:
I^kop z odvozom
Dovoz z utrditvijo
Asfalt
Beton
Kabli
—	transport izven linije vrši čeljustni viličar CAR 966 C 151
(71).
Zaposleni delavci na skladišču:
Štirje delavci v eni izmeni, in
sicer:
—	delavec na komandnem pultu
—	voznik viličarja
—	vzdrževalec električar
—	šofer kamiona — pomožni delavec
Organizirano je teamsko delo delavcev v eni izmeni.
—	Gradbeno podjetje BOHINJ
—	Firma SPRINGER FRIESACH, Austrija
—	Firma SPRINGER — SCHUH —LINZ, Austrija
—	ELEKTRO — ŽIROVNICA
—	IMP Ljubljana
—	Cestno podjetje Kranj
—	Komunalno podjetje Bohinj
—	LIP BLED — TOZD »Tomaž
Godec« in
GG BLED — TOZD gradbeništvo
TOZD gozdarstvo Bohinj
kubičnih metrov. Objekt je tehnično prevzet in posedujemo dovoljenje za poskusno obratovanje.
28.000	m3
21.000	m3
22.000	m! (2.760 m3) 700 m3
10.000	m
Značilnost gozdne proizvodnje se odraža poleg ostalega tudi v tem, da je količinski obseg proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov omejen zaradi omejenosti gozdnih površin, od katerih mora biti zagotovljena trajna in enakomerna proizvodnja. Zaradi tega ni možno iskati izboljšanja poslovanja z večjim obsegom, ampak le z boljšo organizacijo, produktivnostjo, uvajanjem sodobnih tehnoloških postopkov in mehanizacije.
V povojnem obdobju smo v opremljenost naših gozdov nenehno vlagali znatna sredstva, in sicer v gradnjo gozdnih cest in vlek, mehanizacijo — traktorje in motorne žage ter v nove tehnološke postopke. Rezultate tega so izračunali naši analitiki, kateri so ugotovili, da smo za en ekvivalenten m3 prodanega lesa porabili leta 1963 18.50 ur živega dela vseh zaposlenih, leta 1970 le še 9.20 ur, zadnja štiri leta pa produktivnost stagnira oziroma so uspehi minimalni.
Potrebno je bilo iskati novih načinov, kako znižati porabo časa v proizvodnji, istočasno pa tudi izboljšati delovne in življenjske pogoje gozdnih delavcev, kateri so v odnosu do delavcev v drugih panogah in v industriji znatno nazadovali, kar pa je povzročilo tudi odhod delavcev v druge poklice.
Za reševanje navedenih problemov in v cilju znižanja stroškov poslovanja se je pristopilo po vzoru naprednih gozdnih gospodarstev k organiziranju mehaniziranih skladišč na našem Blejskem gozdno gospodarskem območju. Bistvo organizacije mehaniziranega skladišča lesa se kaže v tem, da se posamezne faze
gozdne proizvodnje — lupljenje, krojenje, merjenje in del sortiranja, katere so se do sedaj opravljale po mnogoštevilnih deloviščih v gozdu ročno, prenesejo na eno centralno mesto in tu opravijo mehanizirano, samo skladišče pa se poveže z obstoječim žagarskim krliščem. Uvedba takega dela v gozdni proizvodnji in na žagarskem krlišču omogoča znatne prihranke potrebnega števila delavcev, tistim pa, kateri bodo zaposleni v tem novem tehnološkem postopku se bo omogočilo strokovno zahtevnejše delo, večji prejemki in boljši delovni ter življenjski pogoji.
Mnogo je bilo izdelanih študij, kako izvesti mehanizirano skladišče za naše območje. Za izdelavo študij in pretresanje raznih variant je bil osnovan TEAM strokovnjakov obeh podjetij LIP-a Bled in GG Bled, katere so imenovali najvišji samoupravni organi.
Za izdelavo idejnih in glavnih projektov smo izbrali Industrijski biro Ljubljana, nosilca projekta ing. Petrič.
V glavnem sta obstajali dve varianti:
— eno centralno skladišče nekje ob sotočju dolin Save
— dve skladišči ob obstoječih žagah.
Ker je lesna industrija Bled postavila načelo, da bosta zaenkrat še vedno obstajali dve območni žagi za razrez hlodovine iglavcev, skladišče pa mora biti locirano poleg žagarskega obrata, smo se skupno sporazumeli, da zgradimo dve mehanizirani skladišči in sicer na obstoječih krli-ščih hlodovine žage »Tomaž Godec« v Boh. Bistrici in žage na Rečici. To skladišče, ki ga otvar-jamo danes, je torej prvi del postavljenega programa, za skladišče na Rečici pa so v izdelavi projekti.
Celotno območje proizvede letno ca. 125.000 m3 oblovine iglavcev, katero je potrebno predelati na mehaniziranih skladiščih. Ker določene količine od navedene zaradi terenskih prilik ter zasebnega sektorja gozdov ne bo možno v doglednem času predelati centralno na mehaniziranem skladišču, so bile predvidene kapacitete vsakega skladišča po
50.000	m3 za 1.5 izmenski delavnik. S povečanjem števila izmen se lahko kapacitete povečajo. Tem kapacitetam primerno so bile določene gravitacije gozdnih površin, katere teže na posamezno skladišče.
Potek izgradnje
V	letu 1972 — idejne študije lokacije in variant
V	letu 1973 — investicijski program in glavni projekt
V	letu 1974 — pričetek gradnje 9. aprila in zaključek v januarju 1975 ali dobrih 9 mesecev.
Stroški izgradnje:
Skupaj
Gradbena dela Oprema Montaža Instalacije el.
Vodovod
Ostalo — projekti — nadzor
Financiranje:
—	devizni kredit
—	dinarski kredit
—	lastna sredstva LIP : GG = 50 : 50
Skupaj
Zavedati pa se moramo, da s to drago investicijo samo nismo še rešili preje navedene problematike. Potrebno bo napraviti še nadaljnje korake v spremembi
10,581.000.00 din	47%
9,176.000.00 din	41%
884.000.00 din	4%
1,095.000.00 din	5%
68.000.00 din	—
746.000.00 din	3%
5,000.000.00 din	44%
5,000.000.00 din	
12,500.000.00 din	56%
22,500.000.00 din	
organizacije, kakor tudi spremembi dosedanjih delovnih navad.
REMEC ing. Franc
Spoštovani bralci
Tokrat vam na str. 3 prvič objavljamo prispevke pod skupnim naslovom: NOVOSTI IZ SOZD. Prav tako kot v našem, je tudi v ostalih glasilih članic sestavljene organizacije se nam zdi v tem trenutku najprimernejši, saj enega glasila za vseh 8 OZD
zaenkrat še ne nameravamo izdajati. Mislimo pa, da je prav da ste obveščeni kar se da najbolje o delu in življenju naše sestavljene organizacije združenega dela. Torej: odslej redno na posebni strani NOVOSTI IZ SOZD.
UREDNIŠTVO
Slab začetek leta
Težave, ki so jih povzročile inflacija, podražitev goriva, surovin in drugega, so prizadele vse gospodarske panoge in tako tudi lesno industrijo. Ce je bilo lansko leto še kolikor toliko uspešno pa za letošnje prvo četrtletje velja, da se prava kriza v naši lesni industriji šele sedaj pozna. To nekje kažejo tudi poslovni rezultati članic sestavljene organizacije združenega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske.
Celotni dohodek se je sicer povečal za 40 odstotkov in dohodek za 21 odstotkov. To pa sta edina ugodna kazalca. Že naslednji, ostanek dohodka, je za 6 odstotkov manjši od lanskega, porabljena sredstva so večja za 48 odst., zaloge za 59 odstotkov.
Za skoraj 100 % pa so se povečale terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Najslabši položaj je brez dvoma v gozdarstvu, saj je indeks dohodka komaj 73. Najslabše razmerje 'so v. prvem četrtletju imeli pri GG Bled. V lesni industriji so vsi: trije pokazatelji (celotni dohodek, 'porabljena sredstva in dohodek) imeli enako stopnjo rasti — za 36 odstotkov. Vendar so skoraj v vseh podjetjih velike zaloge,, kar to ugodno poslovanje kaj-hitro pokažejo v slabi luča. Zaloge so največje v LIP in Jelovici.
Tudi kazalci finančega položaja kožejo neugodne rzeultate. Predvsem je temu vzrok precejšnje povečanje zalog, kar se še posebej vidi pri pomanjkanju obratnih sredstev. Blokiranje žiro računov je pri nekaterih OZD postala že stalna praksa. Edino pri Gradisu do tega ni prišlo, ker je ta škofjeloška temeljna organizacija vezana na poslovanje interne banke pri OZD Gradis. Seveda je v tem trenutku najbolj aktualno, kako bo SOZD poiskušala reševati ta težki finančni položaj.
Kot izgleda se bo prednost združevanja v sestavljeno organizacijo pokazala prvič kot izredno umestna, saj je SOZD-u že uspelo pridobiti intervencijski denar republiškega sklada, verjetno pa bo kot posojilodajalec nastopila tudi Zavarovalnica Sava, predvsem, da bi lesna industrija plačala gozdarstvu zaostale obveznosti, ker je gozdorstvo v največjih težavah. Sestavljena organizacija pa bo poizkušala dobiti nekatera posojila tudi pri Ljubljanski banki — podružnica Kranj. Pogoj za ta posojila pa je zmanjševanje zalog in manjše terjatve do kupcev. To pa tako sestavljeni organizaciji še bolj pa posameznim podjetjem nalaga veliko prizadevanj za iskanje poti, kako to uresničiti.
J. C.
Srečanje v Ribnem
Leto je spet naokrog in zaposleni z 20 in 10-letno delovno dobo smo prejeli vabila za srečanje in to v DOMU ODDIHA Ribno pri Bledu — sobota,
31.	maja 1975.
sednik skupnega delavskega sveta LIP Bled Stanko Iskra in nazadnje še naš novi direktor Bajt ing. Franc, ki letos praznuje še 20-letnico dela pri nas.
Za prevoze s posebnimi avtobusi iz vseh koncev je bilo poskrbljeno in zbrali smo se ob 13. uri na dogovorjenem kraju.
V naši delovni organizaciji je letos kar 46 jubilantov z 20-letno in 27 jubilantov z 10-letno delov-
Slavnostni del je popestril moški pevski zbor iz Zasipa, ki je zapel nekaj lepiih pesmi in nato so kar mimogrede bila razdeljena še darila.
Po obilnem kosilu in dobri kapljici se je potem s pomočjo
no dobo. Na praznovanju jih je nekaj manjkalo.
Za otvoritev je poskrbel vodja splošnega sektorja Ivan Ribič, nato je pozdravil navzoče pred-
ANSAMBLA NIKA KRAIGHERJA iz Zasipa pričel veseli del proslave, pevec Franc Koren pa je s svojim petjem prispeval, da je bilo vzdušje še lepše.
Bilo je hladno in zato je bilo treba poskrbeti in pohiteti z ogrevanjem na plesišču.
Da je naše srečanje bilo res prijetno, potrjuje to, da se je pričelo in zaključilo z zgodnjo uro.
Med drugimi članki v zvezi z mehaniziranim skladiščem oblo-vine je v »GLASILU« izšel tudi članek »Ugotovitve pred gradnjo«. Tam je bilo med drugim tudi zapisano, da je nujno pospešiti delo za izgradnjo že osvojenega načina dela s portalnim žerjavom na mehaniziranim skladišču TOZD Rečica. Tak je bil tudi sklep delovne skupine LIP Bled, ki je zadolžena za rešitev načina dela na skladišču oblovi-ne v omenjeni enoti.
Od TOZD Tovarne OPREMA Mežica, ki dela po licenci »Sänger in Mossierer« pa smo dobili ponudbo za izgradnjo mehaniziranega skladišča za delo z viličarjem. V razgovorih smo ugo-
Cutim za dolžnost, da se organizatorjem za pripravljeni program v imenu vseh letošnjih jubilantov lepo zahvalim.
tovili, da ima delo z viličarjem le določene prednosti:
—	delo z viličarjem je enostavnejše in varnješe
—	manjša naprava, manj komplicirana, manj delo in zato tudi manj možnih okvar
—	možnost izmenjave izkušenj pri delu, menjave rezervnih delov z Bohinjem, ki ima že tak način dela na mehaniziranem skladišču oblovine
—	manj zastojev pri delu v primerjavi s portalnim žerjavom
—	portalni žerjav bi zaradi svoje razsežnosti segal v območje profila zeležniške proge, zaradi tega bi morali omejiti želje-ne dimenzije za normalno delo
—	velika naprava portalnega
žerjava bi neugodno vplivala na izgled kraja.
