DVA HALIFAXA Pravzaprav oba dogodka, ob katerih tniallmo razpravijati,nimata med sabo nič skupnega, o e se ne bi zgodila v Halifaxn, tem prijaznem volnenem mestu Yorkshira. Dobro leto si stojita vsak sebi. PrviS je bilo, ko je Halifax posetil bivši kralj Peter,26.septembra 1954.Mor da celo bolj zato, ker so tedaj v znamenitem "škandalu v Halifaxu" srbski četniki orjunaškega.Jevdjeviča ponovili na odru "Victoria Halla" ebolske igre, ko so hoteli preprečiti petje jugoslovanske Mm ne. Drugič, 22.januarja letos, kralja ni bilo tam, pa tudi ne četnjš kega Divjega zapada. Le De^imir Tošič iz Pariza je predaval o "Demo kratski teoriji in praksi pri Srbih". Že zaradi spomina na prvi Hai. fax je bilo vredno obiskati drugega, da bi mogel človek na lastne o či videti, koliko so Srbi praktično napredovali v demokraciji. Čudovito. C e ljudje ne bi govorili srbski, bi lahko mislili, da so bili navzoči Angleži. Kakšna sprememba je torej nastal-a v teh ljudeh, saj so vendar oba Halifaxa obiskali eni in isti Srhil? Seve da je bila razlika v številu,toda tu kot tam,zdaj kot prej, so bile zastopane vse srbske skupine - od leve do desne, Srbijanci in Preča ni*?civilisti in oficirji, inteligenti in nešolani, politično vzgo= jeni in nevzgojeni, rojalisti in republikanci, četniki in gboraši, Jevdjevidevci in strankarji, Dušanovci in Zadrugarji,stari in mladi. Samo predavanje je trajalo slabo uro, toda debata je trajala dve polni uri. Daši je predavanje priredila Srbska zadruga "Oslobo= djenje",( čije Zveza izdaj a' v Parizu NAŠO REÖ,) je bil ves razgovor improviziran, samohoten. Drugače tudi ni mogle biti. Kajti od šest= desetih navzočih je bilo samo dvanajst članov "Oslobodjenja",in od teh dvanajstih sta poleg predavatelja samo dva posegla v debato. Ostali so bili politično vezani tako različno, da bi bil kakršenko«* li poskus montaže že v naprej obsojen na neuspeh. Kljub takim misel nim razlikam vendar hi prišlo do incidenta. Med seboj so mogli raz= pravljati Srb z bolgarske meje, čigar družini so B0lgari v prvi sve tovni vojni poklali preko 50 ljudi, pa je vendar njegova stara mati rekla, da je treba vse to pozabiti, da bodo lahko živeli kot dobri sosedje? Srb iz kršne Like, ki ne more pozabiti ustaških pokoljevin si ne more predstavijati,da bi še mogel živeti v isti vasi skupaj z ljudmi,ki so Hrvati; in Srb-prečan,ki je brez strahu izpričal,da so na otoku Krku tudi srbski Četniki klali Hrvate... Kako je bilo mogoče* da ob tako različnih ljudeh ni prišlo do prepira? Knko je bilo mogoče, da-je razprava potekala gladko in da bili predavateljevi odgovori sprejeti vsaj z razumevanjem? Kako je bilg mogoče, da je debata trajala še enkrat dlje kot samo predava = nje'in je morda še ne bi bilo konec,če čas ne bi terjal svojega.Tem bolj, če pomislimo, da so gotove srbske organizacije praktično ukiri le razpravo po predavanjih,ker bivgi ministri,ambasadorji in narod= ni poslanci niso mogli obdržati razgovora na višini niti ga napra= viti zanimivega. Z redkimi izjemami ne traja diskusija tam niti pol ure! V Halifaxu stavljena vprašanja o odnosu med Srbi in Hrvati, o Srbih na Hrvatskem, o Bosni in H0rcegovini so bila gotova kočljiva, toliko bolj, če pomislimo, na prisotnost prečanov, ki so toliko pre atali pod ustaši. In med navzočimi so prečani daleč prevladovali! '<3i&/*^endar se nikomur ni nič zgodilo, Četudi jih argument, odgovor,ki J ---- J -v-v ~ n ~ 4, 4 ____________J Y daleč