Številka 346 TRST. v torek 17. decembra 1907 Tečaj XXXII CSgr IZHAJA VSA-. I DAN tedi oh nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih oh 9. zjutraj Posamične ^trij i.o se prodajajo po 3 cvč.. (6 ptoiink) V Rirogih tobak: rush v T--tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru. Sežani. N*t>rfŽir»i, £v I.uciji, Tolminu. Ajdovščini, l'o?iojni, Dora'crgu, Solkanu itd. < ENE OGLASOV 8e računajo poTrrte.h široke 73 nun, visoke n.ni;; za trgovinske iii obrtne ttgla>e po 20 stottnk ; osmrtnice, zahvale, poslance, oglase denarnih zavodov Glasilo političnega društva „Edinost'- za Primorsko. V edinosti je moč! NAROČNINA ZNAŠA aa vse leto '24 K, pol leta 12 K, 3 meseca 6 K —. naočte brez dopoahioe naročnine, se uprava no <>z\cm. Kamenina aa neieljsfco iiduje .Edinosti' stane:celoletno K5-20, jol!3ti - -no Vsi d^pifi naj se pobijajo na uredništvo lista. Nef-ank >va:i.t pisma se ne sprejemajo lu rokopisi h»* ne vračajo. Kuročnino. oglase in reklamacije je pošiljati na u;>r.ivo UREDNIŠTVO: nI. Giorcio Galatti IS (Nar .dni Izdajatelj in odgovorni u ednik ŠTEFAN GODIN Y. Lastnik konsorcij lista „E :in<>9t". — Natisnila tiskarna konzorcija lista »Edinost" ▼ Trstu, ulica Giorgio Galatti St l«. --■-■■ Poštuo-hrunllnićni račun 3t. S4l*G">2. - ===== Telefon itev. 1157 BRZOJAVNE VESTI. Volitve v okrajni zastop celjski. Celje IG. Na volitvah v (.krajni zastop v skupini veleposestva ?o v «leđ brezprimerno krivičnega postopanja kom ?i;e Slovenci propadli s 37 proti 40 glasom. Sbvrnei se pritoži o in morajo vspeti. Požar. DUNAJ 10». Streha poslopja miuisterstva /a deželno brenibo gori. DUNAJ 16. Požnr na "»in. za dež. brambo ie bil v pol uri pogažen. Zgorelo je 200 kvadratnih metrov Strehe. Zgorela .le le stara žara a nikake listiue. Ni znano kako je nastal požar. Po tre a. DUNAJ 16. Potresni aparat osrednjega z «v da za nu teorologijo in geod aami so zabel . i i v nedeljo zvečer potres v dnljavi okolu 10.000 k ta. Začetek ob 6 uri .r>4 min. zvečer, kor.ee pj 8 uri in pol zvečer. Tajni konzistorij. RIM IG. Danes dopoludne se je v;Sil ta ni kouzislorij. VT sv.ji alikuciji je papež omenii pregajnnja. ki trpi cerkev je in mo-dernizeu«. i:i ie isti v škodo, kajti modernisti ee noče,o pokoriti papeževi odredbi. Snežni metež v Mew-Jorku. NEW JORK 16. Včeraj je bil tukaj grozen sn žtii metež. Brzojavno in telelonske zveze so močno poškodovane. Ameiiška flota v Tihem Oceanu. LONDON 16. Iz Ntvv Jorka javljajo: V političnih krogli zatrjujejo, da obišče ameriška flota na svojem kužarenju po Tihem Oceanu, tudi več azijskih pristanišč. Ni i7,-ključena deinostracija proti Japonski. Maroko. LALLA.UARNIU 16. General Lrautev ;e dospel v Ugido, kjer se je združil s kolono Felineau-a. Iz onih strani je slišati precej močno strrijanje s topovi, vendar ni še vesti o boj ii. Zmešnjava v Perziji. AJONDON 16. rTimes* poročajo iz Te-» erana : Minister tiro je (dstopilo. Med n*ci-i.'k in lealiiii ^e p:. io uo pouličnih bojev. P-i..ani so zaprti Sdio>j p«!.-' . po-jlaiiištva ix. konzulate ščitijo vojaki V m<>>tti je proglašeno v-jno stanu*. Dan* > je velika množio« ili-inon-ti rrala p;ed parlamenta m. Nenvre ie j : ovzrečilo dejstvo. tla si» nacijt n&Usti poslali j- h u „uTrn..'iiin" zahtevajoči, i;aj posije v pregnanstvo voditelje reakcijonarjev, ki so i>aje splctkariti proti ministerstvu. Sah je to odbil ter indirektno pričel takoj z nasiljem. Seja mestnega sveta. Ob navzočnosti 37 svetovalcev je gospod župau otvoril sejo ob 7. uri zvečer. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je naznanil za-Lvttlo oglejskega muzeja starin za podeljeno rudporo in dal prečitati spomenico občinskih straž za vštevanje službenih let v penzijo liki stražam j. v. Spomenico je mestni svet odka-zal delegaciji v poročevanje. Župan je potem dal izraz radosti na okre vanju Nj. Veličanstva po zadnji bolezni in predlagal, naj mestni svet sklene ho magija l n o adreso cesarju in v očigled piibiižajoče se šestdesetlenice Njegovega vlati .:uja posveti znesek K 300.000 v povečanj občinskega Franc Josipovega zaklada proti potepuštvu. Svet. Z a n o l l a je stavil nujni predlog, naj PODLISTEK prijatelja. trtica iz nemš vsem žrtvam se strani občin?, ki se dihajo ceniti na več ko dva milijona kron, in določilom ). 9K sklenjene pogodb-?. Predlog je bil sprejet soglasno toliko glede nujnosti koiikor gledo merita. Svet. Broclii je zastopal dele^aciiski prndlog, da se sklene protest radi nameravane premestitve slovenskega učiteljišča v Gorico, češ da vlada s tem žali čisti luški znrčaj tega mesta, da bi le pospeševala „vrivajoče se slovanske čete."1 K predlogu se je priglasil svet. S l a v i k: „Z bobneči m i in enfatičnimi besedami predlaga s-vet. Broccbi svoj protest, ki je popolnoma nepotreben. Kaj pa je Gorica? Gorica je glavno mesto pretežno sloven-ke dežele. V Gorici obstoja že slovenski oddelek ženskega učitel išča. zakaj bi tam ne bilo tudi moško učiteljišče S m mestni mn^isirat mora tam vzdrža vati slovensko Ijnd i.o šolo ; zakaj bi ne bilo pote-.n tudi učiteljišče ? Potem pa, gospoda moja. mi iinamo vendar pravic » do šol in te Šole morti.it> -e nahajati v primernem kraju. Ni res. da ie. G rica izkliučuo italijanska. Za sedaj je italijanska le večina; koliki* časa še, to ne vemo (Mej klici !) Slovensko prebivalstvo velikansko napreduje zato, ker v Gorica gravitira le slovenski del dežele, dočiai furlanski del teži v Gradiško in v Trst. Radi tega ne vem, čemu bi tržaški mestni svet protestiral, ko imamo toliko drugih stvari, proti katerim bi morali protestirati. Najmanj pa ima pravico protestirati liberalna 6tranka, ki ne tvori večine tržaške občine." Predlog je bil seveda sprejet proti glasom manjšine. Na dnevnem redu je bil potem delega-qijski predlog, da se rekurira proti namestni-štvenemu odloku, s katerim je bil razveljavljen sklep mestnega sveta gieda laščine na javnih napisih. Svet. S 1 a v i k jo omenil k temu predlogu, da b'j gl isovii! proti n : ::a t > ker se boji. da nebo utok ugodno rešen: anpak m-robe. višja isian .ija bo 1; dokazala, k k i e misel je bil oni sklep. Obžaluje kolego Brocchi-ja. ki se bo moral truditi v potu svojega ia Ustavi tak rekurz. (Svčt. Venezian: Je že sestavljen !) Predlog radi reforme občinskega tehničnega urada je bil sprejet enoglasno. Nadaljna točka je bil predlog delegacije za olobrenje razdelitvenega načrta zemljišč, ki jih sedaj zaujame vojašnica, in regulacijskega načrta ulice Carducci, izgotovljenega od arhitekta Braidotti. S tem le načrtom, ki ga prihodnjič osvetlimo nekoliko bolj natančno, bi zginile popolnoma sedanja piazza Caserma in bi Narodni dom zakrivala španska stena, hiša v obliki nepravilnega pentagona. Regulacijski predlog, ki ga je bil izgotovil mestni tehnični urad, je pa pustil trgu Caserma svojo