Treba bo dobro preštudirati tehnologijo dela z viličarjem zaradi omejenega prostora na Rečici.
V Bohinju je mehanizirano skladišče oblovine že v obratovanju vendar bo treba opraviti še nekatere pomanjkljivosti:
—	sekači v gozdu površno obtešejo stebla vej tako, da so grče do več cm visoke. Zaradi tega lupilec taka stebla slabše olupi, razen tega pa je tako hlodovino težko razžagovati na jermenikih. Pri podajalnih valjih se ob grčah zatika in jih je med žaganjem treba dvigati, kar je nevarno za lom jarmenikov in obenem zmanjšuje hitrost žaganja
—	zastoje povzroča tudi način dela po urejevalnih enotah. Ko kamion pripelje oblovino iz druge urejevalne enote, je treba oblovino razložiti na poseben kup. Med razkladanjem kamiona mora viličar v čisto drug konec po oblovion za vkladanje v lupiini stroj. Medtem mora kamion čakati
—	prečni transporter, kamor viličar odklada oblovino, bi moral biti tako prirejen, da bi se oblovina posamično transportirala v lupiini stroj
—	silos za lubje je premajhen. Ko kamion tega odpelje v gozd je treba zaradi polnega silosa proizvodnjo ustaviti
—	pri čeljenju oblovine padajo odpadki na tla. Za odvoz jih je treba posebej nakladati. Transport teh bo treba najbrž urediti z zaboji, posebej za očelke in posebej za žagovino
—	boksi za sortirano hlodovino niso primerni in bo njih trajnost kratka.
Taki in podobni problemi bodo prisotni tudi pri mehaniziranem skladišču oblovine na Rečici. Treba jih bo obdelati in pomanjkljivosti pravočasno odstraniti.
TAND
Ugotovitve pred odločitvijo
Iz prve seje aktivo invalidov DO LIP Bled
Dne 21. maja 1975 se je UO AIDO LIP Bled sestal na prvi redni seji. V obravnavi smo imeli štiri točke zelo pestrega dnevnega reda. Kot vam je znano je Aktiv še zelo mlad in smo pričeli orati šele prve organizacijske brazde. Za osnovo smo predelali Statut Invalidov občine Radovljica in o njemu tudi sklepali. Statut ima vse funkcionalnosti organizacijskih predpisov. Sklep UO je bil, da do druge seje pretresemo vse možnosti, ali si izdelamo kot aktiv svoj Statut, ali pa Pravilnik. Kot glavno pa smo obravnavali Akcijski program Aktiva invalidov DO, ki ga v celoti objavljam.
Akcijski program Aktiva invalidov Dl LIP Bled.
I.	UTRJEVANJE
SODELOVANJA
L Ena izmed nalog Aktiva je, da poglablja sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami, socialnimi službami in sicer po vseh vprašanjih, ki so pomembni za Aktiv in člane. Posebno skrb je posvečati uresničevanju delegatskega sistema v TOZD, da bodo njihovi predstavniki zastopani v vseh samoupravnih družbenopolitičnih organizacijah in interesnih skupnosti kot delegati.
da se bo na novo včlanilo v društvo kar največje število delovnih in drugih invalidov, ne glede na vrsto in stopnjo prizadetosti, i
II.	PREVENTIVA
1. Preventiva pred nastankom invalidnosti in preventiva invalidnosti sta dve zelo pomembni področji delovnega aktiva in tu. di društva. Na podlagi konkretnih in evidentnih primerov pomanjkljivega varstva pri delu in v okolju, bo aktiv moral opozarjati odgovorne in strokovne službe na zanemarjanje zdravstvenega in tehničnega varstva.
Nešteto vzrokov je, ki vplivajo na raven bolniškega staleža, na
število izgubljenih ur in dni zaradi bolezni in poškodb pri delu in izven dela ter na število invalidov. Vsak od teh pogojev negativno vpliva na storilnost, na narodni dohodek in na živ-Ijensko raven nas vseh. Vsled tega naše društvo predlaga, da se v OZD uvedejo preventivni pre-
gledi za vse invalide. S tem pa bi lahko zagotovili utrjevanje zdravja delavcev in preprečevanje nastanka ali poslabšanja invalidnosti in obolenj. Pri vsem tem pa ne bi smeli gledati samo na okvaro invalida, temveč predvsem na ostale zmogljivosti, na
(Nadaljevanje na str. 7)
RAZPIS
LIP, lesna industrija Bled — Svet za izobraževanje razpisuje v šolskem letu 1975/76 naslednje štipendije in učna mesta vajencev
3 štipendije na tehniški šoli za lesarstvo 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na Biotehnični fakulteti — lesna smer
Kandidati bodo opravili psihotehnični test.
VAJENCE:
1. TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec«, Bohinjska
Bistrica
—	strojni	mizarji	2
—	strojni	ključavničarji	2
2.	TOZD Lesna predelava Bled
—	strojni	mizarji	4
—	brusač	orodja in rezil	1
3.	TOZD Lesna predelava Mojstrana
—	strojni mizarji	2
4.	TOZD Lesna predelava Podnart
—	brusač orodja in rezil	1
strojni mizar (ali žagar)	1
Pogoj: dokončana osemletka.
5. Več vajencev za poklice ozkega profila (lesni delavec, žagar) za vse TOZD-e
Pogoj: dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole.
Vloge s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor delovne organizacije do 2. julija 1975.
novosti iz SOZD - novosti iz SOZD - novosti iz SOZD
Program dela SOZD Gozdarstvo in lesna Industrija Gorenjske
(Nadalj. iz prejšnje številke)
b)	komercialni
1.	Interna nabava in prodaja (med članicami SOZD)
a)	pripravlja osnove o internem in eksternem poslovanju v SOZD
Obrazložitev:
Za vsako medsebojno komuniciranje je potrebno pripraviti enotne dogovore osnove in pravila, katerih se je potem potrebno pridržavati, če se želi zagotoviti uspešnejše delo.
b)	Uravnava prodajno bilanco surovin in usklajuje poslovno politiko pri prodaji gozdnih sor-timentov s poudarkom najboljšega ovrednotenja surovine in zajemanja čimvečjih količin v blagovno proizvodnjo iz zasebnega sektorja.
Obrazložitev:
Področje surovinske bilance in trgovinska menjava mora sloneti na perspektvinih pokazateljih, da se ne povzroča prveliko nihanje v sami proizvodnji in predelavi glede na trenutne tržne prilike, čeravno se mora dinamično zasledovati vrednostni pokazatelj, da se doseže na ta način čimvečji ekonomski efekt.
c)	Zbira, analizira in ugotavlja količinski in finančni promet med članicami SOZD.
Obrazložitev:
Tekoče je potrebno zasledovati medsebojni promet med članicami SOZD z namenom čim višje stopnje finalizacije v okviru SOZD ob upoštevanju vseh momentov, ki nastopajo v procesu proizvodnje.
d)	Koordinira promet surovin, polizdelkov, izdelkov ter kooperacijske proizvodnje, po principu optimalnosti in smotrnosti.
Obrazložitev:
Promet posameznih proizvodov, ki so za enega lahko surovina, za drugega pa polizdelek ali izdelek, se odvija sedaj več ali manj le na podlagi konkurence na tržišču brez upoštevanja načrtnega koncepta dela na širšem področju in je nujno, da pride v okviru SOZD do usklajevanja in koordinacije tega dela s tem, da se v komercialni službi SOZD ne namerava operativno posegati v delovanje OZD (npr. fakturiranje), temveč samo voditi poslovno politiko v okviru zasledovanja zastavljenih ciljev.
e)	Koordinira promet ostalih surovin in repromateriala, ki se uporabljajo pri članicah SOZD (po potrebi).
Obrazložitev:
Tukaj so mišljene tiste surovine in repromateriali, ki niso predmet zasledovanja ekonomskega efekta v okviru SOZD, so pa kljub temu včasih potrebni določeni koordinacijski posegi v trgovinsko menjavo na tem področju.
2.	Eksterna prodaja in nabava
a)	Usklajuje in koordinira izhodišča komercialne politike.
Obrazložitev:
Pri konkretnem delu nastopajo večkrat možni odmiki ob upoštevanju absolutnih tržnih principov glede na začrtano skupno politiko (kot npr. izvozno-uvozni aranžmaji itd.), ki naj bi bili v naslednji fazi urejeni z internimi kompenzacijami.
b)	Koordinira in sodeluje pri enotnem smotrnem nastopanju na tržišču.
Obrazložitev:
Pni trgovanju nastopajo momenti konjukture za posamezne artikle, ki jih je možno kompenzirati s prodajo neidočih artik-
lov, če obravnavamo promet SOZD-a kot celote. Enak moment nastopa v poslovanju doma in na tujem.
c)	Koordinira nabavo surovin, repromaterialov, polizdelkov in izdelkov za članice SOZD.
Obrazložitev:
V	nabavni politiki se lahko na račun večjih količin (naročilo za vse članice SOZD) dosežejo ugodnejši pogoji (rabat, casasconto, plačilni rok itd.), zato je nujna koordinacija tega dela za vse članice SOZD, tehnično operativno izvedbo posla Pa je možno realizirati preko nosilca posla ali na drug način.
d)	Usklajuje in pospešuje prodajo ter išče najugodnejše možnosti plasmaja na domačem in inozemskem tržišču.
Obrazložitev:
Pri stalnem kontaktiranju v trgovinskem poslovanju je možno obvladati želje in potrebe na širšem področju, zato naj bi bila permanentna naloga komercialnega sektorja SOZD, da te možnosti išče in jih posreduje interesentom (članicam SOZD).
e)	Zasleduje funkcijo uspešnejšega delovanja trgovinske mreže.
Obrazložitev:
V	konkretni situaciji se pojavljajo trgovina ali pa trgovski potniki za ožje področje dela, perspektivno pa naj bi bila funkcija prodaje urejena tako, da bi bilo možno zasledovati čim večje ekonomske rezultate in čim večji predor na tržišče z večjim asortimanom.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti pospeševanju prodaje z večjimi odjemalci (Slovenijales, Uniles, Export drvo itd.).
f)	Urejuje odnose indirektne prodaje.
Obrazložitev:
Kot posredniki nastopajo različne organizacije združenega dela, do katerih je potreben koordiniran nastop, če hočemo izkoristiti potencial SOZD-a v korist posamezne članice SOZD-a. Enako je potrebno tudi koordinirati vse tendence, ki nastopajo pri organizacijah združenega dela glede na članstvo posameznih članic SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske in s tem pogojenih njihovih določenih obveznosti in pravic v tej združbi.
3.	Medsebojno komuniciranje
a)	Posreduje tržne analize
Obrazložitev:
Glede na to, da ne bomo v stanju samostojno izdelovati tržnih analiz (marketinga), je potrebno preko ustreznih služb v drugih organizacijah združenega dela in javnega obveščanja iskati tržne informacije in jih posredovati vsem zainteresiranim članicam SOZD-a.
b)	Proučuje uspešnost komercialnega poslovanja.
Obrazložitev:
S komparativnimi analizami manjšega obsega je možno ugotavljati uspešnost komercialnega poslovanja, čemer se lahko prikaže dejansko stanje tudi v odnosu do drugih, da se ne zadovoljujemo z uspešnostjo v posameznih članicah SOZD-a brez prikaza širše situacije.
c)	Povezuje in zastopa skupne interese komercialnega značaja pri raznih institucijah.
Obrazložitev:
Mnogokrat bo potreben enoten nastop za razne odločitve samoupravnega sporazumevanja, zato je nujno, da zavzame SOZD stališče kot celota, ne glede na pravno-formalne možnosti. Skupno stališče je potrebno predvsem pri nastopanju v Gospodar-
ski zbornici, Poslovnem združenju in sličnih institucijah.
4.	Propagandna dejavnost
a)	Koordinira nastop na sejmih in razstavah.
Obrazložitev:
Sam naslov pove, da je nujna koordinacija tega dela za dosego ugodnejših aranžmajev in pa, da se na ta način doseže tudi afirmacija SOZD-a kot celote.
b)	Koordinira propagandno dejavnost — enotni nastop pri ustreznih posrednikih.
Obrazložitev:
Za vsakodnevno propagandno dejavnost potrebujemo razen sejmov in razstav tudi druge medije, kjer je možno z enotnim nastopom doseči ugodnejše pogoje.
c)	finančno-gospodarski
1.	Sodeluje pri sestavi srednjeročnega plana za obdobje 1976/1980 zlasti glede analize in ocene gibanja vrednostnih pokazateljev plana za to obdobje v primerjavi z elementi teh vrednosti iz preteklega srednjeročnega obdobja.
Analizira možnosti in vrši bi-lansiranje sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter daje strokovno oceno možnosti za združevanje sredstev znotraj SOZD za eventuelne skupne naložbe ter za eventuelno medsebojno finasiranje večjih investicij, ki so v teku.