od skrajnosti, ni vedno v polni meri prepričal. Kako je bilo torej to mogoče? Tega ne vprašujemo zato, ker bi hoteli napraviti iz majhnega srbskega sestanka problem prvega razreda, ali ker bi mu hoteli pri= pisati pomen, ki ga nima. Vprašujemo zato, ker poznamo prepir med samimi emigrantskimi srbskimi voditelji ter ostro polemiko med srb= skimi časopisi na eni strani, pa med Sabi in Hrvati na drugi strani, emigrantskimi in izseljeniškimi voditelji ter časopisjem. Vprašuje= mo zato, ker enostavno ne moremo razumeti, da pri bivših predsednic kih vlad in ministrih, veleposlanikih, vojvodah in generalih argu = ment,zdrava pamet ne pomenita ničesar. Vprašujemo zato ker smo v drugem HQlifaxu videli, da povprečni, neinteligentni srbski Ličan, Bosanec ali Dalmatinec boljše razume nacionalno vprašanje Jugoslavi je kot pa ga razumeta g.Dotič in g.Krnjevič. In da morejo kmetje med seboj lažje razgovarjati kot pa univerzitetno izobraženi london ski,washingtonski, pariški ali newyorški politično tako visoko zgra jeni emigranti... Ali ni morda isti primer tudi s hrvatskim prepro= s tim človekom? Kakor je bil prvi Halifax škandal, ker je bil pripravljen od voditeljev in sam izpad nahujskan od njihovih agentov,” tale o je bil drugi Halifax uspeh, ker ni bilo niti voditeljev niti ne agentov,če prav so navzoči pripadali vsem mogočim srbskim skupinam,ki jih ni malo. Drugi Halifax je dokazal, da je razgovor med Srbi možen, da morejo prisluhniti argumentu in tehtati dokaze'. Drugi. Halifax je po kazal, da je rešitev srbsko-hrvatskega vprašanja.mnogo bolj enostav na kot pa jo hočejo prikazati v. emigranta ko-izs el j eniških Zagrebih in Beogradih. Drugi Halifax daje upanje, da bodo po nekaj podobnih sestankih Srbi mogli povabiti na prijateljski razgovor tudi - Hrva= te..Kaj ti zdaj postaja jasno, da tisto, kar ne morejo doseči "narod ni voditelji" ter s predsodki in denarjem obdarjeni staronaseljenci v Ameriki, lahko dosežejo preprosti ljudje. In v.tem leži ves pomen in up drugega Halifaxa. KAKŠEN BO NASLEDNIK ? Lani decembra je.umrl v Vidmu nadškof dr.Nogara. Slovenci bomo lahko mirne duše rekli o njem, da nam ni bil naklonjen. Ni imel ra= zumevanj a za vernike svoje nadškofije, ki jim je B0g določil,da go = vorijo slovenski in ljubijo slovensko mater in slovensko zemljo. Kadarkoli je bilo med Slovenci govora o cerkvenih prilikah v Beneški Sloveniji, so navadno končali z vprašanjem, kako to, da Sv. Stolica ničesar.ne ukrene proti trmastemu nadškofu. Tisti, ki bolje poznajo. vprašan je delokrö'ga enega in drugega, njunih odnošajev, pa vpliva in sankcij, so trdili, da so v Vatikanu dobro poučeni o vpra šanju slovenskegajezika in slovenskih dušnih pastirjev po beneško = slovenskih župnijah, a da so brez moči, ker da ne morejo prisiliti nadškofa. Pač pa so upapolno napovedovali, da se bo položaj vidno spremenil, če bi stari in bolehni nadškof umrl. Tedaj bo dana pri c ložnost, da pridr na njegovo mesto nož širših pogledov, strpnosti in razumevanja. Nekateri so pri tem navajali kot primer goriškega nadškofa Ambrosi ja, ki je nasledil pok.nadškofa Margottija. Torej čakajmo in upajmo! ------------------------------------— KLIC TRIGLAVA 57,Totland Road LEICESTER Izhaja l.in 3.Ponedeljek v mesecu MONTGOMERY V BEOGRADU Potem ko je obiskal Rim in bil ned drugim tudi v privatni avdi «* enci pri papežu •Piju XII.,- že tretjič v razmeroma kratkem času-je feldmaršal KTontgomory potoval SOCIALNI SKLAD je poslal pošiljko v Beograd in imel razgovore z ob= vredno L 5.6.3 družinam Bizjak,Va rambnim ministrom Gošnjakom in na rašanec,Kcpič in Peter v Nürnbergu. čelnikora generalštaba Vučkovičem. Štev. 102.