dosedanjo obliko. Svet. S l a v i k je omenil, da je proti prvoimenovanemu predlogu, ne morda radi neestetične španske stene proti Narodnemu domu — saj tudi po drugem predlogu ni izključena španska stena —, ali iz ozirov pouličnega prometa, in donosnosti. Predlog je bil po repliki svet. dr. Ve-neziana in Bascbiera, ki sta hvalila estetično vrednost načrta, sprejet z vsemi glasovi večine. — Sleherno nedeljo je dobil zunaj majhnega debelega, dobrodušnega moža. gospoda Divjaka. ki je imel manufakturno trgovino v ulici Notre Dame-de-Lorette in bii istotako strasten ribič. Cesto hta presedela tako po p >1 dne skuhaj, trnik v roki in noge bing ijajoče nad vodo. Na ta nač:n sta bila postala prijatelja. Kakšen dan nista govorila besede ; drugikrat zopet sta kramljala : a razumela sta se tudi brez besed izvrstno, ker sta imela isti okus in enaka čutii::. Spomladi, tako proti desetini zjutraj, kadar je pomlajeno soince čaralo na mirno reko thti lahki vlažni hlip, ki je plaval tja po vodi in preplavljal hrbta obeh strastnih ribičev s prijetno toploto; je dejal go-pod Crnž včasih svojemu sosedu: „O, kako lepo!" In gospod Divjak je odgovoril : „Ne vedel bi si nič lepšega." Ia to jima je zadostovalo, da sta drug drugega umevala in čislaia. Ali zvečer jeseni, kadar je nebo, okrvavljeno od zahajajočega solnca, zrcalilo rdeče oblake v vodi, da. potapljalo vso reko v škrlat in oblivalo prijatelja z ognjem, je pogledal gospod Divjak gospoda Orneta smehljale in rekel : „Kako krasno !" Id gospo-Črnč je odvrnil, ne da bi umaknil oči svo- Predlog za rrt'ormo sedanje pristojbine za ograjanje javnega zemljišča v svrho stavb, kakor tudi iriie predlogi glede razdelitve zemljišč in rrgulacije ulic so bili sprejeti brez debate. Za pomnožitev podpor iz zaklada „Mas similiano* ie bd dovoljen znesek 2400 K. R ivnateljeni javnega dobrodelni g* urada je bii imenovan dr. Mmussi. Debata se je razvila o predlogu za nakup nekega zemljišča blizu Opčin za živinski trg lin stavbo klavnice. Svet. Venezian ju predla-* g*I, da se predlog glede klavnice vrne delegaciji, ki naj poizve, ali in kako odškodnino zahteva;o privatne klalnico v zgornji okolici radi ustanovitve občinske klalnice. Svet. S l a v i k je stavil predlog, naj se ves delegacij ski predi-g vrne nazaj, k^r dotično zemljišče ni primerno in so stavili open-ski občinarji bolj ugodno ponudbo. Sprejet je bil delegacijski predlog v zini-slu izvaian] dr. Veneziana. Radi nesklepčnosti je bila potem seja za-kl učena ob 91/*- Avstrijska posl. zbornica. (Brzojavno poročilo). Dunaj 16. Predsednik Weisskirchner je otvoril sejo ob 3. uri 10 minut. Priobčil je. da so delegacije sklicane za 20. t. m. ter da skliče na eden priho mjih dni izredno sejo, na kateri se bo vršila volitev delegatov. Posl. Romauczuk in tov. (Malorusi) so ul< žili nujen predlog radi dogodkov na Ivov skem vseučilišču, v katerem zahtevajo: 1. da se ustanovi posebno malorusko vseučilišče v Lvomi ; da se do ustanovitve istega da ob stoječim maloruskim stolićem na lvovskem vseučdišču obliko posebno organizacije ; 2. da vodi uradne posle in sploh ves uradni promet vseučiliščnih oblastnij z maloruskim dijaštvom ; zato delegiranin in pooblaščen profesor. — : Nadalje so uložili maloruski poslanci 50 I interpelacij. Predsednik je rekel, da bodo došle vloge I radi nujnosti in važnosti dnevnega reda pre-čitane koncem seje in da se bo nadaljevala debata o nagodbenih predlogah in zato je dal besedo posl. dr. Finku. (Velik prigovor in hrup pri Malorusib). Več maloruskili poslancev je ropotalo s pokrovi pultov. Ko je začel posl. Fink govoriti, se je hrup nadaljeval. Posl. Baczynski j« posebno močuo razbijal s pokrovom pulta, ki se je ra?bil, nakar je vrgel komad proti predsedniški tribuni, ki je pa zadel posl. Benkoviča in ga ranil na čelu. Pri&lo je na to do viharnih prizorov med maloru-skimi in poslanci drugih strank, tako da je moral predsednik radi silnega hrupa prekiniti sejo. Pričkanje mej poslanci je pa trajalo dalje. Po 25 minutah je predsednik Weiss-kirehner zopet otvoril 6ejo. Obžaloval je, kar se je dogodilo ter rekel, da je posl. Ro-manezuk kakor predsednik maloruskega kluba izrazil svoje obžalovanje radi nekvalificiranega postopauja posl. Baczynskega. (Živahna pohvala in ploskanja). Posl, Fink je nato nadaljeval svoj govor, potem je bila debata zaključena. Po govorih generalnih govornikov Bombe pro in Nemca contra ter sklepnem govoru poročevalca Per-gelta se je pričelo glasovanje. Odklonjeni so bili vsi predlogi manjšin. Zakonski načrt je bil potem a pretežno večino sprejet. Na to je i bila seja ob 9. uri zaključena. Prihodnja i seja jutri. OGRSKA ZBORNICA. Budimpešta 16. Predsednik je predlagal, naj se vrši volitev delegatov v seji dne 18. t. m. — Vsprejeto. — Zbornica je nato nadaljevala debato o kvotni predlogi. Po^1. Supilo je v osebni stvari v mid-jarskem jeziku izjavil, da ni reška resolucija n kakor veleizdajska oziroma nepitrijotična. On, govornik, se je za časa narodnih br»j» r pogajal s posl. Polonyi jem. ko je hrvatsk i narodna stranka padla za hrbet inadjarski narodnosti ter se očitno post ivila na stran skupnega sovražnika, Avstrijcev. Hrvatje iu Dalmatinci so tedaj ponudili madjarskemu na-rodu svojo bratsko pomoč, ako f-e znjamči pravice Hrvatske. Ogrska koalicij > jo t.d ij navdušeno pozdravila to koalicijo. Si le pozneje je prišlo do spora radi je~ikovnega vprašanja. Polonji je v imenu izvrševalnega odbora koalicije in predsednika Franu Košuta prišel k govorniku na Reko ter so je na omenjeni način pogajal z govornikom. Š!o se ie za akcijo proti naši tradicijonalni sovražnic«. Avstriji. Ako so je potem položa* spremenil in 60 i7. prijateljev postali sovražniki, ni te^a kriva Hrvatska, marveč oni možje, ki sesedaj ne strašijo pogajati se z avstrijski agent* provocaterji, kakor je dr. Jožef Frank. Posl. Polonji je konstatoval, da ni en nikakor pripomogel, da je prišlo do takozvane reške resolucije. Posl. Supilo je prišel spomladi 1905 kakor urednik k Fran i Košutu, ki je bil tedaj predsednik vodilnega odbora koalicije ter je imel ž njim daljši iaz-govor. Po tem razgovoru je bil o — veliki-noči 1905 sestanek Trumbića in Frana Košuta, in vspeh tega sestanka je smatrati reško resolucijo. — Ko je vodilni odbor koalicije zvedel o tečkah reško resolucije, je isto odobril, proti je bil le grof Julij Andras>r. On. govornik, je bil odposlan, da pripravi sestanek med zastopniki izvrševalnega odbora koalicije in hrvatskimi in dalmatinskimi zastopniki. D » tega sestanka pa ni prišlo. V špeci.jelni debati o kvot ne m vprašanju je posl. Banffj naglaša). da stoji na dualistični podlagi, vendar more glasovati le za tako kvoto, ki bo odgovarjala gospodarskim razmer;«m ogrske države. Sedanja nagodba je nanog<» slabša nego Banffy Badeni-jeva in Szell-Kor-berjeva. Koristi iz te nagodbe bo imela Ie Avstriji. Potem ko je govoril ) še nekoliko govomiko7 je bila seja prekinjena. Prihodnja seja jutri. ____ Zopet preosnova avstrijskega inliiisterstva l Na Dunaju vejejo že zopet sapice ministerske krize. Kar črez noč, nenadoma se je pojavila kriza na nemški strani minister-stva. Ministra Peschek — nemški minister-rojak — in minister za železnice dr. Der-schatta sta •'ašla v zagato, ker so ju ljudje njiju stranke zapustili na glasovanju o nagodbi. Nemški agrarci, ki jim je minister Peschek vodja, so glasovali proti vladi, istotako polovica nemške ljudske stranke, ki jej pripada minister Derschatta. Minister pa, ki mu v odločilnih trenotkih ne slede oni, ki jim je zastopnik na vladi, je za to poslednjo brez vrednosti. Zato se govori, da je pozicija rečenih dveh ministrov postala nevzdržniva in da bosta morala odstopiti. No, to bi bila le parcijalna ministeraka kriza. Sedaj pa javlja .