Obrazložitev:
Ker naj se po samoupravnem sporazumu usklajen razvoj združenih organizacij kaže zlasti v skupnem srednjeročnem planu razvoja, je presoja ekonomsko-finančnega aspekta plana neizogiben pogoj za usklajeni skupni razvoj, ki zahteva ustrezna finančna sredstva ter ekonomsko presojo in utemeljitev vrednostnih podatkov plana.
2.	Na temelju gornje glavne naloge v letu 1975 bo sektor izdelal strokovno utemeljitev in predlog finančne konstrukcije skupnih naložb (po vsej verjetnosti bo to naložba za tovarno dvernih plošč) in pripravil s tem v zvezi osnutek predloga samoupravnega sporazuma o združitvi sredstev v te namene.
Obrazložitev:
Tudi to nalogo postavlja samoupravni sporazum o združitvi v ospredje skupnih nalog. V teku pa je tudi preverjanje osnov za investicijski program tovarne ivernih plošč.
3.	Izdeluje analize poslovnih '-ezultatov združenih organizacij, kar predstavlja stalno delo tega sektorja.
Obrazložitev:
Kot prva je v pripravi analiza rezultatov zaključnih računov za leto 1974 in s tem povezana analiza sredstev delovnih organizacij, ki so že v teku. Ta analiza nam bo omogočila pregled ekonomskega in finančnega stanja delovnih organizacij v času, ki je značilen po zaostreni tržni situaciji zlasti še v sedanjih pogojih inflacije.
4.	Na podlagi izsledkov analize pod točko 3 bo sektor organiziral skupne usklajene akcije pri poslovnih bankah za utemeljitev in preskrbo potrebnih finančnih sredstev za tekoče finansiranje proizvodnje in tudi za pregled možnosti finansiranja medsebojnih potreb združenih organizacij znotraj SOZD.
5.	V letu 1975 bo sektor v skladu z novimi koncepti o vlogi poslovnih bank proučil možnost organiziranja interne banke za potrebe združenih organizacij SOZD.
Obrazložitev:
Za organiziranje in speljavo te akcije so v tem letu že v pripravi zakonski predpisi, ki imajo za
cilj utrditi vlogo združenega dela pri obvladovanju procesa finansiranja ne samo enostavne, temveč zlasti še razširjene reprodukcije. Že svoječasna analiza o integrabilnosti združenih organizacij v SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske je ugotavljala velike možnosti na tem področju.
6.	Ugotavlja investicijske potrebe in zmožnosti gozdarstva v letu 1975 ter raziskuje vire finansiranja znotraj SOZD in tudi izven (SIS republike in drugi).
7.	Usklajuje odnose pri strukturi stroškov v zasebnem sektorju gozdarstva, usklajuje odnose pri kreditiranju v hranilnokre-ditnih službah in organizira skupno nastopanje do ostalih interesnih področij izven SOZD (kmetijske integracije in drugo).
8.	Usklajuje in vpliva na poenotenje vodenja knjigovodskih evidenc in poenotenja sestave in zasledovanja načrtov gozdnogospodarskih organizacij.
Obrazložitev:
Osnovne koncepte izdelujejo finančne in programske službe obeh gozdnih gospodarstev v letu 1975, izvršitev pa je predvidena v teku leta 1976 ob enotnejšem pristopu obeh gozdnogospodarskih organizacij k obdelavi podatkov na visoki in srednji mehanizaciji.
9.	Odgovorna finančna služba v okviru SOZD-a bo skušala čimbolj efektno usklajevati delo go-spodarsko-finančnih sektorjev. To bo zlasti še potrebno ob dejstvu, da so v pripravi novi zakoni o formiranju in delitvi dohodka po sistemu plačane realizacije s posebnim ozirom na osrednjo vlogo TOZD v tem sistemu.
d)	organizacijsko-kadrovski in splošni
1.	Registracija sestavljene organizacije združenega dela
Obrazložitev:
Za registracijo SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenj-skn pri Okrožnem gospodarskem, sodišču Ljubljana pripraviti statut in potrebne spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo.
2.	Samoupravni akti
Obrazložitev:
Za normalno delo skupnih strokovnih služb izdela in predlaga v potrditev delavskemu svetu samoupravne akte, ki urejajo medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, sistemizacijo, nagrajevanje ipd.
Sektor aktivno sodeluje pri izdelavi tistih samoupravnih aktov, ki so enotni ali zelo podobni v vseh organizacijah.
3.	Organizacija dela skupnih strokovnih služ
Obrazložitev:
Glede na sprejeto organizacijsko shemo in sistemizacijo delovnih mest analizira, če ta odgovarja potrebam dela sektorjev v SOZD. Analiza naj tudi pokaže, kdaj in kako združevati posamezne službe zaradi racionalizacije in boljšega poslovanja na nivoju SOZD.
Sektor proučuje in analizira notranjo organizacijo strokovnih služb v OZD in TOZD in daje predloge za poenotenje organiziranosti.
4.	Informacijski sistem
Obrazložitev:
Že v letu 1975 analizira obstoječe stanje v AOP in izdela predlog plana, kako to dejavnost poenotiti, kar bi lahko takoj dalo dobre rezultate. Pri izdelavi te analize aktivno sodelujejo vse prizadete službe v OZD in TOZD, kjer imajo AOP že uvedeno.
Za čimprejšnje polno življenje SOZD so potrebne hitre, dobre in učinkovite informacije, zato izdela model obveščanaj in komuniciranja med TOZD, OZD in SOZD ter obratno.
5.	Kadrovska politika
Obrazložitev:
Sektor izdela predlog enotnih meril kadrovske politike, ki naj bi jih osvojile vse OZD in TOZD.
Z ustreznimi službami v lesni industriji izdela program za reševanje problemov delovnih invalidov v gozdarstvu.
6.	Izobraževanje
Obrazložitev:
Sektor izdela enotno politiko izobraževanja od rednih strokovnih šol do izobraževanja ob delu in družbeno-političnega izobraževanja. Potrebna je racionalna organizacija raznih seminarjev za strkovnjake ozkih profilov. Enotni programi seminarjev in pravilno izkoriščanje predavateljev dajo tudi večjo kvaliteto izobraževalnega procesa.
Posebno pozornost moramo posvetiti tudi izobraževanju kmetov — lastnikov gozdov.
7.	Rekreacija in družbeni standard
Obrazložitev:
Skupaj s sindikalno organizacijo sektor že v letu 1975 pripravi predlog za letovanje v počitniških domovih članic SOZD. Ob tem si prizadeva poenotiti politiko regresiranja in določanja čimbolj enotne cene oskrbnega dne v domovih. Sektor išče tudi druge možnosti, da se kapacitete povečajo in se tako čimvečjemu številu delavcev omogoči letovanje.
Izdela predlog enotnih meril za dodeljevanje kreditov za nakup ali pridobitev stanovanj in za individualno gradnjo.
8.	Koordinacija dela služb v delovnih organizacijah in TOZD
Obrazložitev:
Sektor koordinira delo istovetnih sektorjev v OZD in TOZD in preko medsebojnega kontaktira-nja delavcev na posameznih področjih dela skrbi za kar največje poenotenje dela in aktov, ki urejajo posamezna področja dela.
9.	Delo za samoupravne organe in družbeno politične organizacije
Obrazložitev:
Skupaj z ostalimi strokovnimi službami opravlja administrativno tehnična opravila za potrebe samoupravnih organov in druž-beno-političnih organizacij.
Sektorji analizirajo dogajanja in poročajo organom upravljanja ter sprejemajo in opravljajo naloge po sklepih organov v okviru delovnih programov.
Kolegijski poslovodni organ SOZD predsednik:
Pavle Tolar, 1. r.
Morda ne veste
SOZD sestavlja 8 organizacij združenega dela (Alples, Gradis Škofja Loka, LIP, GG Bled, GG Kranj, Aero Medvode, Jelovica, Zlit.
Vsa podjetja skupaj imajo 28 temeljnih organizacij združenega dela.
Zaposleno je 4679 delavcev, največ v Jelovici in sicer 1100, najmanj pa v Gradis Škofja Loka — 274 delavcev.
Sklepi samoupravnih organov
Svet za gospodarjenje (12.5.1975)
1.	V javno obravnavo je dal dopolnilo samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in sredstev za OD v DO: doda se 15 a člen:
»Uresničujoč načelo solidarnosti so delavci vseh TOZD sporazumni, da se delavcem, ki so zaradi zdravstvenega stanja oziroma zmanjšanih delovnih sposobnosti razporejeni iz enega delovnega mesta na drugo, ki je nižje vrednoteno, prizna razlika med obračunsko postavko po njegovi dosedanji razporeditvi in obračunsko postavko za delo, ki ga opravlja (vendar največ za razliko 3 kategorij).
Razlika po 1. odstavku tega člena pa se priznava:
1.	delavkam, ki dosežejo starost 35 let in imajo skupne delovne dobe 25 let, od tega pa 10 let v DO,
2.	delavcem, ki dosežejo starost 50 let in imajo 30 let skupne delovne dobe ter od tega 10 let v DO.
O taki prerazporeditvi odloča na predlog vsakega posameznika odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v TOZD s sodelovanjem zdravnika ambulante.«
2.	DM »samostojnega strokovnega sodelavca za primarno proizvodnjo« v projektivno razvojnem biroju je ocenil s XVII. kategorijo.
3.	Sprejel je sklep, da v kolikor tudi v maju mesecu ne bo TOZD trgovina dosegla boljših rezultatov, je treba do 1.6.1975 pripraviti nov način obračuna ali manjši plan.
4.	Predlagal je, naj se TOZD trgovina čimprej dogovori za celodnevno poslovanje, ker smatra, da bo problem nedoseganja plana le na ta način v celoti rešljiv.
Svet za splošne zadeve (21.5.1975)
1.	Glede na situacijo v prodaji in glede na zaloge je dal prodaji možnost znižanja cen pri vseh vrstah vrat od 5—20 %.
Popust je treba popularizirati.
2.	Prodaja mora svet 1-krat mesečno obveščata, kakšni popusti so bili dani in kakšen je rezultat tega.
3.	TOZD trgovina na drobno naj prilagodi čas poslovanja potrebam tržišča.
4.	Na osnovi samoupravnega sporazuma in internih aktov o nadomestilih je ing. Mežanu odobril povračilo prevoznih stroškov v višini 0,50 din za km.
Svet za družbeni standard (21.5.1975)
1. Na podlagi prošenj za gradbeno posojilo, rang lestvice in razpoložljivih sredstev je odobril posojilo naslednjim prosilcem:
a)	Prosilcem, ki v preteklem letu niso prejeli zaprošene višine:
—	Jakopič Franc	30.000.— din
—	Kraigher Ciril	30.000.—	din
—	Noč Anton	30.000.— din
—	Lomovšek Ivan	30.000.— din
—	Trpin Marija	30.000.— din
—	Mikelj Majda	30.000.— din
—	štendler Jože	30.000.— din
—	Janša Emilija	30.000.— din
—	Pretnar Anton	30.000.— din
—	Ambrožič Jože	30.000.— din
—	Ogrin Slavko	15.000.— din
—	Bajrič Antonija	30.000.— din
—	Poljanec Metka	30.000.— din
—	Koren Jože	30.000.— din
—	Golc Anton	25.000.— din
—	Cesar Branko	5.000.— din
—	Mencinger Cilka	30.000.— din
—	Mrak Jakob	30.000.— din
—	Kunej Jelka	20.000.— din
—	Arh Anton	15.000.— din
b)	Novim prosilcem:
—	Mikelj Stanko	45.000.— din
—	Hodnik Marija	45.000.— din
—	Rozman Minka	45.000.— din
—	Trpin Andrej	11.500.— din
—	Troha Ivan	30.000 — din
—	Prešeren Janez	30.000.— din
—	Bernard Jožica	45.000.— din
—	Trojar Srečko	30.000.— din
—	Rozman Janez	25.000.— din
—	Petek Ivanka	40.000.— din
—	Stoje Zdravko	45.000.— din
—	Kovačič Mara	14.000.— din
—	Jekler Jakob	37.500.— din
—	Šolar Rafko	45.000.— din
—	Popovič Marija	45.000.— din
—	Čebulj Marija	45.000.— din
—	Sitar Alojz	30.000.— din
—	Trpine Marjan	45.000.— din
—	Koren Franc	45.000.— din
—	Pogačar Božo	45.000.— din
—	Horvat Milka	30.000,—	din
—	Ambrožič Janez	37.500.— din
Posojilo je odobril še Janku Potočniku (45.000.— din) s tem, da ga lahko koristi po 20.11.1975.
