Leto 1902.
713
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos GUI. — Izdan in razposlan dne 16. oktobra 1902.
Vsebina: Št. 200. Ukaz gledé pomožnih službnikov, uporabljanih pri državnih oblastvih, uradih in zavodih.
200.
Ukaz vsega ministrstva z dne 15. oktobra 1902.1.
gledé pomožnih službnikov, uporabljanih pri državnih oblastvih, uradih in zavodih.
J. oddelek.
Službeno razmerje pomožnih služabnikov.
§. i.
Podstava službenega razmerja.
Službeno razmerje pomožnih služabnikov, uporabljanih pri državnih oblaslvih, uradih ali zavodih, sloni na službeni pogodbi, sklenjeni ustno ali pismeno med uradnim predstojnikom na eni strani in med uslužbencem na drugi strani.
Službena pogodba mora ustrezati v prvem oddelku tega ukaza obseženim določilom in ne sme obsegati njim nasprotujočih dogovorov.
§. 2.
Službene dolžnosti.
Pomožni služabniki so dolžni njim izročena dela in opravila marljivo in vestno opravljati po najboljšem znanju, svojim predstojnikom kazati spoštovanje, se pokoriti njihovim zaukazom, se tako v službi kakor izven službe vesti dostojno in častno ter zvesto varovati službeno tajnost.
Službeni prejemki.
§• 3.
A. Njih izmera.
Pomožni služabniki dobivajo dnevščine (dnevne mezde), ki se jim izplačujejo zadnjega'dne vsakega meseca po preteklem roku.
Izmera dnevščin (dnevnih mezd) se ustanavlja od začetka veljavnosti tega ukaza počenši za pomožne služabnike, ki imajo polno opravilo, to je ki se uporabljajo ves čas normalnih uradnih ur, tako-le:
1.
Za pomožne služabnike pri državnih oblastvih, uradih in zavodih, izvzemši c. kr. poštni in telegrafski zavod:
(SloTonli eh.)
163
ob službenem čas u	v krajih							
	I.		II.		lit.		IV.	
	razreda aktivitetne doklade							
	K	h	K	h	K	h	K	ti
do 5 let		2	<50	2	40	2	20	2	_
čez 5 do 10 let		2	90	2	70	2	50	2	30
čez 10 do 15 let		3	20	3	—	2	80	2	60
čez 15 do 20 let		3	40	3	20	3	—	2	80
čez 20 let		3	GO	3	40	3	20	3	—
II.
Za pomožne služabnike c. kr. poštnega in telegrafskega zavoda:
ob službenem času	v krajih							
	I.		II.		IU.		IV.	
	razreda aktivitetne doklade							
	K	h	K	h	K ! h		K	h
pod 1 letom		2 .	10	2	20	2	10	2		
čez 1 leto do 3 let			2	60	2	40	2	30	2	20
čez 3 leta do 5 let		2	80	2	60	2	50	2	40
čez 5 let		3	—	2	80	2	70	2	60
Za odmero dnevščine (dnevne mezde) pride v poštev samo službeni čas, prebit v lastnosti pomožnega služabnika spolnim opravili m; pri tem pa ni razlike, ali se je prebil službeni čas pred začetkom ali po začetku veljavnosti tega ukaza s pre-nebljaji ali nepretrgano.
Od pretrganega službenega časa pa se ozira samo na taka razdobja,
a)	ki znašajo posamezno vsaj šest mesecev in
b)	ki jih je pomožni služabnik pravilno dokazal, predno se vzprejme v službo.
Višje nego spredaj ustanovljene dnevščine (dnevne mezde) se lahko dovolijo za jako zadovoljujoče službovanje po meri kreditov, ki so na razpolaganje, dogovor nižjih plačil za pomožne služabnike s polnim opravilom pa je nedopusten.
Tistim pomožnim služabnikom, ki že dobivajo višjo dnevščino (dnevno mezdo), nego bi jim šla po spredaj stoječih določilih, je pustiti, dokler traja njihovo sedanje službeno razmerje, njihov dosedanji prejemek dotlej, da si pridobijo pravico do višje dnevščine (dnevne mezde) po določilih tega ukaza.
§. 4.
B. Dobe, za katere gredö te dnevščine.
Dnevščina (dnevna mezda) gre pomožnim služabnikom praviloma samo za tiste dneve, ob katerih so v resnici opravljali službo, in pa za ustanovljene dneve počitka, ki spadajo v čas njihovega službovanja.
V	bolezni, ne presegajoči dobe treh dni, pa dobivajo pomožni služabniki polne prejemke, prav tako v času dopusta, če se dovolitev dopusta ni izrečno naredila odvisna od celotnega ali delovitega popusta prejemkov.