(Montags-Revu^'-, ki ima stike z vladnimi krogi, da bo skorajšnja preosnova kabineta zavzemala širše dimen;jje in da odlete iz ministerstva še drugi možje. V ministerstvu da ostanejo le min. predsednik !Beek, FML. Georgi, dr. Derschatta. dr. Fie-dler. dr. Fbenhoch in Gessmann. Prišlo bi torej 7 novih mož. Dr. Derschatta ostane sicer, ali odloži ministerstvo železnic, in p<_- jega trnika : „Veliko lepše nego na bulvarju, ne res ?a Ko sta se bila spoznala zdaj, sta si krepko stisnila roko, vsa ginjena, ker sta se v tako izpremenjenih razmerah zopet srečala. Gospod Divjak je vzdihnil : ,,So to časi !;i Gospod Ćrne je zastokal : „Iu dane3 je prvi lepi dan v letu 1" Nebo je bilo v resnici cisto modro in vedro. — Sanjavo in žalostno sta stopala drug poleg drugega. Gospod Crne je dejal : In ribji lov ? Lepi spomini !u Gospod Divjak je vprašal: „Kedai po;-deva zopet vun Stopila sta v majhno kavarno in izpila čašico absinta; nato sta šetala dalje po trotoarjih. Gospod Orne se je naenkrat ustavil: „Še eno čašico, kaj menite?" Gospod Divjak je privolil: „Če mislite". In šla sta v drugo kavarno. Malce lahkomiselne volje kakor človeka, ki sta na lačen želodec povžila mnogo alkohola, sta priš!a zopet vun. Bil je mil dm. Laskav veter je božal njima lica. Gospod Divjak, ki ga je gorki zrak še bolj opajal, se je ustavil: ,.Ko bi šla vuu ?" ..Kam ?;t ,.Ribe lovit kajpak'1. .'.A kam?4 ,.Na najin otok seveda. V Col >m 1k.su stoje francoske straže. Jaz poznam polkovnika Damoulina ; ta naju žo pusti skozi". Gospod Črne se je tresel od požel jen;a : „Torej jaz sem zraven". In ločila sta se, da gresta po svoje trnike. Uro poznoje sta stopala vštric po veliki cesti. Slednjič sta dospela v mesto, kjer ;e stal polkovnik s svojimi četami. Smehljal se je njuni prošnji in jo izpolnil. Dobila sta izkaznice in korakala naprej. Kmalu sta prišla mimo prednjih straž, šla 6kozi zapuščeni Colombes in dospela v male vinograde, ki se raztezajo dol do reke Sene. Bilo je okoli enajste ure. Njima nasproti je ležala vas Argenteuil kakor izumrla. Višave na desno in leve so gospodovale nad celo deželo. Velika planjava; razprostirajoča se do mesta Vanterre, je ležala čisto prazna, kakor mrtva s svojimi golimi črešnjami in svojo sivo zemljo. Gospod Divjak je pokazal z roko na gore in šepetal : „Tu zgoraj stoje Prusi !" In hipen strah je šinil prijateljema v ude. (Dalje.) M ran II •EDINOSTc št. 346 V Trstu. vnozborskimi volitvami, ko je vodja socijalne'demokracije v Primorju, g. drž. poslanec Pittoni, na javnem shodu v Pulju ne-usm-lji no napadal tamošnjo italijansko kamero, ; apovedal ie-tej neizprosea boj in je pred ron žico izrekel uničevalno obsodbo, da, ako ima g. Rizzi le iskrico čuta poštenja in epo-što &nja do samega sebe, ne prestopi več pragu občinske hiše. Taka je bila politika socijalne demokracija pred drživnozborskimi volitvami. In pri-s.e so volitve in ista socijalna demokracija se je stavila v koutribucijo iste puljske kamore ia je istemu Rizziju, ki ga je g. Pittoni poprej na javnem trgu moralno ubijal, pripomogla do — zmage proti demokratu in možu čistega značaja in poštenjaku d. r a L agi nji. Poliiika naše socijalne demokracije je baje iiiternacijon lna. To prisezajo vsakomur, kdor jih hoče poslušati. Ali ves ta internaci se je s na hujim sredstvom, s pasivno rezi stenco. Računati se mora na 29.000 usluž bencev, in kmalu se pokaže, pošiljatve ne dostavljajo redno. Že sedaj imajo poštne ambulance velike zamude, a kaj se zna zgoditi o božičnih praznikih, ko je tolik promet ! ! Vsak navaden r.iznaševalec časopisev do biva 2 K 30 stot. na dan, a poštni uslužbenci morajo skozi leta zadovoljevati se s 3 K in ob tej draginji. Zahtevajo se gimnazijske študije, teške skušnje, a nazadnje so tako sramotno plačani. Čuje se, da hoče tukajšnje ravnateljstvo 7. vso silo zatreti to gibanje, izlasti z disciplinarnimi kaznimi itd. Torej silo hočejo uporabiti, a gospoda ne mi>lijo, da je borba za življenski obstanek huda in da se z lačnim želodcem težko službo opravlja. Apelujemo na gosp. ravnatelja, ki je bil vedno pripravljen poslušati prošnje in jim tudi vstrezati po možnosti, da ne gleda preveč strogo na tiste, ki jih je beda dovedla do tega koraka. Apelujemo pa tudi na naše državne poslance, naj se zavzemejo za te državne trpine. Kajti tudi tu je vmes v igri točka najvažnejših točk: namreč trgovina. Ker to trpi največ trgovstvo, naj se tudi tukajšnji trgovci ravnajo po .izgledu čeških trgovcev, ki so v brzojavki prosili ministra za trgovino, naj izpolni prošnjo poštnih kategorij. Dne 12. t. m. zjutraj je pričela po vseh mestih države pasivna rezistenca poštnih uslužbencev. Glavno ulogo igrajo Dunaj, Trst, Praga in Gradec. Radi tega imajo poštne pošiljatve znatne zamude. Demonstracijski sprevod poštnih uslužbencev po mestu. Poštni uradniki in siuge, potem deputacije „Fascia" so priredili sinoči manifestacijski sprevod po mestu Sprevod se je ob 8. in Četrt zvečer pričel iz ulice Paduina, pomikati po Acquedottu, Corsia Stadion, Giosue Carducci, mimo „Na- okolice, da so si ua licu mesta ogledali do tično travnike, ali le one... blizu cest! Kdo ne umeje ta manever. Občinstvu, ki v na ponovno orošnjo ni bilo odgovora, sklenilo : hodi po cestah; se ]e metal pesek v oči!! Letos pa so opustili to navado. Zakaj ? ! V) ' Tudi v tem pogledu se nam nekaj dozdeva. „Agraria" je namreč v zadnjih treh letih napravila blizu Padrič — seveda zopet poleg glavne ceste — takoimenovan „il prato di-mostrativo" (uzoren travnik), s katerim je napravila uzoren... tiaseo. Dokazala je vso sin Just, 7-letni sin Lojzek, 4-1 etni sin Josip i-2-letna hčerka Josipioa — stanuje v lagtn hiši — ki je pa še obremenjena z dolgom — na Opčinah št. 338. Hiša ee nahaja takoj za glavno postajo električnega tramwaya in je precej lična. Ko je prišel tja naš