________________________^LlC^fKiüLAVA__________________________otrua.^. PRAN ^RJAVilC: HEJB NR DRINI i?red leti ee;"fl hotel v Kirnu v * ^ss&pvoru 2 nekim ^?o zaaMiei oivaim srosKim oia n&Öeti tuoi y^r^San^e sroeko-hrvatske, u 0 or^, a ae je hitro iiavrnil, 5eš naj «e Slovenci v to ne vtiku .0, ker uu jc to "intema’ srocko-hrvatsta a o» heva, ki jo oodo reaili o«i s~-.:i .ec. eucj in se nas Slovencev ne uiee. Verjet* ho jc, ćia hi dooil nodohen odgovor tut j cd koketa ru’vatekeiju politika* Takega btarisSa Slovenci seveda nc .jorcno enre jeti* Srosko-hrvatsko v pr a* hanje je eno izmed f unca.ae nt alnin v pr «u an j samega ooscoja Jugoslavije, na kate* tem sno Slovenci v prav šivljebsko inf e. ceirani, se ti*: e a «e v prav isti me- t‘i kot Srbov in vatov satih, uiede na to tudi ni le uu^a pravica, teaveo colo fthSti dolž'oct, d., re "vonj vliKano' in pre u in an eem, da jc Slovenc iT a tolitika v prvi Jugoslaviji hudo .rrr.Sila, ker se s tem vprašanjem ckoro sploh ni oavila* •'udi na» današnji ''zgovorni iolk! jc le zna.:, da se slovenska politika ne zave* «a svojin osnovnih dolžnosti ari ou ca jih snioh ni sposobna obravnavati. Srosko-.hi Vatska or at čaja in sovražnosti so niso šašem šele v Jusom..viji, tedveš segajo že vsaj dve sto lot nazaj in bi oiio jsno koristno in ouoao, a-o ur na- jih resen in 00jeksiven zgodovinar nit: uej iz5i ono opisal in anuiizirai* •i vbi bi sc lahko is take ras ;rave innogo nmšili, razjasnili oi sc mnogi nos po Uzusi in prepxioan st , < a o:i tudi mnogo •«' ipomogla k stvar ne j še n o ar a na v a * hju naših d&aašnjid v rašanj. kajtiv.v^.pr se ooiavnava1' to vprašanje danes* no ^enja na srbski strani največkrat lew Ignoranc o, a na hr vate si stilni že pravo kulturno si'oinoto, ki ne more vociti di'ugam kot v pogubo nac vsen* toda si olovenci v skupno «0 ,uoo no'eno in no meno, zato :.ior«ui»o napeti vse ^ile ia uporabiti vsako priliko, ne da si po nuj aro za -azsodnike, tc .več da sku *«u'iö aktivno oosrocov.-ii (in isto velja tudi za bosenske muslimane)• i‘o jc pa »o £oše le tedaj, oko nastopamo dobronamerno, vendar absolutno objektivno, aiez o-Jifu na leve in na de n no* ludi oetra -.tvoi na kr^ tika je pri ljudem, ci jin r-ta-ust hft ni oopolno.ma zasl.c lila* vedno konstruktivna* ni danes moj namen, cc ai so buvil s celotnio vprašanjem za ;letonih si p * 8rva leta rve Ju; o 'ravije pripiroval večino krivde nctreouctu demagoukcnu značaju pokoj« he..:^ St .Katica, kiatkovid ne a poli ičac'u famtizmu or e panskih sioveosko-nrvat* e^o-si bokih "do .0 tia-cov ‘ i. nopolneau sruijauexe ;u .ne poznanju do venčkih i- hr* vats. .in teženj ,i i n. obletov* o vecj niliki 00 politična z ocovina ugotovila, da so vsilili nezreS t o Goii .io prvi. Ju.-;oma( ijo proč.,:as i "o oitrati , .. krivda Si dijaucev jc v tem, da f° .0 osvojili ia oiii nete 1 c kor o c o ':o- c« nje li nosi tel ji. kes Jo, da so lab* ko prvi in dru^i z močni; i .rgu .sati zagov.-i jali svoje teda..je načelno stališče (nikakor iia nc svojih metod! 1 ), toda zgodovina je že aedvo .no do .uzala, da so ,>1li v usodni z...oti in c.a jc imela prav sroveusko-hi vate .u o pozicija, ioda vsa ha •.a tragika oostoji v ter., oa ta .rv..tt a opozic j- n i bila ronutruktivaa, tem več ce isti stična i.i etc-xilaa, jc nujno vocila v zločine. 