Na podlagi vlog Francke Medja iz Jereke in Ivana Cvetka iz Stare Fužine je sprejel sklep, da se posojilo tov. Alojza Medja prenese na ženo Francko Medja iz Jereke 33/a, posojilo Ivana Cvetka pa na ženo Alojzijo Cvetek, Stara Fužina 49. Obe sta zaposleni v TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica.
Svet za izume, racionalizacije in izboljšave (9.5.1975)
1.	Ker LIP Bled ni zainteresiran za odkup patenta V-l, V-2 in V-3 tov. Antona Vidica svet sprejme sklep, da se mu patent na podlagi veljavnega pravilnika daje na razpolago. Ker je predlog dobro obdelan in je vloženo precej truda, je svet sprejel sklep, da se tov. Antonu Vidicu dodeli enkratna nagrada v višini 2.000.— din.
2.	Sprejel je sklep, da se tov. Antonu Vidicu glede patenta kovinska šablona da možnost, da ga patentira sam ali odproda drugemu interesentu.
3.	Na predlog A. Zupančiča je strokovna komisija ugotovila, da ni ideja samo tov. A. Zupančiča, ampak je del ideje tudi tov. A. Černeta, in sicer v razmerju 3:1. Omenjenima se podeli
enkratna nagrada v višini 1.000.— din, in sicer A. Zupančiča 750.— din in A. Černetu 250.— din.
4.	Glede ponudbe tov. Alojza Romška glede prihranka na lesu je sprejel sklep, naj se tov. Romška povabi v TOZD Bled na razgovor s tov. Zupanom in Železnikarjem, katera sta dolžna voditi razgovor.
I
Odbor samoupravne delavske kontrole (24.5.1975)
1.	V smislu določb stabilizacijskega programa in v zvezi s kritično prodajno in s tem v zvezi kritično proizvodno situacijo je treba takoj ukrepati. Zadolžen: kolegij in strokovne službe.
2.	Seznanjen je bil s potnimi stroški v državi za I. tromesečje po planu in posameznih postavkah ni bil presežen. Stremeti je za tem, da se potni stroški sorazmerno zmanjšujejo.
3.	Seznanjen je bil s stroški reklame in propagande in ugotavlja: V dani tržni situaciji je nujno izdelati realni plan stroškov za reklamo in propagando in priporoča skupnemu delavskemu svetu, da tak plan sprejme.
4.	Razpravljal je o stroških reprezentance in sprejel sklep: stroški reprezentance so bili sicer preseženi za 15 %. Treba je stremeti za tem, da bodo stroški reprezentance do konca leta izravnani s planom.
5.	Obravnaval je plan investicij in sprejel naslednji sklep: predložiti bi bilo stališče kolegiju, da se realizacija investicij zapre v stanju kot je. Iz sredstev amortizacije naj TOZD najprej poravnajo lastne obveznosti, preostanek pa lahko v investicije, ko bo podjetje likvidno. Plan investicij je treba stalno spremljati in investirati po pritoku sredstev. Zadolžitev: tovariš direktor.
6.	Pregledal je stroške službenih potovanj v inozemstvo za I. tromesečje in ugotavlja, da so stroški v te namene smotrno koriščeni.
7.	Razpravljal je o reklamacijah iz inozemstva glede opažnih plošč in sprejel sklep: vse reklamacije izvirajo iz več ali manj malomarnega odnosa in neodgovornega dela, zato je nujno, da vodstvo TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica takoj pokrene vse potrebno, da do takih napak ne bo več prihajalo oz. do takih reklamacij.
8.	Referent za varstvo pri delu je zadolžen, da izdela podrobni program izboljšanja s področja varstva pri delu do konca junija 1975. Ce plan varstva pri delu do takrat ne bo narejen, se bo postopalo po samoupravnem sporazumu kot o hujši kršitvi delovne dolžnosti.
9.	Vodja tehnične kontrole skupno z vodji TOZD pripravi spisek pomanjkljive kvalitete izdelkov in predlaga možno rešitev do konca junija 1975. V nasprotnem primeru se obravnava po samoupravnem sporazumu kot hujšo kršitev delovne dolžnosti.
10.	Na vprašanje tov. Mežika, zakaj kupec ne more plačati vrat v TOZD Mojstrana, se sprejme sklep, da odgovorna služba z vodjem TOZD možnost plačevanja vrat v Mojstrani preštudirajo in podvzamejo potrebne ukrepe. Zadolžen: vodja prodaje. Rok: 15. junij.
XII. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TOZD,
LESNA PREDELAVA BLED
z dne 16. maja 1975.
1.	Prodaja in proizvodnja naj takoj izdelata plan proizvodnje za prihodnje obdobje za oddelek vrata, oz. poiščeta nove možnosti zaposlitve zaposlenih v tem oddelku (dopolnilni izdelki).
2.	DS daje osnutek Statuta temeljne organizacije združenega dela lesne predelave Rečica v 14-dnevno javno obravnavo in apelira na vse zaposlene, da ga pregledajo in pošljejo pripombe komisiji za sestavo Statuta v TOZD Bled.
3.	DS daje v javno obravnavo predlog organizacije in delitve posrednih del v TOZD Rečica in obenem zadolži vodjo TOZD, da organizira javno obravnavo tega predloga. Vsem delavcem je treba omogočiti, da pregledajo vse gradivo, na podlagi katerega bodo lahko posredovali svoje pripombe.
Pripombe je oddati do 2. 6.1975 na LIP, lesna industrija Bled ing. Blažu Henriku.
Kompleti organizacijske sheme z opisi delovnih mest so na razpolago vsem zaposlenim v oddelku žage pri oddelkovodju, v oddelku vrat na Gorjani in hali pri izmenovodjih ter pri tajnici TO, kjer si jih lahko vsakdo izposodi za 24 ur oz. ogleda.
4.	Za delegata na predlog SDS v Zbor delegatov združenja TOZD lesne industrije Gospodarske zbornice Slovenije imenujemo ing. Franca Bajta.
5.	Za koriščenje kolektivnega dopusta morajo biti delavci obveščeni najmanj 3 dni pred nastopom. Nadalje je DS sprejel sklep, da se v oddelku vrata v mesecu maju 1975 ne bo delalo nobene sobote.
6.	DS je odobril DPD »Svoboda« Bohinjska Bela brezplačno sušenje, razrez in skobljanje desk ca. 10 m’ za potrebe adaptacije kulturnega doma. Delo opravijo naši sodelavci pod vodstvom Ivana Korošca.
TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica
DS TOZD — 8.5.1975
1.	Z ozirom na številne probleme proizvodnje, se bo v prihodnje, ko bo izdelana tudi analiza fiksnih stroškov, posvetila ena seja izključno konkretnemu reševanju teh problemov.
2.	Predlog organizacije v TOZD se da dne 12. 5. 1975 v javno obravnavo, ki naj traja do 2. 6.1975. Ker je na razpolago le omejeno število izvodov (4) kompletne organizacije, bodo ti na razpolago po posameznih oddelkih in skupinah po posebnem razporedu, ki ga bo izdelal pomočnik v. d. vodje TOZD. Najprej naj si predlog ogledajo posamezniki, ki so zainteresirani, nato manjše skupine, obravnava pa naj se tudii na zborih (ob sprejetju Statuta TOZD). Po potrebi se bo sistemizacija še obrazložila.
3.	V oddelku ISO-SPAN se ukine proizvodnja dveh izmen in uvede proizvodnja na eno izmeno. Pri tem nastane višek delovne sile, zato naj prva izmena ostane kompletna, dopolni naj se iz druge izmene, ostale delavce pa naj se razporedi na ustrezna delovna mesta po ostalih oddelkih. Pri tem naj se upošteva njihova kvalifikacijska struktura. Razporeditev je začasna, osebni dohodki naj se uredijo v skladu s pravilnikom o osebnih dohodkih. Za ureditev teh vprašanj je pristojen odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu.
(Nadaljevanje na str. 5)
Malo
novega
PROGRAM RAZVOJA DO LETA 1980
Republiškemu zavodu za planiranje so gorenjska lesna in gozdna podjetja morala poslati, preko občinskih skupščin načrte razvoja v letih 1976 do 1980. Prvi kazalci, ki pa še niso podrobno obdelani, kažejo veliko naraščanje Zaposlenosti (novih delavcev). To nekje pomeni, da večina podjetij še vedno namerava graditi nove zmogljivosti, manj pa vlagati v modernizacijo in novo tehnologijo. Vendar je to le prvi vtis. Naloga vsem strokovnim službam in organizacijskim službam v članicah SOZD je namreč postavljena malo drugače. Izdelati morajo, tako kot predvidevajo sprejeta politična izhodišča, take razvojne programe, ki bodo upoštevali predvsem strogo gospodarnost oziroma dobiček, ter seveda socialno in drugačno varnost delavcev.
Sicer pa realno gledano, v sestavljeni organizaciji Gorenjske ne bo večjih vlaganj. Trenutno je še vedno v načrtih le tovarna ivernih plošč, za katero pa se prav sedaj pripravljajao analize o upravičenosti in potrebi izgradnje. Predvsem bo potrebno natanko proučiti vprašanje surovin za njeno delo in pa seveda prodajo viškov. O žagah je bilo že precej govora, vendar kot je videti doslej, do leta 1980 ni pričakovati, da bi članice SOZD kakorkoli vlagale denar za skupno veliko žago. Torej obstoječe žage bodo še rezale.
j. C.
Obratna ambulanta je pričela delati
Že v letu 1972/73 smo se začeli dogovarjati z Gozdnim gospodarstvom Bled in Tovarno vezenin Bled, da bi na Bledu ustanovili skupno obratno ambulanto. V glavnem smo se za ta korak odločili zaradi preobremenjenosti v zdravstvenem domu Bled, kjer se je dogajalo, da so pacienti večkrat prejeli številke in so šele drugi dan bili sprejeti v ordinacijo. Poleg tega pa nas je vodila pri ustanavljanju obratne ambulante tudi želja, da bi v naših delovnih organizacijah pričeli z delom tudi na področju preventive.
Samoupravni organi vseh treh organizacij združenega dela so v lanskem letu sprejeli sklepe o ustanovitvi lastne obratne ambulante in odobrili tudi potrebna finančna sredstva za preureditev prostorov, katera nam je dal na razpolago Zdravstveni dom Jesenice — enota Bled. Prav tako so bila odobrena finančna sredstva za nabavo potrebne opreme.
Ambulanta bi morala pričeti obratovati že v lanskem letu, vendar so nastopile težave pri iskanju zdravnika. Že na prvi razpis se je sicer zdravnik prijavil, kasneje pa je odstopil. Ponovni razpis ni bil uspešen in tako je uspel šele zadnji (tretji) razpis; obratna ambulanta je končno po vseh težavah pričela delati 5. junija 1975 in je do nadaljnjega dogovorjen sledeči delovni čas:
v ponedeljkih, torkih, četrtkih
in petkih
od 7. do 14. ure,
v sredah pa
od 14. do 20. ure.
Prepričani smo, da so s tem vsi trije delovni kolektivi pripomogli k izboljšanju zdravstvene službe na tem območju in da se bo to tudi odražalo pri nudenju zdravstvenih uslug našim delavcem.
Osebju obratne ambulante želimo polno uspehov pri njihovem delu!
Sklepi samoupravnih organov
(Nadaljevanje s str. 4)
4.	Osnutek Statuta TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« BOH. BISTRICA se da v 12-dnevno javno obravnavo.
5.	Delovna sobota 10. maja se prestavi na eno prihodnjih prostih sobot.
6.	Tov. Bajt ing. Franca se razreši dolžnosti v. d. vodje TOZD, za novega v. d. vodje TOZD pa se imenuje tov. Čuden ing. Vinkota. Primopredaja poslov naj se izvrši do 24.5.1975.
7.	Za delegata vseh TOZD v Gospodarsko zbornico SRS se imenuje novosprejetega direktorja tov. Bajt ing. Franca.
8.	Prošnji tov. Stare Jankota za odobritev neplačanega dopusta se ne ugodi z ozirom na pomanjkanje delovne sile v poletnih mesecih. Do 7 dni neplačanega dopusta mu lahko odobri v. d. vodje TOZD.
Prošnji GD Nomenj za posojilo ca. 72 kom opažnih plošč (brezplačno) se ugodi. Rok vrnitve — najkasneje dva meseca od dneva prevzema.
ODBOR ZA MRDZD — 17. 5.1975
1.	Zadeva glede tov. Brancelj Franca se z ozirom na obstoječe stanje (kopičenje zalog, slaba prodaja, zadostno število delovne sile) ne bo obravnavala.