Za čas službene ovire, zavisne z opravo kake orožne vaje, se lahko pomožnim služabnikom v ozira vrednih okolnostih pušča polovica dnevščine (dnevne mezde).
V	vseh ostalih primerih, v katerih izostanejo od službe, se izgubé dnevščine (dnevne mezde), odpadajoče na dotično dobo.
§• 5.
Oskrba za primer bolezni.
Za primer bolezni so pomožni služabnik zavarovani po določilih §.16 zakona z dne 26. dne decembra 1899. 1. (drž. zak. št. 255), oziroma v zmislu zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33).
§• 6.
Razreza službenega razmerja.
Službeno razmerje se razveže:
1.	z odpustom,
2.	z odpovedjo.
3.	s pretekom časa, za katerega se je ustanovilo,
4.	s smrtjo.
§• 7-
A.	Odpust.
Pomožni služabnik s polnim opravilom se sme brez prejšnje odpovedi odpustiti samo, če je bil kazenskosodno obsojen zaradi kakega hudodelstva ali kakega drugega kaznivega dejanja, storjenega iz dobičkarije ali žalečega javno nravnost, nadalje če seje zakrivil kakega težkega prestopa svojih službenih dolžnosti ali kakega takega dejanja, ki kaže, da je nezanesljiv ali da je nezdružno s koristmi službe ali z ugledom urada, če se pusti v službi.
Zoper odpust ima pomožni služabnik s polnim opravilom pravico pritožili se do višjega upravnega oblastva; s pritožbo pa se ne odloži začasna odstavitev od službe.
Ako se spozna, da odpust brez prejšnje odpovedi ni upravičen, je pomožnemu služabniku dodatno nakazati v izplačilo'dnevščino (dnevno mezdo) za toliko dni, kolikor jih obsega rok odpovedi, in s službenim razmerjem ravnati tako, kakor da je razvezano z odpovedjo.
§■ 8-
B.	Odpoved.
Službeno razmerje lahko vsak čas odpove tako službodajnik kakor službojeinnik.
Rok odpovedi znaša: za pomožnega služabnika s polnim opravilom 14 dni; za službodajnika a) v prvih petih službenih letih pomožnega služabnika s polnim opravilom 14 dni, b) po nepretrganem petletnem službovanju takega pomožnega služabnika en mesec.
§■ 9.
C.	Potek casa.
Ako se je ustanovila doba službenega razmerja v naprej, mine s pretekom časa, za katerega je bilo ustanovljeno, ne da bi bilo treba odpovedi.
§• 10.
Pravne zahteve preskrbninskih užitkov ni.
Službovanje kakega pomožnega služabnika pri državnih oblastvih, uradih ali zavodih ne ustanavlja pravne zahteve do pokojninske pristojbine ali oskrbe vdov in sirot.
II. oddelek.
Skrb za pomožne služabnike, ki so postali nesposobni, kaj pridobiti, potem za vdove in sirote pomožnih služabnikov.
A. Miloščine pomožnim služabnikom.
§• H-
Pomožnim služabnikom, ki izgubé sposobnost si kaj prislužiti, dokler traja službeno razmerje, se dovolé,
a) če so službovali najmanj deset let v lastnosti pomožnih služabnikov s polnim opravilom pri državnih oblastvih, uradih ali zavodih in
b) če svoje nesposobnosti si kaj prislužiti niso provzročili nalašč ali storivši kako hudodelstvo. na podstavi Najvišega pooblastila z dne 14. oktobra 1902. 1. za dobo njihove pridobitne nesposobnosti miloščine, ki se po navadi odmerjajo s 360 K do 480 K na leto, za posebno dolgo dobo službovanja s 480 K do 600 K na leto.
Službeni čas za namen presoje, ali je dan pogoj za dovolitev miloščin, oznamenjen pod lit. a tega paragrafa, se preračuni po načelih, postavljenih v §. 3.
§. 12.
Miloščine v isti izmeri se nadalje dovolijo na podstavi v §. 11 omenjenega Nnjvišjega pooblastila tistim pomožnim služabnikom, ki so vsled odpovedi službenega razmerja sè strani delodavca izstopili iz službe, ako so dani v §. 11 pod lit. a in & navedeni pogoji v primeru nastopa pridobitne nesposobnosti in za čas, dokler traja, ako izgubé pridobitno sposobnost ali v petih letih po razvezi službenega razmerja ali ako so ob času razveze službenega razmerja že prestopili 60. leto starosti.
§• 13.
Miloščine se nakažejo v izplačilo v primeru §. 11 od dne, ki sledi ustavitvi dnevščine, v primeru §. 12 pa počenši z mesecem, ki sledi pravilni zglasitvi pridobitne nesposobnosti, v predplačnih obrokih in se zopet ustavijo s koncem tistega meseca, v katerem umrje percipijent ali zopet pridobi sposobnost si kaj prislužiti, ali v katerem je nastala taka okolnost, ki provzroči po obče veljajočih določilih, da prestane kak državni preskrb-ninski užitek.