10 istašfvo ia končno v katastrofo nas vn- ■. ; v..kjf. so pc o j ne., a dr. • , ašc 1, n* a po. no 1 >.-; ko •legijo, kot je nujno in nco-i.ioćno ;,>ofc-o.mo v iateretia ac.5i * narodov in pokrajin ßa ih. Tvvrci'Saije .'«*a£ojitvo (Jieöe n& položaj, kaitrštu vi «id*, v osrednje« delu Jugonluvi je, jc pa z' v pr a ’>anje-t političnih pravic in ovoooščin posax^nin način narodov v neločljivi ave '/.i taci teritorialno vorananje. Ja, v lanen konkretne ;i o^ineru otopu to celo na prvo rr.eßto. le pri cr at it vi nove Jugoslavije oo na& topilo, takoj v vsej svoji &k tualnoeti, a čo oi se srci in • rvati izjavili proti oonovitvi Jugoslavije, po = tc/n on tvorilo teritoi ialno vprananje soloh jedro vce na«tale kvize. hko ea.no po iali o aa driravo, pote"- j c e an o no scoi ur. e v 10, da si pioc&ta vi::o istočasno z njo Luci njeno moje. Cim ec pa tot akne-, o topa vprašanju, se v Hipu zračijo vse teze tv v at tičih in velesrbskih etetie listov, kri /.love ne ih ni bi lo to vnručanje teoretično jako lunico: naše narodnostne kcje to jat ic in spor ai nastal le slede nekaterih perifernih predelov ( reta, kor očke sloveni je, Čas: barskemu o.iaja). Seveda jo pa to zgolj teorija, kajti glooo.ro sei prem 15an,da oi nas Slovencev v pri oru ra. aca Jugoslavije solo- »nihče ne G .račeval, temveč oi nav določili meje ''veli. i zavezal i” i>. ijučno le z vic:..kov svojin lastnin henoeiecnih pol it ionih računov. 'V meje o. alle 5a danee .10 vsej vili ni ne «uno Go, mnogo slaoše nego t<; oile 1.191 -2 , rat-i Čoe«2’ snutro.:» tuni vsa govoriče = h j a o i’bor Oj za .uvcicno slove ne! o us žavo za or c zve. t .0 igračkanje tieot.gov or ~ hin elementov s samim našim nwoeni- obr.tojel:. Utrn o je vi Sroih in rvati h. er sc avzena ri Srbih za obnovitev Srbi je ii.von Jugotlavj je. le .neraj po? iti'k:ih pustolovcev (’-raškovičl in političnih zločincev (Jcvčjevič), do j’ s boje vri o: ali in oi šc n_. o tališču augosiavije , ec ho e Si «bi n: ti c Pa pavici .n vihajajo nakiičio v o n te v lo . rvatje,kjer vc čina ;o vsej priliki v «raj danes še vt dno sanja o ooncv.j tvi '.Dl izven Jooslavi- je. *orc j - kje naj i: .0 mejo te ntve -čl'.? ta to vorašanje na.; .tv at je gladko odgovarjajo, da na vz oru se voc-u na .*>. ini, leče jugovzhoda .* >o ledujejo neko iiko si*a otljiVGjae v SandSa in proti kosovski -itrovici. Neprizadet ooazov«Jeq *?i ima vsaj nekaj najosnovnejšin poj ov o etnični sestavi tega ozemlja pod /ol= Po in Drino, oi nc lOgcl v. rje ti lastnim učeno- in očem, aico oi t atih ''zahtev ■ ho slišal in nc oral dan z a. dne... in to od hrvatt'.rii predstavi tel jov, ki sc vsaj kani s.v.atiajo Za resne. Objektivno dejstvo jc najp. cj to, fa je oze m je ned ‘olpo in -a ino etnič» no tako -.oiucš&no, da oi ga ne mogel ''.ravično razmejiti niti sau og. «ko zan» tevajo hrvatsh.i šovinisti mejo na Drini, pote » n a .ko zuntevajo še z večjo pravi co vele::roi mojo na kol i, ker živi na te : oze: lju px*ceej več trnov nego ‘rva = c°v. 'fako oi torej . roiju mejila na sa o el.ovc iijo in bi tvorili lahko a 1.0venci 6 ‘-roi Jugoslavijo tudi - orez -rVaiov. -osni in eice rvini 00 govoril s .0= P« j, veda še v za-.?! hrvatsni jc h« reč med eevcrao>.uj..d-i.o nosno in love ni j o cc la vrsta oki-ajcv ktihač, i lunj, Vojnič, 'ir, J n iost, Ciina) z absolutno srosizo vc'ino, a uanjšo sroske nasejJiae sedajo skoro prav to slovenske meje. obro sc zaveda i rearci je, Ki 'jo jo vzorčila ta ugotovitev ;ned hrvat.mini soviristi, toda trcoa jo jc povečati, ua sc pokaže vsa absurdnost velchrvatskih in velesrbskih sanjarij, /roba jc iti še dalje: po vseh zločinstvih, ki jih jc tuigrc.