REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Leto XXI Številka 10 Oktober 1989 Cena 10000 din Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje LJUBNO GORNJI GRAD Dobrih 140 let je preteklo od takrat, ko je koroški župnik Matija Majer Ziljski skupno z naprednimi slovenskimi študenti na Dunaju napisal znameniti »Program zedinjene Slovenije«, kije bil in je še pto do danes aktualen. Mnoge, že takrat posta vljene zahteve so za slovenski narod, ki so mu mnogi tako v preteklosti, na žalost pa tudi v današnjem trenutku odrekali njegovo zgodovino, pravico do enakega z ostalimi, so še danes živo prisotne. Tudi 1918. leta ob združitvi v prvo Jugoslavijo se niso uresničile v celoti Trdnejši temelji slovenske državnosti ki so bili postavljeni na kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda in vtkani v avnojske sklepe o prostovoljni vključitvi slovenskega naroda vjugoslovansko skupnost na osnovi samoodločbe narodov, so v današnjem času žal omajani, ko nekateri iz drugih okolij naše federacije oporekajo Slovencem to, kar z vso gorečnostjo zase zagovorjajo in se vse pogosteje radi postavljajo v vlogo čuvarja zakonitosti in v vlogi starejšega brata do mlajšega, kako naj se ta obnaša. Vse bolj imamo občutek, da za posamezne narode v jugoslovanski skupnosti veljajo dvojna merila. Posebno je to prišlo do izraza ob sprejemanju amandmajev k slovenski ustavi, ko so z mitingi, grožnjami in žaljivkami nasprotovali sprejetju teh. V teh dneh smo nehote občudovali nekatere naše predstavnike, ki so v najvišjih državnih in političnih telesih federacije, sklicanih ravno z namenom, da se »spametuje« Slovence in prepreči sprejetje tega, kar so že imele in imajo vse moderne ustave tudi zapisano, kako pokončno, ponosno in dostojno so z argumenti zastopali interese svojega naroda v jugoslovanski skupnosti Vsem, ki čutijo to pripadnost slovenskemu narodu, so bili ti trenutki kar nekam trpki v skrbi za nadaljnjo usodo lastnega naroda in slovenske državnosti v okviru Jugoslavije. Ponosni smo bili ko so delegati vseh zborov slovenske skupščine enoglasno sprejeli ta dopolnila in niso klonili pred pritiski in grožnjami, celo z orožjem nekaterih prenapetežev. Prav ganljivo je bilo doživetje ob sprejemu teh amandmajev v skupščini, ko je po sklepnih besedah predsednika slovenske skupščine Mirana Potrča: »Doslej smo se branili, danes pa smo odločeni, da v ustavno pravno normo povzdignemo pravico slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, da po svojih legalnih in legitimnih predstavnikih odloča o svoji usodi To pravico priznavamo tudi drugim. Toda ne dovolimo nikomur, da bi jo kratil nam«, bila svečano razglašena nova ustava, v skupščini pa je iz grl delegatov spontano zadonela nova slovenska himna Prešernova Zdravljica, posebno pa verzi — Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Redka je bila hiša, ki tem dogodkom ni sledila, na marsikaterem licu pa je takrat zaigrala solza — bodisi od sreče, ponosa, navdušenja — pa tudi skrbi. Upajmo, da bodo vrednote medsebojne povezanosti, spoštovanja, sodelovanja, enakopravnih odnosov med narodi, varnosti in spoštovanja dostojanstva vsakega posameznika in naroda, pravnega reda in miru močnejše od tistih, ki z mitingaštvom in zakonom ulice to poskušajo izničiti Popolna enakopravnost pred neodvisnim in pravičnim razsojanjem so temelji pravne države. Vse to pa mora jamčiti ustava, če hoče biti človeška. Zahvala mnogih, ki so v slabem vremenu do večernih ur vztrajali pred Skupščino in pričakali delegate s