V času bolniške podpore iz zavarovanja, ukre-njenega sè strani držgve po §. 5 tega ukaza, se ne prejema miloščina.
It. Miloščine vdovam pomožnih služabnikov.
§. 14.
Vdovi kakega pomožnega služabnika, ki je prebil vsaj deset let (§. 11) v lastnosti pomožnega služabnika s polnim opravilom pri državnih obla-stvih, uradih ali zavodih in je umrl v času službenega razmerja ali je do svoje smrti ali v resnici dobival miloščino po določilih §. 1 1 ali 12 ali bi jo bil dobival v primeru pridobitne nesposobnosti, se dovoli na podstavi Najvišega pooblastila z dne
14. oktobra 1902. 1. za čas njenega vdovstva miloščina in sicer po navadi v znesku 300 K na leto, ako soprog ob času ženitve še ni bil prestopil 60. leta starosti in se je zakon sklenil pred zadnjo uporabo ali v času zadnje uporabe soproga kakor pomožnega služabnika s polnim opravilom pri kakem državnem oblastvu (uradu, zavodu) in se ni ločil po krivdi žene.
§• 15.
Ta miloščina se nakaže vdovi v izplačilo počenši z dnem, ki sledi ustavitvi dnevščine (dnevne mezde) oziroma miloščine njenega moža, ako pa ni užival takih prejemkov, počenši z dnem, ki sledi dnevu smrti njenega moža, v predplačnih mesečnih obrokih in se zopet ustavi s koncem tistega meseca, v katerem umrje vdova ali se zopet poroči, ali v katerem je nastala taka okolnost, ki provzroči po obče veljajočih določilih, da preneha kak državni preskrb-ninski užitek.
€. Miloščine sirotam.
§. 16.
Zakonskim ali s poznejšim zakonom pozako-njenirn otrokom kakega pomožnega služabnika, ki je prebil vsaj deset let (§. 11) v lastnosti pomožnega služabnika s polnim opravilom pri državnih oblastvih, uradih ali zavodih in je umrl v času službenega razmerja ali je do svoje smrti ali v resnici dobival miloščino po določilih §. 11 ali 12 ali bi jo bil dobival v primeru pridobitne nesposobnosti, se dovoljujejo na podstavi Najvišega pooblastila z dne 14. oktobra 1902. 1. miloščine, ki se odmerjajo po navadi za siroto brez očeta s 75 K na leto, za več sirot brez očeta kakega pomožnega služabnika skupaj s 150 K na leto, za siroto brez očeta in matere s 150 K na leto in za več sirot brez očeta in matere kakega pomožnega služabnika skupaj s 300 K na leto, ako je bil zakon, iz katerega so izšli ali s katerim so bili pozakonjeni, sklenjen pred zadnjo uporabo ali v času zadnje uporabe njihovega očeta kakor pomožnega služabnika s polnim opravilom pri kakem državnem oblastvu (uradu, zavodu).
Te miloščine se nakazujejo v izplačilo v predplačnih mesečnih obrokih počenši z dnem, ki sledi ustavitvi dnevščine (dnevne mezde), oziroma miloščine umrlega dela staršev, ako pa ni užival takega prejemka, počenši z dnem, ki sledi dnevu njegove smrti, in se puščajo redno do dopolnitve 14. leta starosti.
III. oddelek.	§. 18.
Področje, za katero velja ta ukaz, in začetek njegove veljavnosti. §• 17.	Pristojnim osrednjim oblastvom se pridržuje, v porazuinu s c. kr. finančnim ministrstvom tudi druge skupine ne stalnih uslužbencev, ki spadajo v vrsto služabništva 'podrediti temu ukazu ali posameznim njegovim določilom.
Določila tega ukaza naj se uporabljajo na vse tiste ne stalne uslužbence, ki so počenši s časom,	§. 19.
v katerem stopi v moč ta ukaz, v službi pri državnih oblastvih, uradih ali zavodih in jih je ali po	Ta ukaz stopi v moč s 1. dnem novembra 1902. 1.
njihovem službenem naslovu ali po vrsti njihovega opravila šteti za pomožne služabnike. Izvzeti so pomožni služabniki c. kr. avstrijskih državnih železnic, za katere veljajo posebni predpisi, ki so vsak čas v moči v področju uprave državnih železnic.	Koerber s. r.	VVelsersheimb s. r. Wittek s. r.	Böhm s. r. Spens s. r.	Hartel s. r. Rezek s. r.	Call s. r. Uiovanelli s. r	Piçtak s. r.

(Slowenisch. I
1G4