šila 12*0.10vna nTf •.nad rbi, b3 res rad poznaj, taci najbolj zmerno, ;u grbu , -i bi ao el kdaj 'bris čuti na to, c« oi ničlo l.kp lilij, uje jovia roj.» rov še zdaj no d oblui.t. talci k hrvatmih ”2 upad a jakov”, ka n čni so aa « predstavljajo še 1 a.nes dai za cine:» v hr vat ske * o «igrantf..tisku, dočii.i jin doma k sreči kroti Tito. Jasno, tudi noben .ir vat ne oi a ogel pristati na mejo na olpi, . osolutao ^eizoj-ioni rezultat takega a ora za a: savno ••e jo oi bil torej nov pomol j, etra-Hotne j ši ae go jc oil l.lpAl-ij, sajti tci. aj oi no .ogli uvatje več ne moteno Mn "-i ..olOiOkih «ir nov ter sr-jskih čc ia i j otrok, tcmv&č bi nujno nasoopilo /.9 jlij. ■••roov proti 3.V Mili j. T-Vatcv. Izid ta «epa noja oi irv«.tje verjetno poinii-’sto -ot ja, a ,0 - oi a civilizirana vi-o 'a .*: >lo 1 dopustila« .če meje nove i-flli in nc kolike 'i-bijc n», bi določali . rvatjz in szoi po svojih .oželenjih, temveč bi „ ih določali 'veliki zavezniki po svojih lastnih interesih in političnih špe.culuci jah. Da oi uri tem Tvatje nc odrezali najbo_je, jc več ko*, jasno, &uj rtinajo danes na vsem božjem svetu niti enega resničnega prijatelja, pač pa marsikoga , ki preži na njih ozemlje in ki je "velikim zaveznikom" precej bliž.ji nego Hrva= tje. V vsakem primeru bi pa razen tega ostalo nekaj stotisoč Hrvatov še vedno .v Veliki Srbiji in nekaj stotisoč Srbov v novi NDH. Tak bi bil neizbežni rezultat že samega porajanja nove NDH, oziroma razbijanja Jugoslavije. Da bi odnseli pri vsem tem svoje rane tudi mi Slovenci, je umljivo samo po sebi, zato nam veleva že sam naš lastni slovenski nacionalni interes, da storimo vse, kar je v člove= ški moči, da do vsega tega ne pride. Napisano za t •-•'l (Konec prihodnjič) "Klic Triglava" in "Radikala". KDO JE KRIV ZA GOSPODARSKE TEŽAVE V SLOVENIJI? 15. decembra se je v Ljubljani vršilo zasedanje Glavnega Odbora SocialistLč ne Zveze.Delovnega ljudstva Slovenije, ki je nadomestilo medvojno Osvobodilno Fronto, Kot v OF, tako tudi v vrhovih te organizacije sedijo člani komunistične partije, zato nima smisla, da bi se še dlje zadrževali pri samem značaju "Socia listične Zveze", katere naziv je bil itak usvojen v prvi vrsti za ublažitev kri tike na Zapadu in evemtuelno preslepitev Socialistične Internacionale, v katero bi se Titovci radi prerinili. Glavni odbor se je bavil s vprašanjem/ družbenega upravljanja, ki predstav Ija osnoven faktor v vsakdanjem življenju slovenskih ljudi pod Titom. Referat Mi he Marinka in debata, ki so jo vodili nato člani odbora (večina so bili članiiz vršnega odbora CK KPS), sta dala precej jasno sliko tega družbenega upravljanja v praksi. Ppleg delavskih svetov v industrijskih podjeljih obstojajo še sveti v šolah, trgovini, socialni politiki in zdravstvenih ustanovah, stanovanjski!