ploskanjem in besedami »hvala vam delegati, da ste vzdržali in niste klonili«, so zadosten dokaz, da so ti izpolnili le voljo lastnega naroda. Seveda je to le del opravljenega dela, zdaj nastaja čas garaštva, ko bi bilo potrebno ustavo udejaniti, gospodarski položaj pa za vsako ceno popraviti, kajti lačnemu ni do politike. ZDRAVKO NOVAK Štefka Petek Partizanski grob Ob gozdni jasi kamen siv prerasel je bršljan; pod njim, ob vznožju, mirno spi junak, mlad partizan. Brez krika, vzdiha bolečin pred puškami je stal; podplut, krvav in bosih nog sam jamo je skopal. Skrivnostno breze šeleste nad grobom dan na dan; in drobna lučka, plamen rdeč je noč in dan prižgan. Srebrnih las, tresočih rok, saj — mnogo let je že; dekle pa hrani zvest spomin in lučka ne umre. Osrednji gospodarski dogodek tega mesecaje bil začetek uresničevanja projekta internacionalizacije Gorenja, v katerega sistem spadata tudi MG A iz Nazarij in Glin. V Gorenju so se odločili, da bodo vsebinsko in oblikovno preobrazili njihovo sestavljeno organizacijo. Ustvariti želijo sodobno, v svet odprto samoupravno gospodarsko združbo, ki bo zmožna učinkovito poslovati z najuspešnejšimi sorodnimifirmami v svetu, ki bo ustvarjala visoko stopnjo akumulativnosti in evropsko kakovost življenja v njej zaposlenih ljudi. Predstavitev te preobrazbe Gorenjaje bila v Titovem Velenju, po njej pa so visoki gostje obiskali tovarno Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. To našo moderno delovno organizacijo so obiskali Janez Stanovnik, Dušan Šinigoj, Viktor Žakelj, Miha Ravnik, Milan Šepič, Emil Milan Pintar, Andrej Marinc, Jože Knez, Lojze Briški, Rudi Gabrovec, danski veleposlanik in drugi. Dober odziv pri podpisovanju listine V letošnjem letu, ko so številni neljubi dogodki pretresali Jugoslavijo, se je razhajanje med posameznimi deli naše države žal še zaostrovalo, namesto da bi se umirjalo, so med ljudstvom Slovenije vse bolj prihajale zahteve v kakšni Jugoslaviji, v kakšni Sloveniji želimo in hočemo živeti, v kakšni pa nam ni mesta. Sestavljena je bila Temeljna listina, za katero seje opredelila večina političnih organizacij in gibanj v okviru Socialistične zveze. Vzporedno s tem je nastala še Majniška deklaracija, ki se v nekaterih stališčih nekoliko razlikuje od Temeljne listine Slovenije 1989. Temeljna listina je prav gotovo morala zajeti interese vseh tistih, ki so se pri njenem sprejetju zanjo opredelili. S podpisovanjem listine, katere nosilec je bila SZDL, seje pričelo na začetku poletja. Pripomniti pa moramo, da je to najbolj neugoden čas, ko so po de- lovnih organizacijah kolektivni dopusti, težje pa je aktivnosti voditi tudi po krajevnih skupnostih. Zaradi tega je akcija potekala v začetku preko delovnih organizacij, kjer so to nalogo opravili sindikalni aktivisti, občani pa so jo imeli možnost podpisati še na poštah, bankah in drugih javnih ustanovah, kjer je na krajevno običajen način podpisovanje najuspešnejše. K temeljitejšemu in organiziranemu podpisovanju listine pa so krajevne konference pristopile v septembru. Vabilo je prišlo v sleherno hišo. Zaradi tega tudi uspeh ni izostal. Posebno je to prišlo do izraza v dneh pred sprejetjem za nekatere spornih ustavnih amandmajev, koje pri podpisovanju listine reagiralo tudi srce j n ne samo pamet. V naši občini je do 24. septembra listino podpisalo 5461 občanov, kar je približno polovica vseh volilcev. Po procentu podpisov smo v celjski regiji na prvem mestu. Seveda so bile razlike v uspešnosti podpisovanja tako med pošameznimi krajevnimi