2.	Na novem mehaniziranem skladišču oblovine se ukinejo delovna mesta z nazivom »hlodar«.
3.	Razpored delavcev v oddelku opažne plošče se potrdi skupaj s pripombami.
4.	Študij dela naj skupaj z oddelkovodjem in pristojnimi službami ponovno prouči delovna mesta oz. zadeve (vprašanja tehnologije, delovnih norm) v oddelku opažne plošče, ki še niso rešene.
5.	Z ozirom na veliko število bolovanj naj referent za varstvo pri delu do prihodnje seje odbora pripravi poročilo o vzrokih bolovanj.
6.	Dokler ne bo rešeno vprašanje delovnih mest za delavce iz ukinjenega krlišča se jih še naprej obračunava po istih kategorijah kot doslej.
7.	Odgovornost za ureditev nadalje zadeve glede tov. Mlakar Jožeta naj prevzame tista oseba, ki mu je dovolila, da se danes ni udeležil seje odbora.
8.	Tov. Dobravec Vidi se obračunava OD po kategoriji napisani na odločbi.
9.	Z ozirom na rešitev problema OD pri premestitvi delavcev iz delovnih mest z višjo na delovna mesta z nižjo kategorijo se tov. Odar Franca, Mlakar Jožeta in Korošec Vinkota predlaga invalidski komisiji. Zato je zadolžen varstvenik TOZD. Za omenjene delavce se na odločbe pod naziv delovnega mesta navede »nadomeščanje v oddelku opažnih plošč«.
10.	Tov. čuden Janeza se iz oddelka žaga premesti v oddelek opažne plošče. Sklep velja od 19.5.1975 dalje.
11.	Razpišejo se naslednja prosta delovna mesta:
1.	Spajalec I. — širinsko spajanje
2.	Cepilničar srednjega sloja
Pogoji za zasedbo:
Pod 1. — strojni mizar s trimesečnimi delovnimi izkušnjami, priučeni lesni delavec z enoletnimi delovnimi izkušnjami
Pod 2. — strojni mizar s šestmesečnimi delovnimi izkušnjami.	’
Za oba delovna mesta se zahteva natančnost pri delu.
Pismene prijave s splošnimi podatki je dostaviti v pisarno vodstva TOZD v roku 8 dni po razpisu.
12.	V oddelku ISO-SPAN ostane kompletna prva izmena, in sicer:
—	Črnko Jože
—	Fujs Štefan
—	Rabič Ivan
—	Gardener Simon
—	Mencinger Franc
—	Bizjak Ivan
—	Repinc Valentin
—	Smukavec Janez
—	Kunstrle Ferdinand
—	Odar Jakob
—	Arh Martin
—	čoralič Esad
—	Korošec Vinko
—	Bolčina Alojz — začasno, dokler se ne vrne z orožnih vaj tov. Gardener Simon.
V kolikor tov. Korošec Vinko iz zdravstvenih razlogov ne bi mogel opravljati dela v oddelku ISO-SPAN, se na njegovo mesto razporedi tov. Medja Albina.
Ostali delavci se razporedijo z ozirom na kvalifikacijske strukture v naslednje oddelke:
Pohištvo:	—	Rejc Srečko
—	Ravnik Jože
—	Kočevar Franc
—	Godec Tomaž
—	Kranjc Franc
—	Bolčina Alojz
Kovinski oddelek:	—	Murovec Anton
čiščenje:	—	Arh Franc
—	Odar Jože
—	Medja Albin
Ta razporeditev je začasna, osebni dohodki se obračunavajo v skladu s pravilnikom o osebnih dohodkih.
13.	Razpiše se delovno mesto »evidentičar« v oddelku žaga.
Pogoji za zasedbo:
—	ekonomski tehnik z enoletnimi delovnimi izkušnjami ali
—	nepopolna srednja šola s triletnimi delovnimi izkušnjami.
Zahteva se tudi natančnost pri delu.
Razpis je zunanji, pismene prijave je dostaviti vodstvu TOZD v roku 8 dni po objavi.
14.	Ugodi se predlogu kovinskega oddelka za premestitev tov. Pfeifer Antona dz delovnega mesta mehanik II. na delovno mesto mehanik I., vsled tega, ker je dokončal delovodsko šolo strojne stroke in ker je že večkrat nadomeščal mojstra v mehanični delavnici.
Prav tako se ugodi predlogu za premestitev tov. Mencinger Franca iz delovnega mesta strugar II. na delovno mesto mehanik I., ker je le-ta dokončal tehnično srednjo šolo strojne stroke.
Predlog za ostale razporeditve se bo obravnaval, ko bo izdelana in sprejeta nova organizacija.
15.	Predlog študija dela za premestitev tov. Vojvoda Lovra iz delovnega mesta tehnolog II. na delovno mesto tehnolog I. se bo obravnavalo in dokončno rešilo, kò bo potrjena nova organizacija.
16.	Odbor soglaša z odpovedima delovnega razmerja tov. Cvetek Ivana (17. 5.1975) in Medja Alojza (30. 4. 1975).
17.	Prošnjam Medja Stankota, Sodja Borisa, Bizjak Iztoka, v oddelek ISO-SPAN se ne odobri z ozirom na proizvodno problematiko.
18.	Vloge za premestitev tov. Stojanovič Milojeta za voznika viličarja in Gašperin Markota za premestitev v kovinski oddelek ostanejo nerešene (v evidenci za dokončno reševanje).
19.	Z ozirom na situacijo, ki obstaja v TOZD ni potrebe po novih delavcih, zato odbor ni obravnaval prošenj za zaposlitev.
20.	Če bo stanje tako, kot je sedaj tudi v poletnih mesecih, se prav tako ne bo zaposlovalo za časa šolskih počitnic študentov in dijakov. V kolikor bi pa taka potreba nastala, pa se bo zaposlilo samo študente in dijake, ne pa učencev osnovne šole. Takrat se bo reševala tudi prošnja za prakso tov. Strgar Zvonke, Boh. Bistrica, Pod rebrofn 10.
Odbor iz istih razlogov zaenkrat ni mogel ugoditi prošnji TOZD Bled za zaposlitev Hadžič Fatime in Ravnik Franca.
21.	Odobri se sprejem na proizvodno delo oziroma počitniško prakso dijakov srednje elektrotehnične šole, in sicer bi to prakso opravljal Zvonko Medja v mesecu juliju, Jensterle Matko pa v mesecu avgustu 1975. Počitniško prakso dijakov srednje ekonomske šole bosta lahko opravljala dijaka, in sicer eden v času od 21. 6.—12.7., drugi pa od 21. 7.—9. 8.1975.
22.	Proizvodno delo dijakov gimnazije Jesenice — III. letnik bodo lahko opravljali vsi dijaki, ki prebivajo na območju Bohinja.
Vsakdanjo prizadevanja
Na trgu je še vedno nekaterih izdekov preveč, po drugih pa je večje povpraševanje. Treba bo zmanjševati proizvodnjo takih izdelkov, ki se slabo prodajajo, povečati pa tako, za katere izdelke je večje povpraševanje. Povpraševanje se veča v korist masivnega pohištva. Za te izdelke bo iskati možno proizvodnjo v okviru SOZD. Tu bo glavna ovira pomanjkanje kvalitetnega lesa. Potrebno bo stalno analizirati tržišče, kaj Je-to zahteva in kaj lah/ko mi vključimo v proizvodni program za premostitev težav v proizvodnji izdelkov, ki ne gredo v prodajo. Planiranje je v glavnem v zaostanku, zato je s tem pohiteti, tako v republiškem merilu kot v OZD in SOZD.
Več pozornosti bo treba posvečati surovinski bazi. Ta bo morala biti bolj raziskana po vrsti, kvaliteti in masi lesa, s katerim razpolagamo. Bukov les doma premalo izkoriščamo, pač pa ga izvažamo, oziroma pokurimo. Napačno je mišljenje, da imamo take in toliko odpadkov pri primarni in sekundarni obdelavi lesa. Pri obdelavi ostajajo
ostanki lesa, ki pa so še sposobni za nadaljnjo obdelavo oziroma predelavo. Tako sta danes žagovina in skoblanci problematičen ostanek, ki pa bosta z novejšo proizvodnjo iveric del surovine za proizvodnjo teh.
Programske zasnove morajo biti usklajene in osnovane na prizadevanjih okrog že osvojenih proizvodnih programov OZD. Tako bo treba skupno in pametno odločati o ukinitvi oziroma osvojitvi proizvodnje nekega izdelka. Programi bodo morali biti dobro izdelani, hitro, z najmanjšimi stroški in hitro realizacijo. Razdelitev na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ne sme biti zakovana, temveč take narave, da se z ozirom na tok dogodokov in potreb lahko spreminjajo, če je to splošna korist.
Važna postavka bo tudi v bodoče izkoriščanje surovin. Vsa organizacija proizvodnje bo morala temeljiti na načinu obdelave z najboljšimi izpleni, količinsko in vrednostno. Računati bo tudi na koncentracijo kapacitet proizvodnje na enem mestu. Razdrobljene obrate enake proizvod-
nje združevati za cenejšo in stro-kovnejšo proizvodnjo. Izdelovati bo predvsem take izdelke, ki kažejo dolgoročno možnost prodaje. Konkurenca nam bo ludi v bodoče stalno za petami, zato bo treba v razvoju dosti delati za oplemenitenje kvalitete in iskanje možnosti za proizvodnjo drugih artiklov.
Potrebna bodo enotni nastopi za doseganje boljših rezultatov v okviru SOZD za utrditev obstoja in prednosti združevanja. Najbrž je jasno, da ni v redu prodajati surovino ali polizdelke z visokimi dobički. Prav bo, če bomo surovino obdelovali doma v visokovredne izdelke z veliko vloženega dela.
Tand
Zaradi prevelikih zalog je treba prodajo pospešiti!
Ekskurzije osnovnih šol
Tudi letos smo obiskali vse osnovne šole v radovljiški in jeseniški občini.
Vodstva šol in pedagoge, ki so pri posameznih šolah zadolženi za poklicno usmerjanje, smo seznanili s potrebami naše delovne organizacije po učencih za poklicne in druge srednje šole. Večina bližnjih šol je tudi organizirala ekskurzije v naše TOZD z namenom, da se učenci seznanijo s proizvodnjo v lesni industriji.
Po dogovoru s službo poklicnega usmerjanja v Radovljici in na Jesenicah je bila dne 8. maja 1975 ekskurzija potencialnih kandidatov, ki so se vsaj informativno zanimali za poklice v lesni industriji.
Ekskurzije so se udeležili učenci naslednjih šol:
—	OŠ Mojstrana — 6
—• OŠ Žirovnica — 4
—	OŠ Prež. Vor., Jesenice, 5
—	OŠ Tone Čufar, Jesenice, 3
—	OŠ Bled — 13
—	OŠ Lipnica — 1
—	OŠ Bohinj — 4
—	OŠ Lesce — 1
—	OŠ Radovljica — 13
Skupaj se je obiska udeležilo
50 učencev.
Obiskali so TOZD Lesno predelavo Bled. Ogledali so si primarno predelavo lesa v oddelku žage in finalno predelavo lesa v oddelku vrat. Po ogledu smo imeli kratek razgovor, kjer smo jih seznanili z delovno organizacijo, z našimi potrebami po kadrih in šolami lesne stroke v Škofji Loki in Novi Gorici. Ekskurzijo je vodila tov. Magda Jensterle z Zavoda za zaposlovanje Kranj, enota Radovljica.
Ta in ostale akcije so bile izvedene z namenom, pridobiti učence za poklicne in druge šole za potrebe naše delovne organizacije.
Blaževič
Selitev
prototipne
delavnice
Želja nas v protitipni delavnici po večjih, udobnejših prostorih, se je končno uresničila.
V novih prostorih imamo ločeno ročno in strojno delavnico, da ni v obeh prosotrih prevelikega prahu in ropota. Za sejemske eksponate pa imamo poseben prostor, kjer je shranjen ves sejmski material.
Ti prostori so prej služili krojenju in skladiščenju furnirja ter mehanični delavnici v stari žagi na Rečici, kjer so že narejene odprtine za vstavitev kompletnih vrat.
Seveda smo v novih prostorih morali predhodno opraviti manjša zidarska, vodovodna dela. Električno napeljavo so nam uredili monterji TOZD Bled, mizarska dela pa smo opravili sami. Ročna delavnica je ogrevana, medtem ko v strojni delavnici še ni ogrevana in ga bo treba naknadno vgraditi. Dovod zraka imajo napeljano iz delavnice podbojev. Imeli bomo tudi svojo ventilacijo za odsesovanje skob-ljancev ter prahu žagovine; to bo v naslednjih dneh montirano.