^ blo kih itd. h katerim so pritegnjeni v prvi vrsti "vzgojitelji"(t.j. oni, ki srbi= jo za sprovajanje"socializma") in v drugi vrsti oni, ki so na posameznih področ jih neposredno prizadeti, tako učiteljičin roditelji v šolah, potrošniki v trgo vini, delavci v delavskih svetih itd. Število ljudi, ki se tako udeležuje jav= neg^ poslovanja in "upravljanja", dosega skoro 25.000. Iz debate je bilo razvid no, da je tako veliko število ljudi težko nadzorovati, kar se tiče njihovega "so cialističnega" udejstvovanja v korist panoge na eni strani in skupnosti na drugi. Zasedanje odbora se je vršilo predvsem iz enega razloga: več in več ljudi se pritožuje, da je sistem družabnega upravljanja glavni vzrok sedanje gospodar ske krize v Sloveniji in Jugoslaviji sploh. Marinko se je trudil na vse načine, da bi dokazal, da je krivda na družbenem upravljanju le vtoliko, vkolikor to u= pravljanje ni še izdelano - a da sam princip je pravilen in , kar je. poglavitno - socialističen, katerega "subjektivne zavestne sile" - t.j. komunisti -, ki so ga spravile v življenje ne bi nikdar opustili. Nasprotno, iti je treba naprej in sistem tega upravljanja izgraditi, kajti iniciativa, ki prihaja od. spodaj "ne mo re nadomestiti še tako perfekten sistem državne gospodarske administrativne ujra ve". Bolj jasen kot Marinko je bil Ivan Regent, ki 'je jasno pokazal v katerem grmu tiči zajec in kako bi se ga dalo od tam izgnati. Delavski sveti, je rekel Regent, prav za prav nadomeščajo stare upravnike,, stare kapitaliste v podjetjih, stare podjetnike. Toda, stari podjetnik ni bil samo izkoriščevalec - on je znal tudi organizirati tovarno, delo v tovarni, zaupanje občinstva v svoje izdelke,v svojo banko itd. Sposobnost sedanjih svetov pa je trenutno dosti manjša. Potreb no bi bilo vzgojiti delavce, a to odn. način, kako to doseči, doslej še nihče ni našel. Ena metoda se zdi Regentu možna in uspešna - pritisk. "Na svetu se sploh še ni nič zgodilo brez prisiljevanja - karkoli se je na svetu zgodilo napredne= ga, se je zgodilo pod piitiskom sile." In pri tem je Regent s prstom pokazal na prvo rakramo - delavsko nedisciplino. V tem pogledu "malo terorčka ne bi nič ško dovalo. Mi si mislimo, da bo naš delavec imel čut zavestne discipline. Na to bo mo še dolgo čakali, tovariši." Delavcem je treba reči: "Družba te ne plača zato, da se deset minut pred koncem dela začneš oblačiti, družba te ne plača zato, da prideš dve ali tri minute prepozno na delo, družba te ne plača zato, da hodiš ka dit med delom in zraven še klepetaš in še drugim jemlješ voljo do dela, ampak te družba plača, da delaš osem ur. Jaz bi bil prvi, ki bi se postavil v službo pri siliti delavca: to moraš narediti." (Konec na 8.strani) Vsak mesec enkrat: Razgledi Lr.Maček in demokracija: V razgovoru z g.Bogdanom Radi.oo (Ameri = kanski Hrvatski Glasnik, 21.12.1955.) je g.dr.Maček očrtal svojo-živ = ijenjsko filozofijo in svoje poglede na gotove dogodke iz preteklosti. Naša emigracija smatra vsak'o izjavo dr »Mačka kot važen dogodek.Zakaj? Öe iz te najnovejše izjave Izključimo melodramo in demagogijo ( o hr = vatski seljački kulturi, nizki mestni kulturi, pokvarjenosti inteli = gence itd),ostanejo protislovja* Tako obsoja dr.Maček dvorsko diktatu ro kralja Aleksandra* odobrava Pa dvorsko diktaturo kneza Pavla>(ena= ki diktaturi,le diktatorja sta bila različna,)ker je privedla do hr = vatsko-srbskega sporazuma ( Cvetkovič-Maček) !.1939. 