Č i t a n j e. Pnidial pri društvenih večerib ,Slovenskega uoiteljskega društva* v Ljubljani dne 4. prosinca, 1. svečana in 1. sušca t. 1. Jakub D i m n i k. (Dalje). 3. r a z r e d: Učni smoter: ,,Kakor na prejšnji stopinji s pomnožen i rni zabtevanii. Pojasnjevati, kar seječit alo. Na slovenskih šolah pri nas na Kranjskem je vpeljano ,Drugo Berilo" iz c. kr. založbe šolskih knjig. Vsebina tega Berila je razdeljena v šest oddelkov in sicer: -1. Povesti, pesmi in pregovori. II. Človeško truplo, jed in pijaoa. III. Dom. IV. Polje, gozd in gore. V. Nebo in zemlja. VI. Domovina in zgodovina. Izined teh šestib oddelkov so II., III., IV., V. in VI. oddelek odmerjeni pouku v realijah. Realije se morajo v 3. razredu klasificirati. Vsled minist. naredbe z dne 5. malega travna 1878. 1. št. 5316 se mora ves pouk v realijah naslanjati na vpeljavo berila. Posamezna berila realistične vsebine razpravljaj učitelj po istih stopinjah, ki sem jih navedel pri razpravljanji beril v 2. razredu. Po tem učnem potu se lahko razpravljajo vsa berila II. do VI. oddelka v ,,drugem berilu"; drugače se morajo pa razpravljati berila I. oddelka in o razpravljanji beril tega oddelka sem se namenil nekoliko več spregovoriti. Kakor je že različen naslov toga oddelka, tako različno je tudi razpravljanje posameznih beril. Pred vsem moram povdarjati, da se stvarne razprave o posameznih živalih in rastlinah, ki se nahajajo v teh berilih, smejo le tako dalec raztezati, kolikor je to za razumevanje beril neob- hodno potrebno. Bolj natančna razprava naravoslovnega in zetnljepisnega razgovarjanja je pa določena uram, ki so odmenjene pouku v realijab. Rekel sem, kakor je različen naslov I. oddelka, tako različno je tudi razpravljanje posameznih beril. P o v e s t i nam pripovedujpjo dogodke iz preteklosti, ki oživljajo in razveseljujejo človeka. Povest napravi na učenca najbolj trajen utis, če jo učitelj živo in z zanimanjem čita naprej. Ce je vsebina povesti zgodovinska, treba je pojasniti tudi čas in kraj, kjer se vrši dejanje. Pri povestih moralične vsebine mora učenec nravstveni nauk sam spoznati, ne da bi ga učitelj še posebej na to napeljaval. Predolgo inoraliziranje je popolnoma napačno. Pesetn je izraz nežnega cuvstva. Predolgo se pesetn ne sme razpravljati. Potem, ko jo učenec razumi, je prav, da se jo uči na pamet in potem pa tudi poje. Pregovori so resnice versko-nravne vsebine, vkoreninjene v narodu. Berila z napisom ,,pregovori" ne smemo kot celoto obravnavati, ampak vsak pregovor za se in sicer najbolje pri kaki posebni priliki. oziroma dogodku, na katerem se pregovor uresničuje. N. pr. Cestokrat se pripeti, da se gre učenec potepat, namesto bi šel v šolo. Pri tacih prilikab zaide v slabe tovarišije, ki tudi najboljšega učenca popačijo. V tacih slučajih ima učitelj najlepšo priliko razložiti, oziroma razpravljati učencem pregovor: ,,K d o r z a s m o 1 o p r i m e, se osmoli". To se zgodi lahko tako-le: Kdo pozna smolo? Kateri rokodelci jo rabijo ? Smola je lepljiva, se spoprijemlje. Kakšne postanejo roke tistega, kdor za smolo prime? Ali se jili poteni labko osnaži? Zato ni treba vsakemu za smolo prijemati, koniur ni treba. Crevljarska smola je koristna, vender pa oskruni prste. Jaz pa poznani že gršo smolo, ki srce oskruni. Kdor zahaja med hudobne ljudi, ta pride v dotiko s to grdo smolo. Slabih, hudobnih ljudij se morarao tako ogibati, kakor smole. Zakaj? Zato, ker dobromu človeku oskrunijo srce in dušo. Kdor greši, oskruni svojo dušo. (Jreh je oskrumba (smola) duše. Kdor zahaja nied hudobne ljudi, postane tudi sam hudoben. Surovega, porednega, hudobnega otroka se morate ogibati. Tisti otrok, ki kaj pregrešnega govori, je podoben sinoli, ki vsacega oskruni, kdor se je dotaknu. Jožek je hotel zapeljati Ivana, da bi se šla potepat, namestu v šolo. Jožek je hotel