Težava, ki nas spremlja že vrsto let pa je stiskalnica. Ena je z veliko stiskalno površino, druga pa stoji mrzla, ker ne dela. Pri stiskanju različnih vzorčnih komadov, ki so včasih tudi manjše površine, moramo v večjo stiskalnico doložiti dosti praznih komadov, da vsaj delno pokrijemo površino stikalnice, drugače lahko pride do okvar.
Manjša enoetažna stiskalnica bi bila za našo delavnico nujno potrebna, ker bi tako lahko opravljali svoje delo in ne bi več nadlegovali oddelka vrat za upo-reabo njihove stiskalnice.
Žerovec Franc
Izobraževanje v republiškem računskem centru
Skupina za šolstvo pri Republiškem centru skrbi za brezplačno osnovno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje programerjev in organizatorjev avtomatske obdelave podatkov. Redno prirejamo uvodni tečaj o osnovah sistemske analize in tečaj programskega jezika COBOL in FORTAN, razen tega pa še posebne seminarje za uporabo aplikativnih programskih paketov in sistemskih programov.
začeli redno izobraževati programerje za naše partnerje, je opravilo osnovne tečaje 785 ljudi.
Na uvodnem tečaju nudimo našim tečajnikom osnove računalništva. Spoznajo dokaj enostaven model računalnika, zanj že napišejo programe v jeziku, prilagojenem modelu in spoznajo zgradbo računalnika CYBER. Skupina za šolstvo v tem tečaju še posebej skrbi za to, da tečajniki pripravijo problem za računalnik v obliki diagrama poteka. Uvodni tečaj traja tri tedne. Po uvodnih testih približno 20 °/o
ORGAI i’ I ZAC IJ EMA '
in kontrolne stavke operacijskega sistema. Ta podlaga zadošča, da udeleženci tečaja v enomesečnem praktičnem delu že samostojno rešujejo zahtevnejše probleme.
Na dodatnih tečajih in seminarjih si programerji neprestano poglabljajo znanje. Nekateri začno uporabljati tudi aplikativne programske pakete, drugi se usmerjajo študiju še drugih programskih jezikov.
Veliko zanimanje za naše tečaje med partnerji nam za zdaj onemogoča, da bi širili našo uč-
KONFIGURACIJA RAČUNALNIKA CYBER 72-26 V RRC
prijavljencev odklonimo, ali pa sami ugotove, da niso sposobni za to delo in zapuste tečaj. Ostali večinoma ostanejo in šolanje tudi dokončajo.
Tečaj »Osnove sistemske analize« je namenjen programerjem, ki že imajo nekaj prakse. Seznanijo se z načinom organizacije obdelave podatkov in z metoda-
no bazo tudi na druge interesente, čeprav bi to želeli. Tečaji in seminarji so brezplačni, udeleženci plačajo le skripta.
Zanimivo je, da prihaja na naše tečaje precej ljudi s fakultet, kar daje upanje, da bodo prihodnje generacije še bolj posegle po računalniku kot orodju raziskovalnega dela.
mi prenašanja in prilagoditve ročnih obdelav avtomatski obdelavi podatkov.
Tečaja za prograska jezika COBOL in FORTRAN sta razdeljena v dva dela, teoretični in praktični. Najprej se morajo tečajniki spoznati z osnovnimi stavki jezika, za katerega študij so se odločili. Seveda morajo svoje no-vopridobljeno znanje praktično preizkusiti tudi na računalniku. Po treh tednih se morajo poglo-
•	Najboljša naložba vašega denarja za dobo enega leta je obveznica
•	Ob nakupu obveznic 10 % obresti vnaprej
•	6 % olajšava pri plačilu davka
•	Uporaba za plačilo davkov
•	Možnost udeležbe pri najemanju
potrošniških posojil
•	Za izplačilo jamči federacija
Kupujte obveznice federacije
Obveznice so izdane v dveh serijah. Prva serija bo v prodaji do konca junija, druga pa od 1. julija do konca leta 1975. Obveznice so naprodaj pri vseh enotah Službe družbenega knjigovodstva.
Obresti dobite že ob nakupu obveznice, kar pomeni, da za obveznico, za katero boste ob izplačilu prejeli 100 dinarjev, plačate:
% ;
0BBK3HHUA OBVEZNICA OBVEZNICA OEBP.TIIMUA
januarju in juliju	din	87,30
februarju in avgustu	din	87,95
marcu in septembru	din	88,70
aprilu in oktobru	din	89,40
maju in novembru	din	90,15
juniju in decembru	din	90,90
Imetnik obveznice lahko uveljavi znižanje davka od skupnega dohodka občanov ter obrtne in kmetijske dejavnosti. Ugodnost se izkoristi tako, da se davek zniža za 6% vrednosti kupljenih obveznic. Obveznice se lahko uporabljajo za plačilo davkov; o tem dajejo informacije davčne uprave.
Imetnik lahko obveznico uporabi pri najemanju potrošniškega posojila v poslovnih bankah kot udeležbo namesto gotovine.
Obveznice bodo izplačevale vse enote Službe družbenega knjigovodstva, in sicer:
obveznice prve serije po 30. juniju 1976
obveznice druge serije po 31. decembru 1976
Nekaj spodbudnih pojmov o invenlivno-inovacijski dejavnosti
V	večino razvitih deželah je inovacijski proces vključen in vgrajen v gospodarsko poslovanje. Organsko je povezan z neposredno proizvodnjo in organiziran na vseh nivojih podjetja.
Pri nas so izbrali letošnje leto za leto izumiteljstva in racionalizacij. Spričo teh dejstev, da je znatno premalo razumevanja za inovacijski proces pri nas na vseh nivojih, je nujno potrebno razmisliti, kako množičnejše to dejavnost oživeti.
V	naslovu smo Omenili dva
pojma: inventivno inovacijsko dejavnost. Pred nadaljevanjem bi bilo potrebno le-ta pobližje spoznati.	C	I
Invencija je novo spoznanje, zamisel oziroma ideja posameznika, le-ta se porodi ob opazovanju in razmišljanju, kako obstoječe stanje poboljšati ali prilagoditi specifičnim zahtevam dela. Uporaba teh idej v gospodarske namene, s katerimi bi spremenili neko obstoječe stanje, pa imenujemo inovacija. Tehnološka inovacija je prva uporaba znanosti in tehnologije v nove namene zaradi gospodarske koristi. Inovacije in tudi invencije lahko delimo glede na njihov značaj na izume, tehnične izboljšave in koristne predloge.
Če trdimo, da je inovacija ali zamisel posameznika tudi lahko izum, tehnična izboljšava ali koristen predlog, si le-te pojme po-bliže oglejmo.
Kaj je izum? Naš zakon o izumih navaja, da je izum nova rešitev določenega tehničnega problema, ki se da uporabiti v industrijski ali kakšni drugi gospodarski dejavnosti.
Pri izumu je značilno:
1.	da je tehnične narave, da rešuje le tehnični problem;
2.	da je nov, pri čemer pa mora biti novost objektivna v državnem ali svetovnem merilu;
3.	da je v industriji uporaben in da ga je možno poljubnokrat ponoviti.
Gledano s stališča gospodarjenja je izum najvišja oblika ustvarjanja tehničnega napredka, ker predstavlja novo stanje tehnike. Tako evropske konvencije o podeljevanju patentov navajajo, da mora patent vsebovati določeno stopnja inventivnosti.
Po pravilniku o nagrajevanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov pri našem podjetju se šteje za izum nova ustvarjalna rešitev določenega tehničnega problema, ki se da uporabiti v dejavnosti podjetja in izpoljnjuje pogoje za pridobitev patenta.
Za izum se tretira tudi oblikovanje izdelka, pri katerih je zaščitena oblika pri paterttnem uradu.
Če je izum ustvarjen v podjetju, se tega upošteva:
1.	če je bil izumitelj v delavnem razmerju s podjetjem;
2.	če je prišlo do patenta v šestih mesecih po preteku delovnega razmerja s podjetjem;
3.	če je prišlo do izuma po nalogi podjetja z njegovimi sredstvi, ne glede na to, kdaj in kje je bil izum ustvarjen in če koristi podjetju.
Kaj je tehnična izboljšava?
Za tehnično izboljšavo se šteje v smislu zakonitih predpisov tista tehnična rešitev, s katero se doseže z znanimi tehničnimi sredstvi in tehnološkimi postopki večjo storilnost, boljša kakovost
proizvodov, prihranek pri materialih in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola proizvodnje in varnost dela. Iz navedene definicije, ki je popolnoma jasna, bi želel prikazati nekaj razlik med tehnično izboljšavo od izuma.
Prva razlika je v tem, da izum predstavlja novo stanje tehnike, tehnična izboljšava pa nasprotno operira z znanimi tehničnimi sredstvi oz. postopki.
Druga razlika je v tem, da je pri izboljšavi bistvena neposredna ekonomska korist, kar pri izumu ni nujno.
Nadalje je običajno pri tehnični izboljšavi tudi novost samo subjektivna pač zaradi dejstev, da se operira z znano tehniko. Tehnična izboljšava mora biti originalna in relativno nova ob primerjavi s stanjem tehnike v podjetju.
Tudi pri našem veljavnem pravilniku za tehnične izboljšave štejemo tiste tehnične rešitve, s katerimi se doseže večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav večjo varnost dela in drugo.
Kaj je koristen predlog?
To je predlog, ki pomeni racionalnejšo rešitev in izvajanje različnih funkcij v podjetju, ki pa po predpisih niso izum ali tehnična izboljšava. Med koristne predloge štejemo predvsem manjše rešitve v proizvodnji, organizaciji, poslovanju, transportu in drugih službah.
Po našem veljavnem pravilniku o nagrajevanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov le-ta zajema tudi pre-nešene rešitve in izkušnje iz drugih podjetij ali literature. V podjetju mora ta prinesti znižanje stroškov izdelave, prihranke na materialu, znižanje izdatkov za energijo in podobno.
Koristen predlog kakor tudi tehnično izboljšavo lahko uveljavlja vsak član kolektiva, ne glede na delo, ki ga opravlja v okviru svojega rednega delovnega časa. Izvzeti so predlogi, sno-vani na osnovi uspešno sklenjenih pogodb za dobavo ali prodajo blaga oz. izdelkov naše proizvodnje in so podani s strani oseb, ki delajo na tem področju.
Poseben pomen inventivne dejavnosti pripisujemo tako imenovani »množični inventivni dejavnosti«, le-ta za dvig produktivnosti neprestano išče rešitve ob sodelovanju najširšega kroga delavcev iz neposredne proizvodnje, običajno so rešitve množične inventivne dejavnosti koristni predlogi, ki gospodarski organizaciji prinaša znatne prihranke. Izredna pomembnost te dejavnosti za podjetje narekuje tudi stalno skrb in nego ter dolžnost vseh dejavnikov za ustvarjanje takega vzdušja v temeljni organizaciji, da pride do čimvečjega števila takih predlogov.
ing. Pavel Zupan
Člani uredniškega odbora:
Robič Ivan, glavni urednik;
Jeglič Silva, tehn. urednik;
žitnik Janez, Pretnar Jasna, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril.
Novo skladišče hlodovine
31. maja sta GG Bled in LIP Bled v Bohinjski Bistrici slovesno odprla novo skladišče hlodovine.
To, eno najmodernejših tovrstnih skladišč v Evropi, je stalo 2,5 milijarde S din in je izredna pridobitev. Odpravila bo namreč večino najtežjih ročnih del v gozdarstvu, to je luplenje, krojenje, merjenje, razžagovanje in delno sortiranje hlodovine.
Njegova zmogljivost je 70.000 m3 hlodovine na leto.
OGNJENI
Predavanje o preventivi v TOZD Bohinj
Delo IGD »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica poteka v letošnjem letu po predvidenem oz. postavljenem planu.
V nedeljo, dne 25. maja 1975 sta prav na DAN MLADOSTI ob 8. uri zjutraj član Občinske gasilske zveze Radovljica tov. Pogačar Viktor in Lunar Ivan izvedla dveurno predavanje s filmom.
Zaradi pomembnosti predavanja smo vabili poleg vseh operativnih članov društva še vse mojstre in oddelkovodje, sušilni-čarje in strojnike ter vodjo TOZD. dO skupnega števila operativnih članov, ki jih je 40, je prišlo na predavanje 23 članov, vseh pa je bilo 34.
Prvo polovico predavanja je izvedel tov. Pogačar, ki je govoril o razsvetljavi v delovnih prostorih, svetilkah, plinih oz. zaščiti pred eksplozijami, dalje o zaščiti pred visoko napetostjo dotika, o meij za nevarnost človeka, zaščitnem izoliranju, pogojih niče-nja, zaščitni ozemljitvi itd.