'Po drugi strani je bil 27.marec 1941. dr.Mačku "katastrofalen",čeprav ga je on podprl, ko je postal podpredsednik vlade. Čudno je tako pojmovanje demokracije. Öe mü koristi eno diktatura,je dr.Maček zanjo, toda proti- demokratič nim naporom (27.marca),ki so hoteli uničiti diktaturo. Če mu diktatu ra ni všeč (Aleksandrova), potem je proti njej. Čudna morala! Sicer Pa postaja vik in krik, da je 27.marec kriv vseh sledečih nesreč, že Preneumen,Spominja na petelina,ki je vsako jutro pel, preden je sonce vzšlo. Kmalu je petelin prišel do zaključka, da je sončni vzhod njogo Va zasluga,kaj ti Če on ne bi pel, tudi sonce ne bi vzhajalo. Ljudje Petelinovih možgan (in demagogi) na podoben način tolmačijo odnos med 27»marcem in nesrečami, ki so mu časovno sledile. čigava je Bosna? Velehrvat^o trdijo, da so muslimani Hrvatje,Ve= lesrbi pa, da so muslimani Srbi. Sami muslimani, v emigraciji in v do Biovini, so pa različnega mnenja. Eni se smatrajo za Srbe, drugi za Hr= vate, tretji - v domovini preko 75$ - Pa,da niso ne eno ne drugo ampak muslimani Jugoslovani. Megalomanom na srbski in hrvatski strani ni mar ljudi, gre jim le za to, da bi se ta del Jugoslavije ,ki ga naselja jejo muslimani, priključil megalomanski Hrvatski odnosno megalomanski Srbiji. Vendar je pa vprašanje daleč bolj zapleteno kot je videti na Prvi pogled. Nedavno je slovenski znanstvenik dr.A.Copata,profesor na eni od angleških univerz, objavil obširno angleško pisano razpravo z naslovom: "Bosnien Problem - Research into a problem more important thm the H-Bomb" (izdajatelj Foull,Seelly & Co.,Ltd., cena 2l/-*) . S te= meljitimi statističnimi , zgodovinskimi, gospodarskimi,medicinskimi in drugimi dokazi, s številnimi risbami,zemljevidi in diagrami, z dol gimi citati iz številnih knjig, je dr.Copata prišel do zaključka,da niso muslimani niti Srbi niti Hrvatje ampak Slovenci.' Dr.Copata apeli ra na svetovno vest, da omogoči zedinjenje Slovenije in Bosne v Jugo= slavi ji ali izven nje. Dejstvo,da Slovenija in B0sna nimata skupne me je, ne moti profesorja Copato. Predlaga, naj se to vprašanje reši na Podoben način,kot so rešili problem Pakistana. Ob koncu svari avtor Srbe in HrTnte: "Proč roke! Bosna je slovenska!" B Simonič PISMA UREDNIKU j'Povratek s Cipra": G.urednik! MT.G.ima prav (KT 180.), da se je polo žaj na Cipru spremenil. Zdaj vojaki pač ne ližejo več sladoleda,ker je Prehladno,in zahajajo le v lokale, ki so opremljeni z mrežami proti honban. Treba je priznati, da streljanje na ulicah pri belem dnevu ni so maČkine solze. A M.G. je prezrl,da so razbili okna t\iri stične ga ura đa s kamenji,menda petkrat; da so požgali Britanski inštitut v Nicosi ji dijaki-divjaki,ne da bi se policija zganila,medtem ko so visoke glave prisostvovale pitju na čast bitke za Anglijo; in da niso vrgli bombe na urade na letališču, temveč na urad letalske družbe v mestu .. Naj pripomnim, da je po mojem mnenju zmeda na Cipru v veliki meri krivda angleškega mečkanja, tako v obotavljanju glede politične bodoč bosti otoka kot v polovičnih merah proti teroristom ali nacionalistor; kakor jih že hočete imenovati. Ti ilegalci pa sami ne vedo,kaj počno. Za nas, ki smo poskusili kaj hujšega doma med vojno, je vse skupaj le žalostna in ponesrečena ponovitev stare odvratne igre,- -o- ''Tak tik'1; G.urednik! Članek g.Vilderja o dr .Korošcu (KT 179) je skoro TUU^T^öoen, kar se tiče njegove politike v Jugoslaviji« Toda kadar1 se piše o Korošcu, je treba absolutno poudariti tudi njegove nevenljive zasluge v 1.1917/18 za nastanek skupne države. Ce se teh ne omeni,pač članek ni objektiven. ' -c (Članek g.Vilderja je bil izvleč'ek iz knjige v pripravi,ki zajema pred vsem Stjepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča. Zato je jasno,da