torej Ivana oskruniti s smolo. Ivan ni hotel ž njim iti, ni hotel prijeti za smolo. Posnemajte Ivana, ogibajte se pa porednib in budobnib tovarišev, kakeršen je bil Jožok. Pismena vaja: Kdor za smolo prirae, oskruni se. Kdor zahaja med hudobne ljudi, zaide med smolo. Ce rad poslušaš grde besede, oskruniš se s smold. Ogibaj se hudobnih tovarišev, da te ne oskrunijo s sinolo! Kadar grešiš, oskruniš svojo dušo s smolo. Bodi torej previden, s kom liodiš in občuješ! Podobni pregovori: Slabe tovarišije popačijo dobre navado. Jedno gnjilo jabolko pokvari deset dobrih. Jeden hudoben otrok popači deset dobrib otrok. Kdor se med otrobe nieša, pojedo ga svinje. Kdor pride med volkove, mora z volkovi tuliti. Vporaba: ,,Izgubljeni sin", ki je zašel med slabo tovarišijo. ,,Prerok Elizej", ki je bil zaničovan od hudobnih dečkov, kajti niarsikatori teh dečkov se je dal zapeljati, se je oskrunil s smolo, ter je moral prestati grozno kazen i. t. d. Poleg povestij, pesem in pregovorov se nahaja.jo v I. oddelku ,,druzega berila"  tudi nekateri izreki, pravljice, basni in u g a n k e. Izreki so pravila za življenje, ki nas poučujejo, kako moranio živeti, če hočemo biti srečni. Pomeii izreka se lahko spozna; uporabiti se pa mora zopet, kakor pregovor, ob ugodni priliki. Tudi metodična razprava je skoraj ista, kakor pri pregovorih; t. j. berilo z napisom ,,Izreki" ne srnemo kot celolo obravnavati, ampak vsak izrek posebej pri kaki posebni priliki, oziroma dogodku. N. pr. Učenec pride uinazan in nepočesan v šolo. V ta nainen stopi učitelj pred kacega lepo umitega in počesanega učenca termu reče: ,,No, danes si pa jako lepo počesan, pa tudi roki, obraz in vrat imaš lepo umit; to se mi jako dopada". Take besede na kacega bolj revnega, pa snažnega učenca bolj vplivajo in več koristijo, kakor pa vsakdanja opominjevanja na snago. Vsak učenec teži po tein, da bi dopadel učitelju. Drugi dan inia večina učencev počesane lase ter umit obraz, vrat in roki. Da pa učitelj snago med učenci laže vzdržuje, jim še pove izrek: nSnaga vsakemu je draga**. Ce potem še kak učenec umazan ali nepočesan v šolo pride, ga pa učitelj opozori na ta izrek. Pravljica vzbuja otroško domišljijo ter odpre otroku širok svet, v katerem ni laži, goljufije in ne revšeine. Neprisiljena, gorka učiteljeva beseda sega otrokorn do srca — posebno pri pravljici, za to pravljico najbolje razpravljamo, če jo otrokom s zaniinanjem pripovedujemo, in takoj na lo jo pa otroci berd. Preobširna besedna in stvarna razprava ni na mestu, ker navadno uniči to, kar je v pravljici zanimivcga in čudovitega in kar — seveda — (itroke najbolj zaniina. Še celo za pravopisje in spisje naj se pravljice ne vporabljajo. Citanje in pripovedovanje pravljice — 16 mladino veseli. Basen oživlja razum. Izid ali posledek basni je moralični nauk, utemeljen s praktienimi vzgledi iz vsakdanjega življenja. Stvarna razprava basni bodi, kar le mogočo kratka, besedna razlaga pa natančna; ta in pa posnenianje ter preosnovanje basni nain daje ninogo gradiva za spisje, za koje je basen posebno pripravna. Uganka vadi otroka misliti. Znano je, da otroka to naj bolj veseli, kar sara iznajde ali ugane. Zato se razgovarjaj z učenci o posameznih znakih uganke, pusti jih, da ugibljejo, primerjajo, pojasni jim jednakosti in dvojne pomene ter jih napeljuj k samodelavnosti. Kadar otrok uganko ugane, treba je dokazati, da ima najdeni predmet res vse znake, ki so našteti v uganki. Poskusimo obravnavati iz ,,Druzega berila" 114. berilo BUganka". 1.) Najprvo prečitaj učitelj ali pa jeden boljših učencev to vajo in koj potem pa prični ^uganko** stvarno razpravljati in sicer prečitaj še jedenkrat prvi dve vrstici. 