Nato je tov. Lunar prikazal dva filma, prvi je imel naslov DAVEK NA MALOMARNOST, drugi pa DELOVANJE — HIDRANTI IN ROČNI GASILSKI APARATI. Posebno drugi film je bil pomemben za nas, ker prav gotovo še vedno zaposleni ne znajo uporablajti ročne aparate za gašenje začetnih požarov.
Iz števila prisotnih se vidi, da kot vsi operativni člani, ki bi se predavanja morali brezpogojno udeležiti, še prav tako pomena varstva pri delu ne zavedajo tudi tisti mojstri in oddelkovodje, ki si niso mogli »ukrasti« dve uri časa za gasilstvo. Tudi referent za varstvo po svoji službeni dolžnosti ne bi smel manjkati.
Tako so gasilci delno prispevali k praznovanju DNEVA MLADOSTI. Razšli smo se z željo, da še organizramo podobna predavanja, ker so zanimiva in poučna.
Minka Dobrin j anin
GORI
Oddelek masivnega pohištva
TOZD — Lesna predelava »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica
Cas: sobota 31. 5. 1975 ob 21. uri
Opis: vreme deževno, velika zaloga nedovršene proizvodnje v oddelku d, nevarnost razširjanja ognja na sosednje objekte.
Ni bilo javnega alarma, le interni alarm desetini in ob 21. uri povolje — v napad! Za vsak primer sem si tudi jaz pokril čelado in oblekel zaščitno gumi obleko, vendar sem ostal le opazovalec. Z radostjo sem sledil in opazoval napad, pomagati ni bilo kaj.
Mokra vaja z napadom na dva izliva je pokazala veliko rutino desetine, motorka je zabrnela in v dveh minutah po danem alar-preko občinskih skupščin, na-mu je voda že veličastno brizgala v siju žarometov na ogroženi objekt. Hitra intervencija izvež-
bane desetine je mojstrsko opravila nalogo in rešila objekt.
Vendar do tu vse v redu, če analiza po opravljeni vaji ne bi pokazala še drugačne slike — pa sami presodite, če nimam prav.
Zapisal sem si imena: Ludvik, Ivan, Stanko, Tone, Simon, Milan, Edo, Janko, Zdravko, Karel, Lado in Anton — dvanajst navzočih starih 480 let ali povprečno 40 let.
Če pomislimo koliko imamo zaposlenih mladih svežih sil, bi bile v napadu lahko najmanj dve taki desetini, koliko bi na udarni moči pridobila zaščita lastnega delovnega mesta, menim da ni potrebno posebej poudarjati.
Kakor obravnavamo to problematiko že skozi več let, tako smatram za potrebno, da tudi ob tem primeru napišem vabilo ali poziv mladim, naj se z zavestjo in dobro voljo vključijo v gasilske vrste, da bomo še močnejši
in še bolj strnjeni stopili v bran, kadar bi grozila nevarnost za naše imetje in delovna mesta.
Pridite, pa če tudi nimate posebnega nagnjenja, vzljubili boste delo v gasilskih vrstah, pri-
dobili potrebno znanje in veščino za plemenito in humano delo pri nudenju pomoči.
Na pomoč!
Anton Sedlar
Iz prve seje aktiva...
(Nadaljevanje z 2. str.)
sposobnosti, ki so še uporabne, koliko in, ali ustrezajo zahtevam konkretnega delovnega mesta.
2.	Aktivi bodo morali tudi opozarjati na zaščito pri varstvu na delu ter opozarjati preko oddelkov za družbene zadeve na odgovornost vodilnih do invalidnih oseb — še vedno se najde primer, da v TOZD manj zmožna oz. prizadete osebe premeščajo na druga delovna mesta brez mnenja zdravstvene službe.
Marsikateri invalid pa zaradi takega nepoučenega razloga izgubi vse bonitete, ki mu gredo po zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.
3.	Aktiv invalidov naj bi v bodoče organiziral v OZD predavanja za vse člane, o zakonu o in-validsko-pokojninskem zavarovanju.
4.	Strmeti je za tem, da se za invalide ukine delo v nočni izmeni.
5.	Potrebno si je prizadevati, da se kar največje število invalidov zadrži v delovnem razmerju. Razporediti jih je potrebno na ustrezno delovno mesto v tisti delovni organizaciji, kjer so v času zaposlitve zboleli ali postali invalidi. Prav tako morajo te delovne organizacije s strokovno in finančno pomočjo strokovnih služb skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini, nuditi tem invalidom preusmeritev na drugo delo, kadar je to potrebno, reševati njihove stanovanjske in druge potrebe in probleme,, ter jim zagotoviti še večjo pravno in socialno varnost v matični delovni organizaciji.
Kam na
Rekreacija in oddih delavcev sta področji, ki ob vedno hitrejšemu. tempu, življenja, predvsem pa ob vedno večji odvisnosti delavca od stroja, pridobivata na pomenu, postajata neobhoden del delavčevega življenja.
Pri sestavljeni organizaciji je bila zato že v začetku ustanovljena skupina za čim bolj smoter-no izkoriščanje počitniških domov. Njena naloga je bila predvsem ugotoviti koliko počitniških domov je v SOZD-u, kakšne so cene dnevne oskrbe in prenočišč, kjer so morebiti še proste zmogljivosti in podobno. Ugotovljeno je naprimer, da dve delovni organizaciji skoraj nimata počitniških zmogljivosti, in so ostale organizacije ponudile svoje. Komisija je ugotovila, da je vse preveč tistih, ki bi letovali julija in avgusta, za meseca pred in posezoni, to je junij in september, pa je zanimanja precej manj. To bo naloga, ki jo bodo poizkusili drugo leto čimbolje uresničiti, saj je dosti takih delavcev, ki sedaj ne dobijo prostora v glavni sezoni ali pa nimajo denarja; pa tudi takih, ki nimajo šoloobveznih otrok in bi lahko letovali v teh dveh mesecih. Tudi kolektivni dopusti bodo morali biti drugo leto bolj vsklajeni, saj bi se jih dalo razporediti, to pa pomeni, da bi posameznemu kolektivu bilo na razpolago več domov kot doslej. Komisija namerava obiskati tudi vse domove, da bi lahko določila interne kategorije. Tako bodo drugo leto cene bolj vsklajene, torej bomo na najvišje imeli najboljši počitniški domovi. Precej je bilo razprave tudi o letovanju delavcev v ČSSR, vendar do uresničitve tega predloga ni prišlo. Tudi to nalogo bo komisija poizkusila rešiti drugo leto.
Zdaj pa za tiste, ki se še niste odločili za dopust oziroma, ki niste dobili prostora, objavljamo proste zmogljivosti počitniških domov članic SOZD.
t
LIP Bled
počitniški dom
SECA PRI PORTOROŽU
24. junij — 8. julij 20 ležišč
12.	avgust — 18. avgust 20 ležišč po 18. avgustu	40 ležišč
dopust?
JELOVICA Škofja Loka PULA
30. junij — 14. julij 20 ležišč
GG Bled PIRAN
16.	junij — 23. junij 15 ležišč 25. avgust — L sept. 10 ležišč
ALPLES
PORTOROŽ
12.	avgust — 19. avgust 9 ležišč
19.	avgust — 26. avgust 18 ležišč '26. avgust — 15. sept. 20 ležišč
Toliko je torej še prostih ležišč. Če vam prosti termini odgovarjajo, povprašajte referenta za oddih v podjetju, kako lahko prostor oziroma ležišče rezervirate.
čaj
III.	DRUGA POMOČ
INVALIDOM
1. Še bolj kot doslej bo potrebno odkrivati socialno ali kako drugače ogrožene invalide in zaposlene nasploh, in jim v okviru realnih možnosti posredovati pomoč in sicer:
—	denarno pomoč preko socialnih komisij pri 10 sindikata
—	topliško in klimatsko zdravljenje in letovanje
—	izboljšanje stanovanjskih razmer in pogojev
—	nuditi pravno pomoč
—	posebno skrb naj se diskretno posveti invalidom, alkoholikom in otrokom siromašnih invalidov, da pridejo do štipendij za usposabljanje za delo in ustreznih mest.
—	organizirati obiske na domu invalidov in bolnih.
Jaka
Težko je slovo od dobre sodelavke in skrbne matere. Kljub temu, da smo vsi vedeli za njeno težko bolezen, smo vsi osupnili, da nas je zapustila tako nenadoma. S štirinajstimi leti je zapustila svoj rodni kraj in se stalno naselila v našem kraju. Otroška leta ji še niso minila, že se je morala osamosvojiti in sama preživljati.
Bila je mirna, skromna in izredno delavna. Zaradi teh vrlin je bila med sodelavci priljubljena in spoštovana. V 16 letih dela v naši delovni organizaciji so bili za njo največje priznanje uspehi pri delu.
V novem okolju si je ustvarila družino. Bila je svetel vzgled požrtvovalne matere in žene, ki je bila pripravljena za svoje najdražje žrtvovati vse. Zapustila nas je v najlepših letih polna idealov in iskrenih želja za svoje najmlajše.
Kulturna dejavnost AMD
Osnovna organizacija ZSMS — TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica si je na zadnji seji, ki je bila dne 25. 2. 1975, pripravila oziroma očrtala program dela za mesec marec in april — o tem je bil že v mesecu marcu objavljen sestavek v Glasilu.
Sedaj pa si bolj natančno oglejmo, kakšno je bilo naše delo na področju »kulturne dejavnosti«. Po mojem mišljenju smo progi am, ki smo si ga zastavili kar dobro opravili. Poglejmo, kaj smo storili v mesecu »MARCU«;
7.	3. 1975 smo pripravili proslavo v počastitev »Dneva žena« v Mladinskem domu v Bohinju ob 18. uri. Ker je letošnje leto, posvečeno tudi mednarodno leto žensk, ne bo nič odveč, če bolje pregledamo program, ki smo ga pripravili za to proslavo. Vso organizacijo je prevzela komisija za kulturo pri našem aktivu — zastopa pa jo predsednik B. Sodja s svojo ekipo (kar se tiče programa), za prevoz, hrano, pijačo in dobro počutje pa je imela na svojih ramenih sindikalna podružnica, katere predsednik je tov. Janez Kovačič.
Proslavo je otvoril predsednik sindikalne organizacije, tov. J. Kovačič, ki je vse prav lepo pozdravil v imenu članov sindikata. Takoj za njim je prišel na oder predsednik naše mladinske organizacije tov. Pavel Malej. Tudi on je pozdravil in zaželel kar najlepše praznovanje, s plati mladine, vsem povabljenim ženam in dekletom.
Nato je že bila na vrsti prva deklamacija z naslovom »Ženam za 8. marec«, prebral pa jo je Branko Sodja. Program je nadaljeval »Moški kvintet« sestavljen iz aktivnih in upokojenih članov našega kolektiva. Vodil ga je Janez Sodja (po domače Konarjev) iz Boh. Bistrice (on je tudi aktivni delavec DPD — Svobode). V programu je moški kvintet zapel 6 pesmi.
Z deklamacijami pa so se predstavili naši mladinci:	Ivanka
Skočir, Nada John, Marjan Urbanc, Albin Medja in Branka Hribar. Velik aplavz pa sta požela tudi Marija Frelih in Bogo Odar z recitacijo Franceta Prešerna »/elezna cesta«.
No tudi Ivan Brežan — iz Koprivnika, ki je na svojo harmoniko (frajtonarco) zaigral venček slovenskih polk in valčkov, je dobil za pohvalo zelo buren aplavz naših žena, mater in deklet.
V programu pa sta sodelovala tudi dva člana ansambla »MURKE« — harmonikar Marjan Rekar in kitarist Franc Koren.
Gotovo še niste pozabili, da smo vas že seznanili o preurejanju počitniškega doma v Seči. Dela so vsa zaključean in vas čakajo lepe sobe. Vzdrževalna dela so stala nad deset milijonov starih dinarjev, opravljena pa so bila po predlogu mnogih gostov članov našega kolektiva. Upravni odbor počitniškega doma pričakuje od obiskovalcev doma, da bodo spoštovali to pridobitev in da bo njihov odnos do reda tak kot ga imajo v lastnem domu. V kolikor bo drugače, bo upravni odbor moral podvzeti vse ukrepe za preprečitev okvar.
Želimo, da nadalje besede ne bo potrebno uresničiti, ki so, da bomo vse okvare zaračunavali povzročiteljem.
Predvidevamo, da pri primernem ravnanju z odpriranjem vrat in oken v sobah ne bo komarjev in če se le kateri vtihotapi, ne nastopite proti njemu z fizično močjo, pač pa vzemite s seboj kemično sredstvo.
Dom bo odprt od 20. junija
1975.
Menjava bo ob torkih zaradi manjšega prometa na cestah. So-
S tem je bila tudi zaključena proslava, ki je trajala polno uro sporeda. S programom so bili vsi zelo zadovoljni, tako žene matere, dekleta, vsi povabljeni in naše upokojenke.