to »imogla biti neka popolna vsestranska študija dr.K0rošca,česar g.Vil der tudi ni nameraval.Na splošno pa je' dal priznanje pokojniku za o= menjena leta,ko ga je ob zaključku uvrstil v "kolo odličnih nosilcev prve Jugoslavije". Ur.KT.) Zbornik Svobodne Slovenije: G.urednik! Moje mnenje, k oceni Zbornika v KT l81. je,'da ima nekaj zanimivih prispevkov, si cer pa so ti delavni, prizadevni ljudje preveč obtičali v letu 1945.Velikonjevo pismo je hu do karakterističpo in je prav,da so ga priobčili.Iz takih dokumentov bi se morali kritično učiti,ne pa jih brati --kleče... J B. Nadaljevali je s 6.strani:Kdo je kriv za gospodarske težave v Sloveniji? '-'Marinko se je spodtaknil ob nekvalificirano delavno silo, odn.kot je rekel - "pol delavce-pol kmete",ki vidijo v podjetjih neko vrsto molž nihkrav.To je baje značilno za podjetja na Primorskem,Dolenjskem,Ptp ju in Prekmurju.Se večj v delavskih svetih se je'pojavila kapitalistih na miselnost,kar se tiče delitve dobičk^:;Delavski sveti sc zato redko upirajo poviševanju cen,ker jim to prinese večji dobiček,a jim mora preje, ali sleje nujno prinesti slabši uspeh v razprodaji.Cene povišu= jejo tudi,da bi dobili večji dohodek,ki bi pokril izgubo zaradi malo= marnega poslovanja. i i ■ Kar se tiče kvalifikacij delavstva,se je Marinko zoprstavil mišlje nju,da igrata odiočilnoivlogo v podjetju strokovni delavec in mojster. Mojster ne more nikdar nadomestiti inženirja,zlasti ne inženirja-pro^' jektanta, t.j.zasnovatelj a proizvoduje tekočega traku.Marinko je pri , temvPoudaril;potrebo izpremembe takega mišljenja. Štefan Pavšič je sprožil enako zanimivo zadevo,ko je govoril o re= akciji inteligence,ki smatra,da nima smisla študirati dolga leta za "enako plačo". Pri tem je zagotovil,da inteligenca lahko mnogo dobre= ga napravi in d& mnogo koristnih nasvetov,pa je zato stališče posamez nih delavcev do tega vprašanja nepravilno. Pugleda da je pri tem kriv mnogo tudi PAVLIHA,ki piše slabe stvari o direktor jih. "Kako naj direk torji-ohranijo svojo avtoriteto,ko pa se PAVLIHA spotika ob nje!!!" V pogledu družabnega, upravljanja v kulturnih ustanovah je Marinko razkril,da se kulturniki upirajo, vmešavanju po načelu:"Le čevlje sodi naj kopitar!" To načelo oč.ividno povzroča komunis tom' pregl-avice,ker je Marinko opozoril,da pozitivnih uspehov na kulturnem podroeju'rrife bo mo goče doseči z neko nervozo in površnimi dogmatičnimi ali. celo.enostav= nimi političnimi gesli. Na take stvari se kulturniki ne limajo. P0t2eb no je kadrov,ki bodo mogli odločilno posegati v znanstveno-kulturno področje.Za enkrat pa je potrebno,da se komunisti "vsaj upirajo" kon= servativni miselnos.ti In vzgoji-. .c. . . IfJ ' / Z Zanimive so bile tudi besede dr.Ferda Kozaka,ki se je osredotočil na odnose med ljudmi,ki prevladujejb v. Sloveni ji.Ti odnosi so "često surovi" in zavest skupnosti,ki je bila med vojno tako "živo", raje’ po= jema kot pa narašča. To nerazumevanje poslanstva "-socialističnega'člo veka" je vidno zlasti na vasi. Tam so ljudje v veliki meri še vedno religiozni. Toda po statutu Socialistične zveze so ti ljudje tudi čla ni organizacije.A tu se zahaja v'Store liberalistične grehe" in se dela baš to,kar čustva teh ljudi žali in "jih od nas odbija". P0trebno je preobraziti nazorski svet teh ljudi,a to - ne bo moč doseči jutri, marveč je delo dolgih generacij. . (ds) Naročnina za Klic TRIGLAVA: letno 24/- za četrt leta pa 6 šilingov.