poročevalec, je našel nesrečno vdovo, ki jo sede na postelji n.ilo jokala in vzdihovala, dočim so jo tri ali štiri ženske — sorodnice in prijateljice — tolažile. Od otrok je poročevalec videl le zadnje tri. Najstareji. Fran je v Gorici, Juita pa ni bilo doma. Mala dva, Josip in Jo sipin a, sta se brezskrbno igrala blizu bile, a 7-letni Lojzek se je držal že nekako otožno, kakor da bi — čeravno ne popolnoma — vendar nekoliko pojmil nesrečo, ki jo zadela njega in njegove bratce. Nesrečna žena je našemu poročevalcu ihte povedala, da je nje pokojni Lovro po-poludne ob 3. uri peljal dva mladeniča ▼ Padriče. Vrnil se je od tam malo pred 4. uro in pol. Takoj za njim je stopil pred hišo neznanec — morilec. Vprašal je pokojnega Lovrenca, če ga hoče peljati v Sežano, a Lovrenc je v to rad privolil. Z li se, da sta se bila pogodila za tri krone. Neznanec-mo-rilec je sedel v koieselj. a Lovrenc je skočil v sobo po svoj kratki kožuh. V t m ga je ko se mu je Lovro od/.val, ga je oni vprašal : Koliko hoste porabili do tja ?u Lovro mu je odgovoril: minut!** bile zadnje besede, ki sem jih ust — je dejala nesrečna a potem je sedel na kozla in od- svojo nespretnost, nesposobnost in popolno nevednost v kmetijskih stvareh. Evo dokaza. Za ta travnik je potrosila ».Agraria* — kakor se sliši — nad 3000 kron, dočim so v , »; ° 5? ^ letos, ko je seno zelo drago, skupili na clJ a 12 n-e®ov dražbi za na tem travniku pokošeno seno T „ova» , . ,v . celih — 5 K!!! Sploh je bil ta ruzorni" I sel> odsel za vedno> odsel v smrt: travnik tako prirejen, da so se vsi kmetje smejali. Tega svojega ponesrečenega dela sa je menda začela sramovati tudi „Agraria" sama. Kajti izginile so lepe table, ki so opozarjale mimoidočega potnika na ta sijajni dokaz totalne nesposobnosti te nekmetijske — ,kmetijske" družbe. In nič niso storili proti i temu. da so kmetje začeli brez njih dovoljenja voziti na ta ,.uzorniu travnik svoj gnoj in začeli delati, česar „Agraria* — ni znala ! Sramujejo seinvtemjebiltudi. , _ . bržkone vzrok, da niso letos prišli v ju je ponovno pozdravil, a gospa Kanževa ,e _ • i ririii o nlncn l»n 1» i in ortrlal tt Ir Sicer je pa na Opčinah najmanje 30 oseb, ki so videle morilca, predno je bil najel pokojnega Lovrenca. Več nogo celo uro da se je sprehajal od mitnice pa do ttkraj trfinwayske postaje. A ko je prišel Lovro Vidav, ki se je vračal iz Padrič, so videli morilca krenuti za niim. Gospod Kariž in njegova soproga sta šla ob 4. uro in pol i mimo mitnice na sprehod proti obelisku. Ta-kraj gostilne pri „M.čelu" sta srečala Lovrenca, ki je peljal neznanca-morilca. Lovrenc rodnega. doma" po ulici delle Poste, preko rdečega trga in ulice Ponte rosso, na Corso in Veliki trg pred namestništvo ter odtod zopet po Corsu, preko trga Goldoni, po ulici Giosue Carducci, Acquedotto vrnil v ulico Piiduina. V sprevodu jc biio okolu 1500 oseb. Daljšo oceno nedeljske gledališčne ! predstave „(Vrček" prinesemo radi pomanjkanja prostora v jutrišnji številki. Proračun tržaške občine za 1. 1907. i in 1908. potrjen. Včeraj je bilo naznanjeno i županu, da sta proračun za 1. 1907. in 1908. jr n Jui značaj socijalno demokratske politike j zadobila najvišjo sankcijo. S tem stopijo takoj puljskim socijalistom, da ni bit nič na potu se ne bi bili združili z italijausho stranko, k je narodno šovinistična, in proti stranki, ki abstrahuje popolnoma; od narodnostnega momenta, kise ne vtika v politiko in ki imasamo gospodarske cilje!! Minolega petka pa jo socijalnodemokra-tična politika v Puli pokazala novo metamor-toz \ Priredila je — kakor razvidno iz dopisa — veliko demonstracijo in manifestacijo proti — čujte, komu! — proti.... italijanski kamori. V večen spomin treba tu zabeležiti besede, ki jih je na javnem trgu izustil socijalistički govornik, bes de: da z i t a-: 1 i j a n s k o liberalno stranko ni okolico delit nagrade iz državne sub v e n c i j <-■. Srum "ih je bilo pokazati svoj „uzorni" ;ravnik, ki jt res uzoren v liko, da insa še sedaj lepo — »igrajo in p> da kaže i am kuutGin, kako so še le kmetje sami začen zares kuili^rati ta travnik. Torej — fia^co ! Nikdo pa ne kaže rad i svetu svoje blamaže. Mi obžaljujerao pa, da ni prišla komisija ! mestnih „kmetov" v cilindrih in žnjimi gg. 'zastopniki vlade Ti poslednji bi vsaj videii, kako se brezsmotreno zamečejo tisočaki, ki jih vlada meče v — morje, pardon : tej nesrečni „Agrarii" ! Narodna mlačnost. S Prošeka nam pišejo : Pred tedni sklicala je „N. D. 0." tukaj pri nas shod. Krasno in mirno se je završi!, navdusevalne besede govornikov so segle vsem | globoko v dušo. Ali marsikdo, ki pozna raz-! mere na našem Prošeku, vedel je dobro, da ravno mi Prosečani. ki se nas stavlja vedno in povsod v zgled kakor narodne može — narodno trdnjavo — da ravno mi smo tako dobrosrčni, da redimo ii.dajice naroda na svojih prsih. Pred letom je bilo tukaj vstanovljeno j gospodarsko društvo. Društveniki (razuo —j strmite — glave društva, predsednika), so j vsi narodni možje. In ti narodnjaki so si izvolili predsednikom mladiča iz znane ciko- j rijaške družine, člena onih, ki so bili pred: desetimi leti, za časa pada viteza Nabergoja, ■ pristaši njih, ki so metali naše mladeniče in; može v temne ječe. Ta naš narodni Prosek ima gospodarsko . društvo, katerega vodia je bil najhujši in' naj^trupenejši zanićevalec naše dike — viteza? Nabergoja. Že "napis na društveni krčmi nam! znači mlačnost onih mož, ki sede v odboru.' natačao videla Človeka, ki je sedel v kole-selinu. Ona prinove lire. 'Ta ie bil to 20 — 23- eten m u Jenic. precej ei . I glavi je iiijW čevlje je ini'-i sebi površnik ba> žiino m ^.iTiruvj on trd okr >gel klobuk e* cl< gantn". ( skor s totmči] >b posebno ruiavt\ !čen. Nn r,a kro. vr. možno hoditi skupno in da treba kaš]£ega mojstra iz vljudnosti nagovoril, rekši prekiniti brezpogojno z narod-!mu proti družbi. „Dobro se imate; kje ste nostaim principom!! j pa zastavjco dobili na kar Be je isti začel To je bilo v petek. \ nedeljo že — torej z menoj prijateljski pogovarjati, ne da bi bilo v veljavo nova izdatna bremena, ki jih je bil svoječasno sprejel mestni svet. Prejeli smo in objavljamo : Trst, Iti. decembra 1907. Cenjeno uredništvo ! Z ozirom na poročilo, priobčeno v „Edinosti" št. 34r> od 16. decembra 1907 med dnevnimi vestmi pod naslovom „Socija'istična provokacija", pros'ni, da v jutršni številki, _ „ ...... . priobčite v smislu 19 tisk. zak. na istom j Vprašam vas, gospoda odborniki ah je treba mestu, pod istim naslovom in z istimi črkami na narodnem Prošeku d/ojezicnik napisov -M j 1 Poglejte v krog drustvemkov in videli boste dovolj mož, ki bi Častno in v blagor društva lahko zasedli predsedniški stolec ! Kaj se tolčete po prsih samo, ter kričite narodnjaki smo" ; pokažite raje, da ste to ' Naša narodna