0 kom se pa nekaj pripovedujc, v teh dveh vrsticah? Sestre gredo vsako leto križera svet t. j. po vsem svetu nepretrgoma naprej. Kako pa pridejo k nam? Vsaka nam prinese darove. Beseda ,,dar" pride od besede ,,darovati" t. j. dati brezplačno. Te sestre nam nekaj darujejo. Ubogim danijemo miloščino, kaj so to pravi? Tudi te sestre nam marriikaj t. j. mnogored darujejo. V nastopnih vrsticah je povedano, kaj nam vsaka sestra da. 2. Beri nastopni dve vrstici. Kedaj pa vidimo prav veliko cvetja? Katere cvetice nam pa prinaša poralad? Spomladi ni nebo nič več prepreženo z gostimi oblaki, anipak kaže nam svojo lepo barvo; kakošna je ta barva? Kakošno barvo imata pa spomladi travnik in gozd? Spomladi vse oživi, vse se veseli mlado in staro, ljudje in živali. Jagnjeta skačejo po travnikih, ptice prepevajo in otroci se igrajo na prostem po zelenih tratah. Spomladi ima vsakdo bolj lahke noge ali lahke nožice. Spomladi je vse zeleno, pomlad je zavita v zelen plašč. Kako se torej imenuje prva sestrica? Katura sestra se ji mora izogniti? Katere darove nain pritiaša pomlad? (Dalje prib.) 13* 0 ženski vzgoji v ptujih in domačih šolah. y\glejmo si malo natančneje šole, ki ^^, iinajo vec ko 5 razredov. V IV. letu ženskega učiteljišca v Ljubljani je bilo začetkom 1892/3. 1. izmed 42 gojenk 17 rojenih v Ljubljani, 18 izvan Ljubljane na Kranjskem, 7 izvan Kranjskega.- Na c. kr. obrtno-strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani je bilo koncem šolskega leta 1891/2. v obeh letnikih 61 učenk (med tetni 25 hospitantinj a 38 Slovenk). Rojenih je bilo 24 v Ljubljani, 25 izvan Ljubljane na Kranjskem, 17 izvan Kranjskega, a po bivališči roditeljev jih je bilo 32 iz Ljubljane, 29 izvan Ljubljane. Ustanove je uživalo 18 učenk 760 gld. Dekliški nadaljevalni zavodi ter dekliške šole, ki iniajo več kot 5 razredov: Sola Visja gospodinjska sola mm. br§ulink v Ljubljani  Nadaljevalni tecaj gospe Irrne Huth v Ljubljani  Nadaljevalni tecaj gospic Rehn v Ljubljani  Osmorazredna dekliska Sola v Ljubljani  Osmorazredna vnanja dekliska sola mm. Urgulink v Ljubljani . . . Osmorazredna notranja dekliska sola mm. Ursulink v Ljubljani Osmorazredna dekliska sola gospe Irme Huth  Sestrazredna notranja dekliska Sola nun. Frsulink v Skofji Loki . . Skupaj . Skupno •Stevilo ucenkod 5. razr. 15 12 12 109 181 143 58 47 577 Slovenke 14 4 — 108 156 124 12 18 436 75°/o R o j e n e v kraju sole 9 6 8 G2 109 41 29 5 269 46*5°/o izvan tega kraja na Kranjsk. 3 2 2 39 49 62 3 28 188 32-5°/o izvan Kranjsk. 3 4 2 8 23 40 26 14 120 21°/o Ustanov je uzivalo 1 — — — 5 3 — — 9 ¦ ~ i Znesek ustanov gld. 100 — — — 250 341 — 691 Največji kontigent učenk daje Ljubljana. Tako je izmed 577 učenk rojenih 264 t. j. 45.5°/o v Ljubljani. Po bivališči roditeljev je pa to število še večje. — Ako se pomisli da je prebivalstvo Ljubljane le 6°/o prebivalstva Kranjskega, je to prav neugodna razniera. Tudi je učenk, ki se uče samo nemško, razmeroma veliko več, ko učenk, ki se učijo tudi slovensko, kajti akoravno je sanio 6°/o Nemcev na Kranjskem, je nemških učenk 131 t. j. 25°/o. Zalibože se pa mnogo slovenskih učenk ne izvežba toliko v mili materinščini kot v nemščini, kajti vsled pomanjkanja slovenskih zavodov ustopijo slovenske učenke v nemške zavode, kjer se slovenščina uči v 3 oddelkih kot tuj jezik, dočim nemščina kot učni jezik v 10 oddelkih. Bolje se godi Slovenkam v ljubljanskem samostanu, kjer je v vnanji šoli slovenščina učni jezik, a v notranjem prevladuje nemšcina, vender se kolikor je niožno ozira na Slovenke. Isto se godi v notranji šoli samostana v Škofji Loki. Kako malo je učenk v višjih razredih iz Kranjskega izven Ljubljane, razvidimo iz tega, da pride v Ljubljani 1 učenka na 115 prebivalcev, a na Kranjskem izvan Ljubljane 1 učenka samo na 2435 prebivalcev, akoravno se prištevajo zadnjim sedaj v Ljubljani bivajoče učenke. Zakaj pa je tako malo učenk v višjih razredih iz Kranjskega izvan Ljubljane? Najtehtnejši vzrok so ogromni