skupnostmi kakor tudi med delovnimi organizacijami. Delali bi krivico, če bi kogar koli izdvajali, saj je vse potekalo na prostovoljni osnovi brez kakršnegakoli prisiljevanja. Ta listina je temeljni dokument z ustavno pravno močjo kot nekakšen uvod k modernejši slovenski ustavi, ki so jo naši delegati soglasno sprejeli 27. septembra na seji vseh zborov slovenske skupščine. Listina je nekakšna plebiscitarna odločitev ali smo za demokratična in humana načela za katera se zavzemamo. S podpisi v naši občini smo to tudi dokazali. V imenu občinske konference SZDL Mozirje prisrčna zahvala aktivistom sindikata v DO in aktivistom krajevnih konferenc SZDL v vseh desetih krajevnih skupnostih Za resen pristop k tej akciji in za opravljeno delo. Z. N. Lepi vtisi udeležencev Vlaka Pred dnevi se je iz Srbije vrnil Vlak bratstva in enotnosti, s katerim so potovali tudi potniki iz naše občine, poleg njih pa tudi uradna delegacija naše občine, ki je obiskala občino Cajetina. Čeprav je bilo letos na tem vlaku manj potnikov kot prejšnja leta pa iz naše občine ni bilo bistveno manj udeležencev kot prejšnja leta. Vezi med ljudmi, ki so bili med okupacijo izgnani iz svojih domov in tistimi, ki sojih takrat tako nesebično sprejeli na svoje domove, so še vedno žive in trdne. V času bivanja na njihovih domovih so gostitelji goste iz naše občine zelo lepo sprejeli. Tokrat je bilo potovanje organizirano tako, da je bilo večino časa namenjenega druženju po domovih tako, da najrazličnejših političnih manifestacij skorajda ni bilo. Potniki iz naše občine so nam povedali, da nikjer niso naleteli na nikakršne težave ali provokacije in da o politiki niso razpravljali. Veliko več časa so posvetili občim problemom, ki dandanes pestijo vse ljudi v Jugoslaviji. Delegacija naše občine pa je seveda imela tudi druge naloge. Glede na zelo POPRAVEK V zadnji številki Savinjskih novic smo objavili seznam prejemnikov občinskih priznanj in nagrad, katere so bile podeljene na osrednji proslavi ob občinskem prazniku na Ljubnem. Pri objavi nam je ponagajal tiskarski škrat, ki je izpustil VIKTORJA URHA iz Luč, kije prejel značko občine za delo v organizacijah in društvih v krajevni skupnosti Luče. Nagrajencu se za napako opravičujemo. zaprt informacijski sistem je bilo potrebno svojim gostiteljem marsikaj tega pojasniti. Bistvo vseh pogovorov pa je bilo dejstvo, da med nami v Jugoslaviji obstajajo velike razlike in da se bomo morali na te razlike preprosto navaditi. Ravno v tem času je bila v isti občini tudi delegacija osnovne šole Fran Kocbek iz Gornjega grada, ki seje udeležila 130-letnice osnovne šole v Mačkatu, s katero gornjegrajska šola že dola leta vzdržuje stike. Vlak bratstva in enotnosti bo čez dve leti pripeljal Srbe v našo republiko. Udeleženci letošnjega vlaka že nestrpno pričakujejo svoje goste iz Srbije, da bi jim povrnili gostoljubje, ki so ga bili oni tokrat deležni. R. P. SN objavljajo Ob sprejetju nove slovenske ustave Kako je dogajanje doživjal naš delegat Male hidroelektrarne v naši občini Njihov pomen raste Cilja — 8% profit in plača 1000 DEM Pričetek internacionalizacije Gorenja Kdo bo bolniku upihnil svečo? Turist v zadnjih zdihljajih Rečičani nočejo zaostajati v razvoju Bogate izkušnje z novim samoprispevkom V svetu igrač Kupovanje igrač ni preprosto Upor v nemški šoli Nova izvirna povest Štefke Petek Str. 1 2 3 4 5 7 8 6. novembra bo poteklo točno dvajset let od izida prve številke našega časopisa Savinjske novice. To pa je taka obletnica, s katero se lahko pohvali le malo