dolžnost je, da svojemu in z istimi črkami ; sledeče : „Ni res, da sem se zadri proti preur-i kaču z besedami „kaj imate ta d. ... . na mizi" iu zahteval odstranitev iste : res je pa, da sem mimo mize grede znanega mi premi- niti 4S ur potem — pa so tržaški socijalisti na shodu v gledališču Fenice naglašali.... Italijana t v o Trsta in je posl. Pagnini — ta odlični voditelj socijalno demokratične politike; — poln komplimentov govoril do nesiteljev ita-lijansk ga nacijonalizma, tako, da signori —j giej ,/iazzettino" ! — slave Pagninija kakor svojega miljenca ! To pač ni politika doslednosti, poštene ravne črte, ampak politika skokov, nedoslednosti, protislovij: prava križem-kražem politika !! Slovenci bi morali biti pravi bedaki, ako bi taki politiki kaj zaupali in če se prepad med socijalno demokracijo in slovenskim živ« ljem vedno bolj širi, naj gospodje krivde ne pripisujejo nam, ampak pripišejo naj to le svoji Teč nego čudni politiki!! Pasivna rezistenca na poŠti ! Dne 7. novembra sestali so se odposlanci vsih poštnih kategorij, uradnikov, oficijantov, poštarjev in slug. Odzvalo se je tudi 37 držav med tem prišlo niti do najmanjše „socialistične provokacije", kar lahko vsak hip izpričata prizadeta železničarja". Z odličnim spoštovanjem V. Černigoj, uradnik južne železnice. Opomba uredništva. Dotično poročilo smo prejeli od zanesljive strani ter smo je radi tega tudi priobčili. Ozirom na gornji popravek si pa pridržujemo nadaljno poizvedovanje. Shod kmetijske družbe za Trst in okolico. O shodu naše kmetijske družbe, ki se je vršil v „Sokolovi" dvorani istočasno z velikim shodom „Narodne delavske organizacije" v veliki dvorani, priobčimo dalje poročilo. Za danes pripominjamo le, da je bil tudi ta shod jako številno obiskan, kar je tudi razveseljivo znamenje, kako se tržaški Slovenci reS ' il 030 uaiuuua uuiLuuob j v, ovu|vuiu j - .... « • predsedniku ki je za časa letošnjih državno- ■ klobuk kakih 20 korakov boij proti Opčinam, „u^i^v, lpnil ™ rad lpnakfli Ko so prišli orožniki k umorjenemu tu. Nos mu je Lil tinc oblike, a pod njim male brčico temne — ne črne — barve. Gospa Kariževa trdi, da bi morilca z vso gotovostjo takoj spoznala, če bi ga zepet videla. Gospod in gospa Jamšek ter gospa Draš-ček — vsi trije z Opčine — so bili šli v nedeljo popoludne k Fernetiču. Okolu 5. ure raje nekaj prej, so odšli proti Opčinam. Mej potjo so srečali Lovrenca, ki je vorii morilca, in eo mu zaklicali : „Hitite Lovro in se vrnite kmalu nazaj, da nas popeljet • domov !" Lovrenc je pritrdil in drdiai s ko-leseljnom naprej. No, ni se vrnil več. Naše včerajšnje poročilo o tem groznem dogodku moramo popraviti glede osebe, ki je prva prišla na lice mesta. Včeraj smo namreč poročali, da je bil to neki Vidav, a t \ je bil prišel tja Še-le pozneje. Prva sta bila na licu mesta brata Fran in Jakob Komar ? PVrne-tiča. Prihajala sta na svo.ih kolesih iz S žine. ko sta slišala tri strele. Malo za t' in jima je prišel nasproti Človek, ki ga opisujeta, kakor drugi opisujejo onega, ki so ga videli v Lo-vrenčevem koleseljnu. Ko ju je zagledal je neznanec skočil preko obcestnega zidu in pobegnil v diru proti Orleku. ldoča m koliko korakov dalje, sta našla zvrnjen koieselj, a poleg tega v prahu ležečega in vsegi krvavega Lovrenca. Ker sta bila začu*ši strele skočila raz koles, sta takoj zopet sedla vsaki v 3voje kolo in oddirjala nazaj v Sežano obvestit orožnike. Soditi po tem, kakor ona dva pripovedujeta o dogodku, se je Lovren-čeva kobila — ki je slepa na eno oko — splašila vsled strelov, na kar je zdirjala ; a ker se je držala preveč na desno, je kolo koleseljna zidelo ob obcestni kamen. Vsled tega udarca je bilo truplo nesrečnega Lovrenca vrženo raz kozla na tla, a koieselj se je prevrnil. Za tako razlaganje dogodka go-von tudi dejstvo, da so našli Lovrenčev žborskih volitev sam lepil po vasi lepake1 kandidata zloglasne kamore. pokažete pot v deželo polente, po kateri se mu cede ! prišli orožniki k umorjeno vrencu, so dali takoj pozvati zdravnika dra. tako* sline' Belena, ki pa ni mogel druzega, nego kon-i btatovati, da je nesrečnež že mrtev. Zada To vemo, da se društveniki sramujejo > bii P° treh krogljah, Ob 10. uri zvečer je sedaj, da eo volili — cikorijaša. Zato paJ P^šel tja preiskovalni sodnik, sodni svetmk dra eri društveniki, z občnim zborom na dan, Platzer, ki jo sestavil zapisnik. O polunoči je a tedaj povejte onemu, ki je sramotil za časa ; bilo truplo nesrečnega Lovrenca prenešeno v volitev našega poslanca, da zanj ni prostora mrtvašnico na pokopališču v Sezam v vašem društvu ! To je va5a dolžnost, to sme od vas že dovolj zaničevani narod, vas zahtevati Pogreb pokojnega Lovrenca bo danes ob 3. uri popoludne. Nesrečna vdova želi, j da bi bi bil nje pokojni soprog pokopan na Od vas, narodni gospodarji — delavci, Opčinah. Ker je pa za prenos iz Sežane na oričakujemo, da nam dokažete — ste li res Op&Qe treba PIačatl potrebno takso m ker " i t.nlin nn inlr n»nnAK nnslr.hnfl nftoolinri Krsto narodni. V pozdrav pa vam kličem : Kedor zaničuje se sam podlaga je ptujčevi peti, 0 tretjem umorjenem Kočijožu. Kakor smo obljubili včeraj, smo danes nih poslancev, večinoma Čehov in socijalnih samopomoč, demokratov. i Družba sv. Cirila in Metodija v Sklenila --e je resolucija, s katero se je Ljubljani naznanja, da 60 družbine božične zahtevalo : in novoletne razglednice prav pridno razpe- vseh stanov oživljajo in kako rasteta med j poslali našega poročevalca na Opčine, da se ujimi zanimanje za javne stvari in smisel za je tam nekoliko bolje informiral o tem groz treba za tak prenos poskrbeti posebno i iz cinka, so sklenili sorodniki prositi dotično oblast, da bi v tem izrednem slučaju popu i stila, da bi ne bilo revni vdovi treba plačati takse in se podvreči rečenemu predpisu. — Tržaški javni izvoščeki so Jse informirali, ob kakšni uri da bo pogreb, ter so izjavili, da pošljejo venec na krsto in da pride več njih na pogreb se svojimi kočijami. nem dogodku. Naš poročevalec je najprej obiskal nesrečno družino pokojnega Lovrenca Vidav. Diuliaa pokojnega — namreč 39« letna vdova Ana, 14 letni sin Fran, 10 letni A morilec, je li prijet ? Dosedaj ae ne ! Kakor ga opisujejo oni, ki so ga videli v nedeljo na Opčinah, bi se smelo skoraj z gotovostjo trditi, da jc ta zločin izvršil ravno V Trstu dne 17. decembra 1906 »EDTNOSTc štev 346 Stran III isti človek, ki je vmoril kofijaža Praznika n li horoviča. Opis morilca pokojnega Lovrenca se namreč skoraj popolnoma strinia z cpi?om morilca pokojnega Moboroviča. Pa :idi iz načina, kakor je bil zločin izvršen, je sklepati, da je vedno isti morilec. Splošna tud? a je, da je zločinec blazen človek, čegar mam;a obstoja v tem, da .mori kočijaže, ko vrle svoje delo. Ker se je na sinoči minoli razpravi proti Zaff pulu in drugom omenilo prva dva vmora koči ažev; se sodi, da je to obudilo njegovo manijo, ki ga je gnala v to. da i' zadovoljil svoji blaznosti izvršivši tretji umor. tretji zločin, za katerega si je izbral ; žrtev nesrečuega Lovrenca Vidau Če bi bi!'' po leti, bi si najbrže ne bil Šel iskat žrtve na Opčine: našel bi jo bil lahko v Trstu. Sedaj, po zimi. imajo pa skoraj vsi zv i'eki v mestu zaprte kočije, a iz zaprte kočije oi zločinec ne bi mogel; streljati svoji irtvi v glavo. In zato je šel na Opčine, kjer so v riibi le odprti koleseljni. nja k tatvini). Glede Specharja so soglasno zaniknli glivno. a soglasno potrdili eventualno vprašanje (radi sokrivde v goljufiji). Glede Urizia so soglasno potrdili obema vprašaniin a (elede'tatvine in radi krive izpovedbe). Glede M. Maurenčič so s 5 da in 7 ne zanikali edino vprašanje (radi sokrivde v tatvini). Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo tožence -'Zafiopulona6 let trde ječe. poostrene z jednim postom na leto in na izgon iz države po prestani kazni ; S p e-charinCrevato vsakega na 6 mesecev trde ječe ; a U r i z i o na 5 mesecev trde ječe. — Marija Maurenčič je bila oproščena. Razsodba je bila izrečena ob 2. uri popolunoči. ! a Trsouinn s FOhištoom ter Jeraj Trgovina s polmtjom wwv Tržaška mala kronika, X Nesreča mej izseljenci. — Sinoči t kolu H. ure. ko so se izseljenci ukrcavali z barke na parnik Gerty, ki je bil vsidran ! b IV. pomolu v svobodni luki, se je vdrl pokrov vhoda v spodnje prostore barke. Na t( pokrovu je namreč stalo mnogo izseljen-l - v in vsled njih teže se je pokrov vdrl. Na njem stoječi izseljenci, večinoma Slovaki, so sevedii padli vsi v 6podnje prostore. Pri tem - bilo 12 njih ranjenih. 9 ranjencev so obdržali na parniku. ki je ob 10. uri odplul proti Ameriki, a trojico teh revežev so pre-insii v tukajšnjo mestno bolnišnico, ker so ranjeni precej težko. Roparski napad. 29-Ietni dninar Mihael Krisfi. ćič, stanujoči v Skorklji št. 41, je šel predsir :>čnjim okolu 10. ure in pol po ulici sv. Frančiška, kjer sta ga hkratu napadla 2 njemu neznana človeka. Lopova sta ga podrla ua t:a. a dočim ga je eden njiju tiščal k mu je drugi snel s telovnika srebrno ^eriži o. vredno 5 kron, in mu preiskal žepe, O- bi m »rda v istih naše! kaj^ denarja. V tem pa j rišel redar in aretoval enega roparjev ter gi odvede! na policijo, kjer je aretovani !)«vi da jo 20 letni kovač Anton P., sta-e; ci Tiziano Veccelio. Pozneje, nam- ■ m *red poluoodjo. je bil pa aretovan : • Gardu d turii njego; sodiu^r ..i «-.:em zicciLu.'idrugi ropar ie lc> ietni . ij r Autoii R , stanujoči v ul.ci Cjmmer- Uldii1. Aretovana tatova. Sinoči ob 11. uri in pri sta bila v ulici di Riborgo aretovana 20 letni T. K in pa 17-letni F."V., ker sta v krčmi ,.Allo tre porte" v isti ulici, vkradia Ivanu Bir.-a, ki stanuje v ulici del Molino a i vento št. 7, srebrno uro, vredno 24 kron. I Birsa je namreč spal v rečeni krčmi pri mi/i' in ona dva sta ga mej tem okradla. Ljubeznjiv brat in vzgleden sin je 25-!etni Nikolaj Košut, stanujoči v ulici di ; rnsada št. 3. Bil je namreč aretovan pred-minolj r.oč ob 3. uri po pclunoči v svojem stanovanju, in sicer na zahtevo svoje sestre Ide. katero je pretepel, dočim je 62-letni m- tcri Neži grozil, da bo tudi njo. Koledar in vreme. — Danes : Lazar škof. uiri : Pričakovanje poroda D. M. — Temperatura vre raj ob 2. uri popoludne -f- 10° Cels. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved Primarsko: — Oblačno »pj emvaijivo Hladni vetrovi. Temperatura nižja. Polagano razjašnjenje. ZiiseđaDjc porotnega sodišča. Tatinska družba Zaffopulo & C i pred porotniki. V petek zvečer je bilo v tej razpravi za-sšafcnih še 12 prič in pa kovaški zaprisejeni izvedenec, g. Gotard Artico. Najvažneja je »ila — kakor smo omenjali že — izjava priče - ^rouizij Rangan, ki je bil g,u Mangoldu. vlcra-iel bicikelj in ga prodal Zaffopulu, Gotard \rtico je izjavil, da skozi luknjo, ki je bila napravljena, ni bilo možno blagajne popolno-•i a izprazniti, dočim je zn^no, da ni bilo v blagajni, ko po jo našli na cesti v Kolon ji, »iti v^n tria. Ker je Zatlopulo na to opazil, ia so bil? dragocenosti vse v neki kositrasti karjji. ve'iki kakor Škatlja cigaret Sport", e i m denec izjavil, da bi bilo še manje možno v;, ti tako škatljo skozi isto luknjo. V pettk so bile zaslišane vse obteževalue prič.-. a potem so bili prečitani nekateri spisi. V » ■» '11 so bile najprej zaslišane nekatere rriV. predlagane po braniteljih, na kar so i-Ji piečitaui še nekateri spisi. Radi po manjkanja prostora moramo opustiti obširneje poročilo o včerajšnjem rsa-laljcvaniu razprave. Koncem predpoludanske avdijence so bili porotnikom stavljene vpra-šania. Niti teh ne moremo navesti vsacega poseb« j. Povemo Ie, da je bilo za Zaftopula ptavljenih s vprašanj, za toženca Urizio, Specli ir.ja in Crevatto po 2. a za toženko Mm : o Maurenčič eno samo vprašanje. V popoludans kem nadaljevanju so govo-lii: najprej zastopnik državnega pravdništva, pote n branitelji, a na zadnje je predsednik reasumiral vso razpravo. Na to so se porotniki v makni Ii v svojo posvetovalnico. Po dobro poldiugo uro trajajočem posvetovanja so so vrnili porotniki v dvorano, kjer je njih načelnik proglasil pravorek. Giede Zaffoppula so soglasno potrdili prvo vprašanje (glede tingirane tatvine blagajne), z 10 2 da ne drugo (sokrivde V tatvini;, soglasno tretje (radi nagovarjanja h krivi izpovedbi) in z 9 da in 2 ne četrto vprašanje (radi nagovarja- Vesti iz Goriške. Bralno in pevsko društvo ^Napredek" v Gor. Vrtojbi ima dne 22. t. m. svoj občni zbor. Upati je da bo udeležba velika in da se Gornje-Vrtoibenci zavedajo pomena trga društva. Tudi od strani socijalno-demokratov upamo, da se udeležijo vsi tega občnega zbora in da pristopi o k društvu, katero pač nudi vsakomu dovolj v izobrazbo. Bližajo se občinske volitve, ki obe ajo biti zelo burne. V tem oziru so Vrtojbenci že znani. Drugače mirni ljudje se na volitvah razgrevajo in agitirajo, da je veselje gledati. To pot imamo vse polno strank. Je agrarna, (kmetska), napredna, klerikalna, socijalno-de-mekraška, in poleg tega ,.gorenjska", ,.dolenjska" in „bukovška4'. To bo boj, da ga ni videla še Vrtojba. Upati je pa, da pr.jde v. e brez Škandalov in da hodo izvoljeni ljudje, ki bodo res zastopali korist obč ne •— in slovenske njene narodnosti. Vesti iz Estre. Velike protikamoristične demonstracije v Puli. Iz Pule nam pišejo dne 1 ">. decembra: V petek večer so se vršile v Puli velike proti kantori s učne demonstracije. Kamor a hrčs namreč naložiti mestu in okolici novih dtv-kov na vino isd. Najprej so izšii iz „Narodnega doma*' hrvatski in f»'ovenski dtlavci. pod vodstvom „Narodne d l. organizacij e*4. f> lo jih je v sprevodu k^.kih 2000 na številu. S;i si- ; • vr:?h «:iavrsih