stroški. Zato se obrazujejo v samostanih in institutih večinoma le hčere premožnejših. Srednjernu stanu izvan Ljubljane so skoraj te šole zatvorjene, kajti on ne more žrtvovati toliko v izobrazbo svojih hčera. Pri nas se prav malo stori, da bi se obiskovanje teh šol olajšalo. Ustanov uživa 9 učenk v znesku 491 gld. To je pač žalostna resnica, katera gotovo ni v spodbudo boljšega obiskovanja. Razven tega morajo plačati učenke izvan Ljubljane šolnino. Castni izjenii v tem oziru sta c. kr. obrtno - strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipek, ter višja gospodinjska mm. Uršulink. Da se bo torej doseglo, da bodo učenke izvan Ljubljane bolje obiskovale višje dekliške šole, ustanoviti se bode moralo več štipendij ter gledati, da bo pouk brezplačen. Drug glavni vzrok, da je tako malo učenk izvan Ljubljane v višjih razredih, je ta, da vstopijo mnogokrat Slovenko iz šol s slovenskim učnim jezikom v šole z nemškim učnim jezikom. Iste morajo Zaradi tega vstopiti večinoma v isti razred v kojega so doma hodile ali pa še celo v nižjega. Zato iste, ker večinorna ne ostanejo veliko let v teh zavodih, ne prilezejo visoko. Žalibože se to velikokrat zgodi tudi v loškem in ljubljanskem samostanu. To je pa gotovo v kvar vzgoji Slovenk. Drugi zopet trde, da ženi ni potreba višje izobraženosti, ker za gosj)odinjstvo in vzgojo dece je dovolj malo znanja in več prirojene sposobnosti — ter obdržijo hčere doma. Hčere odrasejo, a vsakdo pogreša pri njih omike. Zato težko dobijo omikanega moža. In če ga dobijo, isti ne bodo z njimi posebno srečni. Marsikatera pa zastonj čaka na moža, kar je umevno, kajti žensk je na Kranjskem več kot moških. Razven tega pa se moški morejo oženiti, ko se odzovejo vojaški dolžnosti, ženska pa 5—7 let poprej. Neomožene se inorajo potern preživeti z nizkimi službami, kajti za kaj boljšega niso sposobne, a vender se pri nas vzgojiteljice, otroške vrtnarice itd. med Slovenci težko dobe. Ni čuda, da so v istih službah tudi v narodnih hišah še vedno trde Nemke. Drugi zopet pridigujejo zoper vsako izobražbo žensk ter stavljajo učeno žensko kot strašilo. Pri nas o vsegavednih ženskah še ne more biti govora, pač pa o nevednih. Saj se mora pripoznati, da osobito na deželi pogrešamo omikanega ženstva. Mi ne težinio sedaj po tem, da bi si priborili učene ženske, nanireč da bi se ustanoviH ženski liceji, gimnazije itd. lzobrazba, kojo si pridobijo deklice v dekliških šolah na deželi, pa ne more boljšim krogom zadostovati. Zato se mora skrbeti za to, da bodo slovenske deklice pridneje hodile v višje dekliške šole. Pred vsem se jim pa mora omogočiti, da se bodo vse v slovenskih šolah vzgojevale. Višja ženska vzgoja na Kranjskem je bila v neinških rokah. Sedaj je vender v mestni dekliški 8 razredni ljudski šoli, v vnanji šoli mm. Uršulink, v c. kr. obrtnostrokovni šoli in v višji gospodinjski šoli učni jezik večiiioma slovenski. Neinci vender bolj napredujejo, kajti v zadnjih letih se je ustanovila nemška mestna petrazredna dekliška šola, nadaljevalni teoaj gospe Irme Huth, ki iraa dva letnika, na- daljevalni tečaj gospic Rehn, ki se bo drugo leto razširil v dva letnika. Ako si torej ogledamo žensko vzgojo pri drugih narodih, da ako si jo ogledamo pri Nemcih na Kranjskem, ki so tu v zdatni manjšini, prepricamo se, da smo zelo zaostali. Zato je ustanovitev prve slovenske dekliške meščanske šole v Ljybljani nujno potrebna. Ista je nujno potrebna za Slovenke v Ljubljani, še bolj pa za one izvan Ljubljane. Da pa bo zadnjim vstop v slovensko dekliško meščansko šolo olajšan, mora biti tudi za zadnjo pouk brezplačon ter skrbeti se mora za primerno število ustanov. Sedaj imamo za dekliške meščanske šole izborne knjigo, zato bi se slovenski ženski vzgoji neizrečeno škodovalo, ako bi se oviralo še naprej ustanovitvi omcnjene šole. Lj. Stiasny.