tovrstnih glasil kot je naše. Nehvaležna naloga bi bila, da bi ocenjevali kvaliteto časopisa skozi vsa ta dvajseta leta. Eno pa je gotovo — ljudje so ga vzeli za svojega, vsak mesec ga nestrpno čakajo in kar je največ vredno — preberejo ga. Mislim, da bi bilo prav, da vsaj malo pozornosti posvetimo naši dvajsetletnici Zato načrtujemo, da bi bila novembrska številka malo obsežnejša, saj bi bilo prav, da se spomnimo najvažnejših mejnikov v življenju Savinjskih novic. K sodelovanju smo povabili dosedadnje urednike, predsednike izdajateljskih svetov, najzvestejše sodelavce in vse druge, ki so bili kakorkoli povezani z Novicami Vabimo pa tudi vas, spoštovani bralci, da Se pridružite našemu skromnemu praznovanju. Lahko se oglasite s prispevki, v katerih boste povedali, kaj vam pomenijo Savinjske novice, kaj bi spremenili, kaj izboljšali, morda posedujete prve številke časopisa, katerih je ohranjenih še zelo malo, morda ste kaj zanimivega doživeli v zvezi s Savinjskimi novicami. Vsakršen prispevek bo dobrodošel Pripravili bomo tudi razstavo, s katero želimo predstaviti nastajanje časopisa od trenutka, ko gre tekst iz pisalnega stroja, pa do trenutka, ko časopis pride v vašo hišo. Vanjo bomo prav radi vključili tudi vaše pri-pevke, gradiva, fotografije... Natančnega datuma razstave še nismo določili, vendar bo verjetno med 20. novembrom in 1. decembrom. Sicer pa smo zadnje dni dobili zelo veliko pozdravov od naših fantov, ki so v septembru odšli na služenje vojaškega roka širom po Jugoslaviji Pred odhodom smo se dogovorili, da bomo vsem redno pošiljali Savinjske novice. Fantje so bili tega izredno veseli, saj si zelo želijo ohranjati čim več stikov s svojo dolino. Mi bomo fantom seveda z veseljem brezplačno pošiljali naš časopis — pogoj pa j e, da imamo naslove. Kar precej smo jih že dobili z njihovimi pozdravi, gotovo pa je še nekaj takih, ki so bolj leni za pisanje. Pa naj za njih poskrbijo njihovi starši in nam naj pošljejo njihov naslov. Pa še nekaj! Ko boste šli v »prekomando«, nikar ne pozabite poslati novega naslova! Naš republiški odbor se je odločil za še eno spremembo. Do sedaj Savinjske novice niso objavljale osmrtnic in zahval ob smrti svojih najbližjih. Od te številke naprej pa bo tudi to mogoče. Do sedaj smo objavljali Samo zahvale npr. sosedom, gasilskim društvom, delovnim organizacijam in drugim, ki to prvi priskočili na pomoč ob raznih naravnih ali drugih nesrečah. Te so bile in bodo tudi v bodoče brezplačne. Drugače pa je z osmrtnicami. Te bomo zaračunali po veljavnih cenikih. Osmrtnico je treba naročiti do desetega v mesecu, objavljena pa bo po dvajsetem v istem mesecu. Glavni in odgovorni urednik RAJKO PINTAR Male hidroelektrarne v naši občini V tem sestavku o gradnji MHE na območju občine Mozirje, želim podati pregled gradnje privatnih MHE v okviru Elektro Celje in primeijavo s Slovenijo. 13. marca 1984jebilvSolčavi sestanek s krajani o gradnji MHE. To je bil prvi množični sestanek zainteresiranih graditeljev MHE v Sloveniji. Povedali smo jim, da ni ovire s strani distribucije električne energije Elektro Celje za gradnjo MHE in priključitvi na omrežje glede prodaje viškov energije. V marcu 1984 so izšla »Navodila za gradnjo in priključevanje MHE moči do 36 kV A« s strani Elektrotehniške zveze Slovenije, ki so zajela različne načine vzporedno ali vzporedno otočno obratovanje MHE z obstoječo električno mrežo. Ker do tega časa ni bilo možno MHE priključevati na javno distribucijsko omrežje, tudi ni bilo tovrstnih izkušenj. Da bi entuziastom iz