niicah mesta, vsklika-ć; presti k;-ni in r e narnel.i • u.i — Via Kandler, j.red stanovanjem m svetovalca in znatiega slovenskega oeipadmka Dejnka, so se demonstn ntje vstavili in napravili podoknico, vklikuje : „Sramuj f-e izdajica ! Pereat izdajalec rodu svojega" ! — Mej petjem „Hej Slovani" so odkorakali pred municipalne) palačo, kjer jo navstal grozen vrišč. Demonstrantje bo zahtevali račune za potrošeni občinski denar in so vsklikali v eno-mer: „Doli s kainoro ! Proč z goljufi in sleparji ! Ntsto je množica odpela „Lepa naša domovina" ter je, ogljušljivo žvižgaje, odšla proti ..Narodnemu domu", kjer je demonstrante z balkona nagovoril gesp. Škaljer — Množica se je razšla po odpetju „Lepa naša domovina". Za tem je bil po isiem redu obhod socijalnih demokratov teh dosedaj zvestih zaveznikov kamore, — tudi kakih 2000 na številu — ki so tudi burno demonstrirali pred magistratom. — Pevaje delavsko himno so korakaii mimo „Narodnega doma" pred arco romano", kier so se razšli. — Mularija iz „Giovane Pola" je hotela, kakor po navadi. žvižgati pred ^Narodnim domom", a zazrši žendarmerijo, jo je pobrisala urnih krač. Simptomaiično je, da glasilo kamore „Giomaletto" opisuje samo demonstracije Slovanov, mej tem ko socijalne demokrate popolnoma prezira. Sramujejo se, da tudi njih zavezniki demonstrirajo proti njim. — Ali to bo seveda Ie toliko čar,a; dokler ne bodo kake volitve. Ljudstvo ie govorilo, zdaj je vrsta na vladi, da Epregovori tudi ona — avojo. Danes pa je bil v „Narodnem domu" velik delavski shod, kjer je popularni Lacko Križ hudo priiemal socijaliste, radi tega. da-se tako srdito in zlobno zaganjajo v d.ra Laginjo. Ta poslanec je izvoljen v pazinskem okraju in volili so ga kmetje. Le njim je odgovoren za svoje delovanje, nikakor pa ne socijalnim demokratom, ki so ravno proti njemu najodločneje nastopili in volili glasovitega dr.a Rizzia. Nad tega naj se spravijo, ki je resničen kapitalist in zastopa vedno le kapitalistične interese. Na shodu je govoril tudi dr. Zuccoa o puljski kamori — drastično seveda, kakor zna le on. Dvorana „Narodnega doma" je bila nabito polna občinstva. Izločitev poštnega in brzojavnega urada v Buzetu iz brzojavne proge št. 1547 In uvrstitev v progo št. 1816. V svrho liitrejega odvijanja korespondence na z Hughes aparati opremljeni brzojavni progi št. 1547 Trst 1, Pula 1, izločil se je vsled ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste — - - in po jako nizkih cenah. ~— Glacomo Pellegrina ::!Zdravljenje krvi Zavod za nikelovanje T, ,C.a{ "Tisoferni cvet"] ji| iU|S[Jd ifau^fBM ♦u^fp^ui os-s (t oe-T i >ji:ino>f "OS-S OS l)0 um>f ?S s Dr. Fran Korsano | specijalist za sifilitične in kožne » bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 jfs (nad Jadransko Banko) P.>r«Jeina ol 1*. do 1. In ooro l.išfcdti>r iu bombonov za Oaj. — Moke iz najboljših mlino*. Boiabonr i r J . čokolade in napolnjene r. najfinejšimi Iikt-ri. Sprejema naročila 7.\ vsakovrstne torte iu krokante, trr dovaia v ■ na dom iu frauco. Dezertua viua v Lutiljkah in raznovrstne likere. Veliko izbera predmetov za božično drevo po nizki c<-'ni. ■ 1 Podružnica ulica Miramar št. 9 Svoji k avojim! , dražbe sv. Cirila in Metodija. HirsM© testenino tovarne Znideršie & \ alenčic iraške in furlanske gnjati. Čokolada, pristni med. ; in družili predmetov se dobiva v zalogi pri i Vekoslav Plesničar I Trst, ulica Donizzeffi in vogal S. Francesco d' fissisi | komisijsko in ag-esitiirsko podjetje • ■ • • Knjiga za tržaške in primorske Slovence --------- R. AŠKERC -= # Jadranski biseri Balade in romance slovenskih morskih ribičev. Avktor* „JADRANSKIH BISEROV" je spletel vse pravljice in pripovedke. ki jih je slišal od naših ribičev v portičih v Barkovljah, r KontovfeJju, potem v sv. Križu, Nabrežini, na Prošeku in v Devinu, v izviren in svež, 53 balad in romanc (pripovednih pe>mij) brojef venec. Pesnitve so torej zajete iz narodnega blaga primorskih rojakov. zato upamo, da si omisli „JADRANSKE BISERE* vsak slovenski Primorec in vsaka zavedna Primorka. CENA : Broš. K 3, eleg. vez. K 4 50, pošti 20 h več. Knjiga se dobiva pri založniku L. SCHWENTNERJU v Ljubljani, pa tudi r „Slovanski knjigarni JOS. GORENJEC" v Trstu (uliea Valdirivo št 40) P DOBIVA SE V TESK L&KAKNA^. prtk pr®im - TEKOČINA GODINfl : ^iTn* UfMb ^ Uma JBbJMouaWkSahrtT : IT. 1M* » kfcsn^ ^ KHfi k » rti" rnr msr< i« M oj—> »d c»*iDmatm icM •iir' " T" ,T —^""r- » ■ - 1 K h*+ml\ liJni i ■ " *■ ni t ' i V ust V Trstu, 17. Jec.ii 1917 JlM&L # m; LJtft A > »i. afcširi?. istt, fess^; 3$ ^ fe' A* 1 H f JL " jt cdlolca c. kr. trgovinskega roinišict stva z 2S. dne m.tjjr.ika t. i. šr. S349/P. postni in brzojavni urad Bnzet iz brzojavne proge j i\ 1547 iu uvrstil v ono it. 1816, Pazk-iazet. Tujci v opatiji. Od 1. sept. do 11.1 derembra 10fi7 ie jrišlo v Opat jo 7l36j tujtev. Od 11. derembra 1^07 .ie na nrvo došlo 190 o-eb. Dne 11. decembra 1907 je bilo ra' zocib 1154 < S' b. Otvoritev stranske centrale Bi ioni telefoničnega omrežja v Puli. Vsled odloku c. kr. trgovinskega nrcisterstva z 12 dre julija t. ). št. 29.950/P pr« tvc rila se jc ;avna goveriinr. celica rfa otoku Brioiii v J str ansko centralo omrežja v Puli. Nova stran- j tka centrali* se je otvoriia 4. dne decembra. ' Zaupniki ,.N. D. O."1 javljajo, da se z «lj;t ui 21. t. m, to je prihodnjo scboti>. cd-j ]>ro urad za vsprejtmanie ro'ib udov in ________ m ačil. Urad ho odprt cd 7—9 ure zvtčer. "^aSfi^^ N- Jfjsmo se d i te vsi naši slovenski de- mm mM vćč- mehanik za streje in motorja Tovarna štedilnih peči iSPARHERD) i TEST, ulica ioniaie Si. iu. TELEFON št. 971 >v mn& % xxxxunxnx%x r, EJ dvard Bercsak Trst ulica Gicr^šo Vaaeari It. 14 (prej Androna deli' Oimo) Nova velika tovarna slanin In klobas po jako zmernih cenah B0GCi;L pmu bivši urar v Seiun insn hvii: novo nrooaiainico ur viha mehanična deialnica Trst — uli:a - V TI? STU Viri-rr/«> 1? ?I«jm -t. : a«; I rol ••rrk » »v .Ai. •«.. ■> . ** ® ^^^^^^^^ Predaja na debtiu in drobno sledeče specijalitete Presswurst............p° kraje. 68 kg. . . T. . . : : : : : : : : : : IMaja vsakovrstne are i« po rr.ij del inonto I ! Kranjske klobase . ........ „ 72 Kuhani salami (bruušveski) . . . 76 po zmernih cenah in z jamstvom izvršuje vrakovretiia kovaška in mrhaniška dela ^^T^^^^^ kakor taći »ikelovanja. Pošiljat>e po vsej deželi po pošt. povzetju. Vesti iz Štajerske. 3 * i ,a'ci vpišejo v to prekoristiio organizacijo. 5 ^ ^ , ^ _ n,fER!N0 mf\ftv slovanska Čitalnica" v Mariboru : : a?ka SivarseUa ItCl\ 3. : : 1 o imela svo? rtd» i občni zbor v soboto dne Priporoča tvojo al. grudna 1907. v društven:h prostorih v; vml^mri actK« -a^ mariborskem -Narodnem d,mu" ob S. uri Z^l^g^O Og"Ija m <0.1 V i vi čer. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranj-j 3 Narodnjaki na Vranskem so na skim blagom. Prodaja na debelo in drobno l: .U«.kla\žev«.m večeru'jT.avdcsu oč se za ,D.užbo Pošiljanje r.a dom. Te'efoa št. 1684. bv. G'irila in Melodija", sklenili nabirati na- = i -diii davek mesečno po 1 K. Timu sklepu s« je takoj odzvalo lepo število rodoljubkinj in rodoljubov, E\o vaut čestitih imen + .O L L A" + B « izjaii uk»r u.ijuo ...i i i ii"i'r. Ko-iji-va vretr. v». h gu i.ijuvih iii^ij-nn"..]« nf .lmitoriu ribjih mehur ev DVILETSA GARA1CUA M. Ga! — crst, Corso4. P«3iljatT-e glJ. S, *, •>' D?la'n:ca piso*. ki'nl^ c-.a.z'.;c - n:h nsgovic. oŠ-cz. ravnodnaiav. Cer-Deij in biđot. Irijatorji g!. 120 n^praj. Tnuio-ttcri za vnč oo K nav. N oV. \ \\\\\\\\\\\\\\\\vv\\\>\\\x '_ HiUorfe Haldevif Delainica pohištva v modernem kroju za s-jbo \n kuhinj . V" izieisje priprave la pro^ialsic- M zfica1 is hou?1 :: i' : *• TRST — u?io& Valle št 3. ■ \\\\\\W'V\\ V\ \N \ V \ \ \\\ V \ ■■ v " _ vsa ko v r; Ru- ranrriFgr-im ff^rrfv-.rr^'ffgnfmmpr^ GiaseDoe Ciarauino ti I slS?" UiUMU x 1 dol t' Vr&bel, učitelj, Belica Tmlšek, učiteljica; Ifan Jakse, učitelj; Fian Ozeti, trgovec; •Tos:p Kladnik. c. kr. poštar ; Fran Kolš^k. uporna: m mm mm Trst, slica tHosoš Caifltcci stsv. 36) Frst. ulica del Toro stsv. 10 iz posestev gospoda G. PICCOLI v Momnjanu. Pravo pristno vino brez ponarejanj. Uzorci brezplačno na dom ScLwondtner, trgovec; 31. Kiančnik. uradnika in okusnimi pijačami in likerji najboliših Poskusi brezplačni. \dova; Joiip l^izjak in Neimenovan. —Tudi tu- in inozemnih tovain. ksikt.-r tudi Mabirainik na Vranek ni izborno deluje. — nastavljenim pivom prvih tovarn. Fr. novoletnim darom po 5 K. ki sta jih ^ ^^ vrgla v nabiralnik, sta dala dober vzgled svo i-m goatom g. K'sroi Košenina in A. ^ Kc:: v«. Zneii ! in izdelanega blagu zn žensk.- ■ 5 *vr3 a plačilu Razne ,fesiK i i Koroško Podpisani Mm v uliol Z.as *nr«tto y«oehlo itav 19 U voglu ulica San G JTgio) oivorll na mesečne obroke Rtsfz, Trst ulica Hndonnfna si*?, il, Pietro Cuci Trsi, ulica Fontanu I Tova IC tlii.lFl? Pi; Bordtii ni mu min Knietiiska družba «,b kei cu i; la nju6 - - t>odr 11 /.:».».: s $ 160 cUni in jo :.rr.rl;t m nadaljevalmli (neddjsk h, Vmetrskih sol s 594'učenci. ©©©©©©OOOOOOOOC Zveza k<-rt šk li zavarova ln e zn žsvino 'o"475 ii val i zavarovalnih. Izplačala je 1. 1905 členom za n« z^ode 84.667 K 62 jitot. Z..zi k roških čebelarskih društev .šteje 42 podružnic s 7,57 čloni in ima nastavi}., ne 4 potovalne učitelje. Družba jc izdala za povzdigo živinoreje 44*000 K, za povzdigo konjereje 7301-0 K. Za melij"- ZALOGO k«, pridelek U »ojih rlnogrado* * Boiu (otolt Bra«, m t aodteklb !d tleklenlrah. Ze aaai tr»j Via , _^____j« kakovost najbolja. I'a larr.orem <*ajeni» _ na Lrikl rurr'efrnv odjemmlc m jamčiti e* pristno tzdo, som »kleiil, sta doMraro c * * ž ■ ■ s,' cf■ Specijalist za razkošno pohištvo v; bUSTSVO *aL rjQJQ j Za krčraarje in Q0stilničarje primerne ccne. : |(6qa {) IVAN CVHAKIĆ kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. racije j'- i/daiu nad 20.000 iv. Leta 1906. - r- in. ] 1 n^l 700.000 K piom^ta. Dru;iba y dobila 1. 1906. od dežele in države j 1 ^2*563 K podporo. Druga balkanska banka. Minister s tv o za trgovino v Belenngradu je potrdilo pra-! vila druge balkanske banke, ki se ie osno- 12 iinili porcelanastih krožnikov, malili kiistnlnih krožnikov za oompote, 12 kozarcev «; japonskih podkoz.-ircev. 0 noži-v z belo kovino. '5 vilic z belo kovino. <> žlic z bele kovine, žli«-ie z bele kuvilir. 1 posodico za milo. 1 drž«j 7.;i žigice, i svečnik. I posodo za kavo. 1 posodo za eaj in ] pepelnik. 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potoni postne nakaznice)---———---------- Bazar 33 in 49. Trst al. 5. Nicolo 29 Tvrdka z lesom .v///-///. i rstu in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Pari ni) kjer se iarjev Kako ohraniti limone in pomaranče dalje čisa pred gnjilobo? To se zgodi, ako jih . . namažemo s Šelakom, ki se je v špiritu; .£02?OSifeeg'S, 1pO kOHlkUrailCmla razpustil. Skorja od tega se pred rabo 1 —----------- Skladišča pa VITT0HI0 VOSILL/ preseljeno iz Lipskcga trga 7 v uI\cg if- S vogal li!. . ?rh :a r.aspr ti V^varnc Fe^ir' ri> t"n je bogato zaloteno z uovtia ue^ie-kosljivim coiidr.im in eleg. pohištvom CENE ZMERNE. Via Farne t o štev. 3 vala V Nišu b temeljno glavico i mil. < ^ odprla podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) dmariev. ----______ ^ boy| prodaJaInjc| jgrač jn drobnarjj c se nahaja vedno g^T VELIKA IZBERA glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih | ^ iispor, predmetov za darove, finih dišav laliko odpravi, ker ni treba druzega nego >ad z rokami nekoliko mečkati, nakar skorja odpade. Na ta r.ačin ohranijo se 1 mone in pomaranče dolgo časa sveže. — 1'onekcd polagajo limone tudi v kuhinjsko j olj kje r se obdrže tudi dalje časa. Davek na sladkor se od i. septembra 1908 zniža za 8 K. Tako je sklenil proračunski odsek. Načrt gotovo vsprejme tudi poslanska zbornica. —. Letanj6 iznajdeno? Pariški >Figaro« e priobčil senzaćno vest, da je problem za letanje iznajden. tepp CD za prodfjftlnico oblek deček, kateri EOLC OC govori slovenaki. — Coen & Haruch. CorBO 24. hižn Balero._3568 UgGdna prilika šivalnih strojev po glJ. Hz P .triUtno g«ran«ijo. Trst, ulica S. Caterina st. 9 tlvoričče. Skladišče I. A._1612 j VnhnHoiolriini naočnikov v ulici Nuova |jrUU ee ot'Ieke po meri po najno?ej*i — ot1!, točno, ^crlidrio in elf^antao po nizziii om VERA je najbolja tinktura aea lase. isti ni nikakih škodljivih stvari. rDobi si plavolaso, kostanjevo, črnikasto, lm barvo. K v odlikovani lekarni PRENDINI Pomj.tT. po ptuuB poT».yu. \ sojam si naznaniti temu P. N ■ "-''in-stvu, da sem zopet in sicer na sv^i odprl znano gostilno Prodajalniea jestvin peter pelernelf Crst ulloa Glulia 76. Picdfija: kavo, riž, testenine, sfadlor, moko. maalo. mifo, c*!jr, sveže in suho sadje,kostanj, otrobi,sočivje itd. G-ianoni Giovanni Izključno zaatopnik z zalogo na debelo in drobno ] Graetzin - Licht D. R. P. 126-135 (Mannesman) ■ Belcž&rna iuč. takozvani električni piin, 100 »vač svetlobe, prihrani se 40% na plinu, prihrani Jstolka . _ . , I Me mrt žice in cilindre. — Prodaja mreži^ tulipanov, cilindrov iu drugih potrebžčin p> P(-ntDe potiljatve na deželo cxl 5 kg naprej. _ ;■ Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 sveo »vetlobo. V 15 nrnb porabi 1 iiter petro- ilka in kofrtanj na dreboo in debelo v vsaki množini ■ je=a haloga papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke. t.) varu i-k 111 Vsaki dan sveže blago. ulica G. Carducci (prej Torrente) 2G Točil bom, kakor vedno izvrstna vina in postregel z dobro domačo kuhinjo. V svesti, da me počasti slavno občinstvo z mnogobrojnim obiskom bilježi ^ udani PETER MUSCH2K 0 O-li_iraPnr=ir==^)