Cesarska zastava v Slov. Bistrici prepovedana. Res omilovati ao ccdne Slov. Bistrioe prebivalci, da jim po liudobnili noviuah in aebičnih hnjakačih zapeljani nemčurji toliko sramote delajo pred celo Avstrijo. Toti slovomožreoi ao uže rea priamuknjoni. Ne samo, da ao a puntarakirai ,,frankfurtarcami" noreli, delavcev najeli. da bi Slovence pretepli, pijane dede k Adclateimi poailjali motit zborovanje Slovenskega društva itd., zagaujali so se celo v cesarsko zastavo. Tako strupeno neraSuratvo jih navdaja, da še ceaarake zastave cesarju zmiraj vdaninrSlovencei« ne Tnof^o 'plivo.ščiti. Gosp. Adelstein je na željo podpredsednikovo samo cesarsko zastavo priredil in izobesH pa jo moral vzeti nazaj, da je potem zavita ležala v okenci hiane strehe. Crno-rumena zastava je ceaarska, je državna. Kdor jo zasramuje, ta žali cesarja in državo in mora kaznovan biti, ali zadostenja dati. Ko so Turki v Solunu pred leti avstrijskemu konzulu s biše vzeli cesarsko zastavo. prijadrajo avstrijske oklopuice, žugajo meato poatreljati in odneliajo le, ker je turški paša za odpuacanje proail, zaatavo cesarako na njcno meato apravil z vojaki in vojaško godbo in ,,sa lutirati" dal. Kar ae je v Slov. Bi.-trici zgodilo, to je tako nedostojno, nezaslišano, da ao državni poslanci javuo vprašali vlado. Interjielaeija do ministra znotranjih zadev in do deželnobrambenega ministra ae glasi: V 4. dan t. m. popoludne^ob i). uri bi imel biti v Slovenski Biatrici ua Štajerakem zbor politirnega društva ,,Slovensko dništvo" v ta uamen, da imata poalanca tamošnjili kmetskih občin priliko poročati, kakor je obif-ajno, svojim volilcem o svojem delovanji v deželnem in državnem zboru. Ker se je smelo donmovati, da se anide veliko kmetskili posestnikov inkerjih je v iatini 300 do 400 k temu zboru prialo, zdelo ae je potrebno da ae kraj zborovanja, kakor navadiio, tudi od zvunaj označi. Mialilo ae je, da v to svrbo ni boijšega znaka, nego c. kr. avstrijska orao-žolta zaatava, katera se je v jutro pred zborom razvila na strehi hiae, v katerej je imel biti zbor. A c. kr. prapor ni še dolgo plapolal ua omenjenej liiši, kar pride, kakor se je reklo po odredbi župana Slovenjo-Biatriškega, tudi že c. kr. žandarmorija in ukaže, da se zaatava takoj auame, ker bi utegnila p/vod dajati demonstracijam. Zaman je IJplo pokazlvanje na ceaarake barve, na pomen te zastave, ki vendar na Štajerskem in sploli v Avstviji nikakor ne more biti prepovodana, ker je ob jednem prapor Najvišjc dinastije, katero vender vsi narodi lj»bijo. Kljubu temu ostalo je pri ukazu in pretilo ae je, da ae zaatava siloma sname, tako da hišnemu poaestniku ni druzega preostajalo, nego udati se sili in odatrauiti ceaarake barve. To nečuveno postopanje daje podpisanim povod, do goapodov ministrov za notranje zadeve in za deželno obrambo staviti vprašanje: 1. Je li njima ta sluoaj zuan? in 2. Kaj raislita ukreniti, da vse bode c. kr. avstrijska črnožolta zastava na Stajerskem vsaj v bodoče brez ovir razvijati smela, da ne bode nevarnosti, da bi jo c. kr. žandavmcrija, ki bi pomen tega prapora saj morala poznati, s pretenjem aile odstranjevala na tako sramotilen uačin za tiste, ki jo kvišku drže. Na Dnnaji v 8. dan maja 1884. Raič. Dr. Vošnjak. Baron GčJdel. Dr. vitez Tonkli. A. Obreza. V. Pfeifer. Dr. Poklukar. Klun. Nabergoj. Grof Margberi. Kaj bo nasledek temu? Najprvlje bode veliko izpra.ševanje in izpovedovanje. Vprašan bode c. k. nameatnik v Gradci, c. lc. okrajni glavar v Mariboru, žandarmerijsko poveljništvo v G-radci in Mariboru in naposled bo tudi slov. bistriški župan Formacher inoral k spovedi priti, zadostenja dati, daje cesarska, državiio-avstrijska zastava celo doma v Avatriji tako osraraotenje trpela. To bode pa Slov. Biatrici na slab sloves iu zato omilujemo prebivalstvo, ki mora zavoljo par Bog vodi od kod privandranih sloveaožrecev aedaj pred celo Avstrijo v aialočastaem razgovavjaaji biti.