Po večerji pa je sledil ples ob zvokih ansambla »MURKA« iz Lesc do treh ponoči.
Program pa je vodil in povezoval Branko Sodja.
Še enkrat se vsem nastopajočim prav lepo zahvaljujemo, v upanju da se drugo leto zopet vidimo in srečamo v Mladinskem domu. Posebna zahvala pa gre tu še tov. Francu Mencinger in sekretarki mladinske organizacije Ivici Prezelj za lepo natipkan program in druge storitve.
Ker letos praznujemo tudi 30-letnico zmage nad fašizmom in svobode v socialistični Jugoslaviji ter mednarodno leto žensk,' naj vpletem vmes še tole recitacijo; »Našim svobodnim ženam«; >
Pozdravljena, ti žena v novi dobi!!
Pozdravljena v prelepi tej
svobodi!
Stoletne sanje so se ti izpolnile
In ni je več na svetu sile,
Da bi še kdaj te uklonile.
Tvoj dan po svetu danes se
praznuje,
Ob tvojem prazniku se vse
raduje.
Zato pozdravljen od srca,
Ti dan veliki »DAN ŽENA«.
Zadnja dva petka v mesecu marcu in prva dva petka v aprilu smo organizirali potopisna predavanja tov. Staneta TAVČARJA iz Kranja v »Pionirskem domu« v Boh. Bistrici. Naslovi predavanj so bili:
1.	Španija — dežela sonca
2.	Slikovitosti Maroka
3.	V peklu SAHARE
4.	Z mopedom na Sinaj
Predavanja so bila zares enkratno doživetje, saj je vsako predavanje obsegalo po 300 barvnih diapozitivov. Naj tu poudarim, da je bilo prav na teh predavanjih najmanj delavcev iz našega kolektiva. Zahvala pa gre tu tudi Pavlu Sedlar, ki je pisal plakate.
V cvetočem maju smo praznovali (25. maj), rojstni dan našega Tita, praznik mladosti. Razigrana so bila srca vseh mladih širom naše domovine, vsi z eno željo, da bi maršal Tito ostal še dolgo med nami in skupno z nami proslavljal dan mladosti. Na stadionu JNA v Beogradu, na najlepši proslavi mladine, je bila spet enkratna svečanost, ko je štafeta prispela do zadnjega nosilca, ki jo je ponesel tov. Titu.
be vam bodo na razpolago od
12.	ure dalje, ker smo morali zadržati štiri ure, to je od 8. —
12.	ure za čiščenje.
Svet za družbeni standard je obravnaval regresiranje do 10.— in pred in po sezonske cene. O
Počitniški dom LIP Bled
Svečanost, ki je enkratna v zgodovini in na svetu.
Ko je letos naša Jugoslavija proslavila 30. rojstni dan in tako prešla v zrela leta svojega obstoja, dogajanja in hotenja, se še vedno zavedamo, da bo kljub zrelim letom še vedno potrebna pri vseh dejanjih mladost in njen neuničljivi polet. Mladost bo zgrabila tam, kjer bo zastalo mladina bo prva, kjer bo treba poprijeti za delo in ga izpeljati do konca. Tudi Tito nas vedno uči, da je naša Jugoslavija plod mladih rok, ki naj jih pravilno usmerjajo izkušene misli.
Naša mladina ni nikdar zatajila, pa naj je gradila ceste in železnice, poprijela je v vojski in tovarnah in znala je graditi najlepši most, ki ga imamo — most brastva in enotnosti med vsemi našimi narodi — most, ki ga vsako leto še bolj poveže štafeta za Tita, pi vedno spominja, da bomo le z enotnim snopom rok tudi obilno želi. Tudi mi se mu pridružujemo in mu kličemo za njegov 83. rojstni dan še mnogo zdravih let.
23.	marca 1975 pa smo organizirali oziroma pripravili za naše delavce »KONCERT« ansambla »Zadovoljni Kranjci« ob 17. uri v avli osnovne šole dr. J. Mencingerja v Boh. Bistrici. V programu so sodelovali: pevci — Branka Strgar, Stojan Vene, Stane Mancini. Program pa je vodil napovedovalec RTV Ljubljana Jože Logar.
Tudi ta prireditev je bila bolj slabo obiskana, kljub dobri obveščenosti naših delavcev. Kje tiči tukaj vzrok, da je našim Bohinjcem prav vseeno kaj je kje za ena prireditev, to velja predvsem poudariti vaščanom spodnje bohinjske doline, prav tako velja to tudi za mladi ijfcd.
Za vse Bohinjce pa je bilo pravo doživetje 20. aprila 1975, ko je »Gasilsko društvo« Boh. Češnjica pripravila oziroma organizirala »KONCERT« ansambla »AVSENIKI« v avli osnovne šole dr. Janeza Mengingerja v Boh. Bistrici. Glavni organizator te prireditve je bil naš delavec Branko Sodja iz TOZD Bohinj ter Nada Frelih — uslužbenka uprave LIP Bled. Naj poudarim, da so prav naši delavci pobrali največ vstopnic, okoli 200. Vsi tisti, ki se takrat niste mogli udeležiti tega koncerta, naj vas opozorim, da si boste ansambel bratov Avsenik lahko ogledali 3. julija 1975 v Begunjah, ko bodo imeli ob 20. uri svoj »koncert«. 4. julija (Dan borca) pa bodo igrali »Avseniki« na vrtni veselici ob 16. uri v Begunjah.
tem vas bomo obvestili takoj po sprejetem sklepu.
Vsem, ki boste šli na dopust v počitniški dom v Sečo, želimo prijetno bivanje.
Upravni odbor počitniškega doma
T riglavski
Letošnji »Triglavski smuk« je bil že sedmi po vrsti. Prek 250 udeležencev se je v soboto, 17. maja, od najzgodnejših jutranjih ur do poznega večera vzpenjalo iz vseh strani, posebno pa iz Ra-dovne skozi Krmo navzgor proti Staničevi koči in Kredarici. Glavno zbirališče udeležencev Triglavskega smuka je Staničeva koča pod Triglavom na višini 2332 m. Pred leti novozgrajena koča ima dosti ležišč tako, da so lahko v redu prespali skoraj vsi udeleženci. Le nekaj najbolj poznih obiskovalcev je noč prebilo na klopeh jedilnice.
Organizator triglavskega smuka je lastnik Staničeve koče, PD Slovenski Javornik. Koča je pozimi seveda zaprta, vendar jo vsako leto za dva dni odpro in poskrbijo za to, da je vsem udeležencem kar se da udobno. Koča sicer ne more biti založena s hrano, ker je oskrbovanje pozimi nemogoče. Klet je pa bila še od jeseni dobro založena z razno vrstnimi tekočimi dobrotami. Tudi kuharja so pripeljali s seboj. Kljub prazni shrambi je iz nekaj argo vrečk in makaronov nastala prvovrstna juhica. Ker pa kuhar Janez ni imel dela s kuhanjem, se je lahko posvetil pripravi večernega programa.
Preden se začne večerni program, še nekaj več o poti navzgor. Kot že rečeno, se večina udeležencev triglavskega smuka povzpne navzgor po tradicionalni poti skozi Krmo. Seveda je večina hoje navzgor po snegu in plazovih, zato je dobro, če je čas odhoda zelo zgodnja ura, da sneg še drži. Nekaj obiskovalcev je letos hodilo že od polnoči, pa so se potem ustavili na počitku in počakali dne v stari lovski koči na pol poti. Nekaj pa jih je odšlo iz Radovne, do koder so se pripeljali z avtomobili, že ob 3. uri zjutraj. Pravijo, da takšnega vremena in snega za hojo kot letos, še ni bilo. Nebo brez oblačka, sneg idealen, stopinje zmrznjene in široke. Hodilo se je bolje kot poleti. Pot navzgor je prejšnja leta zahtevala 6—7 ur, letos pa bi se dala brez počitka prehoditi v 4 urah.
Najlepši je seveda sobotni večer. Ura je 8 zvečer. Vsi smo pred kočo, gledamo sončni zahod. Temperatura zunaj je — 8° C in ozračje brez vetra. Nepopisno lepo je. Sem in tja se prikaže še zapozneli planinec, ki je za pot navzgor izbral pozno popoldne.
Jedilnica je premajhna za vse, vendar se nam zdi, da ni nikogar, ki bi manjkal in ne bi vzdržal vsaj do konca programa. Vzdušje raste. Steklenice pa se praznijo.
Organizator triglavskega smuka vodi seveda posebno knjigo udeležencev. Vsak udeleženec dobi za udeležbo posebno značko. Za trikratno udeležbo pa zlato značko. Za vse novince je pripravljen tudi poseben krst. Ko je postopek okrog vpisa udeležencev, krsta in podelitve značk končan, je že pozna ura in vsi nestrpno pričakujemo začetek programa.
Program je vsako leto sestavljen iz nekaj tradicionalnih točk. Nekaj točk pa je sestavljenih
smuk 575
na novo, odvisno pač od udeležencev, ki te točke izvajajo. Za prvo točko z naslovom »Princeska in pastirček« sledijo deklamacije in skeči od »Martina Krpana v seksualni priredbi« do končne točke »Operacija slepiča«. Ta točka je imela več faz. Daje se narkoza, reže in izvleče iz pacienta vse mogoče stvari, do šivanja rane in zbujanja pacienta.
Ura se je prevesila že močno čez polnoč, ko se je vse umirilo.
V	nedeljo zjutraj je start že ob 7. uri. Glave so še težke; marsikoga je treba vreči iz postelje, ker bi lahko ostal v koči do poletja. Koča se počisti in zapre in vsi se zberemo pred kočo. Po kratkem govoru se vzpnemo na sedlo med Ržjo in Rjavino na višini 2400 m, kjer je start triglavskega smuka.
Proga je sicer označena, toda smučanje je popolnoma turno in vsak si izbira svojo smučino sam. Čudovit sneg, posebno v zgornjem delu. Smučamo »Pod Apnenico« navzdol proti planini »Zgornja Krma«. Ogromen snežni plaz je nanesel nanjo letos vsaj 10 m snega. Ob lovski koči pod »Kurico« se prvič ustavimo. Sonce greje že močno in večina smučarjev se odloči za daljši počitek in sončenje. Spet nas pozdravlja ruševec s svojim klepanjem. Ko nam postane prevroče in ko je misel na pivo v Radovni premočna, nadaljujemo z drugim delom smuka. Spodaj so plazovi, ki za smučanje niso najbolj prijetni. Veliko smučarjev pred nami je zgladilo precej dobro smučino in kmalu smo na koncu snega, ki je letos zaradi poznega datuma že precej visoko nad gozdom.
V	Vrtači, na višini 900 m je konec smuka. Še malo peš hoje in že smo pri naših avtomobilih. Po pivu v Železničarski koči v Radovni, kjer smo se tudi udeleženci zadnjikrat zbrali, je sledilo slovo in rekli smo si: »Nasvidenje naslednje leto!«
Tudi iz naše delovne organizacije sva se dva udeležila tega smuka in nama ni žal. Upajmo, da bo drugo leto udeležba kolektivna. Ta članek ima namen, da pripomore k propagandi za množičen triglavski smuk lipovcev drugo leto.
Stanko Ažman
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAJ 1975
TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 382 in 8 vajencev TOZD Bled 278 in 13 vajencev TOZD Mojstrana 47 in 1 vajenec
TOZD Podnart 50 TOZD Trgovina 5 DSSS 78
Skupaj 840 in 22 vajencev Poročili so se:
1.	Jan Frančiška
2.	Janša Ivanka
3.	Antunovič Franjo Rodili so se:
1.	Koren Jožetu — hčerkica
2.	Nagode Stanetu — sine
3.	Potočnik Jankotu — sine
4.	Mohorič Anici — sine
Odmev - odmev - odmev - odm
Dolgo je odkar sem se poslovü in oglasil še nikdar, nekaj pa vseeno bom napisal saj bil včasih sem vaš krošnjar.
Odkar odšel sem jaz v pokoj, takrat obrat je bil še slabič ali danes je spopolnjen.
Stroji novi — starih gartrov tud ni več.
Mnogo obrat se je povečal razne artikle delati pričel, dosti naroda zaposlil, tako življenje teč vam naprej.
Mnogo uspeha vam jaz voščim, da bi dobro što v promet, da deviz bi bilo obilo, saj to je LIP-ov kšeft.
Dosti vam ne bom napisal,
ker ne vidim brez očal,
ker sem se že precej postaral
zato živim le bolj v hribih kot samotar.
Glas ti vedno me obiščeš, da vidim kako je zdaj med vam.
Pozabljeni Tondi
Počitniški dom v Seči ie olepšan