Zg. Savinjske doline omogočili čim cenejše rešitve, smo se preko Elektrotehniškega društva Celje vključili v pomoč z izdelavo elaboratov o priključitvi MHE na električno omrežje z ustrezno zaščito in meritvami. Tako so Solčevani dne 26. oktobra 1985 pričeli z obratovanjem 10 MHE. Kljub vztrajnim Solčavanom je potrebno povedati, daje bil prvi lastnik MHE po zadnji svetovni vojni, ki je pričel oddajati električno energijo pri TOZD Elek-trodistribucija Celje Franc Kolenc iz Grušovelj, ki je še imel Republiško elektroenergetsko inšpekcijo, medtem ko je bila pri vseh naslednjih občinska. S Ko-lencom je bila sklenjena pogodba 24. 10. 1985, s Solčevani 5. 12. 1985. Cena električne energije od proizvodenih viškov iz MHE je bila od začetka določena v višini okrog 93% cene gospodinjskega odjema. Zaradi nevoščljivosti nekaterih krogov v EGS je ta cena upadala, tako da je znašala v 1986. letu 82% cene gospodinjske tarife, v 1987je padla na 64% in v 1988 že na 51 %,'dokler ni v letošnjem letu bila s strani Republiškega komiteja za energetiko dana zahteva EGS, da se cena dvigne na okrog 65% gospodinjskega odjema. Ta sklep velja od 24. aprila 1989 in sicer zaradi spodbujanja gradnje MHE in se povečujejo z enakim odstotkom kot cene električne energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije. Elektro Celje je za svoje potrebe iz elektro energetskih sredstev zgradil na območju občine Mozirje dve MHE in sicer na potoku Žep v Rastkah in na vodovodu Ljubija. MHE Rastke, Ljubno ob Savinji je moči 615 kW, sinhronski generator Uljanik, dvošobna Pel-tonova turbina Litostroj za pretok 3071/s, brutto padca 216 m, dolžina jeklenega cevovoda 2.241 m, premera 457 mm položenega v gozdno cesto. Strojnica je grajena tako, da je možna izgradnja še 650 kW MHE s sosednjega potoka Krumpak. Tehniški pregled MHE je bil 25. novembra 1988, uporabno dovoljenje pa smo prejeli dne 27. septembra 1989. V tem času je MHE proizvedla okrog 1.200 MWh, kljub okvari ruskih ležajev, ki so v 3.000 urah obratovanja odpovedali. Sedaj so montirani švedski, sicer je planirana letna proizvodnja 2.500 MWh. MHE Ljubija, Bele vode ima dve strojnici ob obstoječih razte- žilnikih vodovoda Ljubija — Grmovškov vrh (Šoštanj) ceveh vinidurist premera 400 mm. Generatorja sta moči po 120 kVA Uljanik, turbini sta Francisovi spiralni FSH 3 Litostroj za pretok 2001/s, pri gornji strojnici je 42 m padca, pri spodnji 52 m, zgornja je moči 63 kW, spodnja pa 78 kW, skupna predvidena letna proizvodnja 1.010 MWh. S strani izvajalca montažnih del Litostroj so bile težave tako, da smo pričeli s poizkusnimi zagoni 18. septembra 1989. V mesecu oktobru računamo na tehniški pregled. Konec 1988. leta so bile v Sloveniji 103 MHE, od tega pri Elektro Celje 43. Proizvodnja električne energije v teh privatnih elektrarnah je bila 4.243 MWh v Sloveniji, na območju Elektro Celje pa 2.650 MWh. Torej po številu je pri Elektro Celje 42% MHE glede na Slovenijo, po proizvodnji pa celo 62%. Od 43 MHE pa jih je na območju občine Moziije 21 MHE ali 49% na Elektro Celje ali 20% na celo Slovenijo. V priloženi tabeli* je pregled vseh 21 MHE v občini Moziije z lastnikom, nazivom MHE, potok, moč, tip turbine in proizvedene, oz. prodane električne energije v 1988. letu podjetju Elektro Celje in vrednost te prodane električne energije, katero je plačalo Elektro Celje navedenemu lastniku. Pregled števila MHE in moči pri Elektro Celje MHE Moč P (kW) Območje štev. št last do 1987 1988 Skupaj TOZD ED Celje 22 28 364 97 461 TOZD ED Krško 2 2 24 — 24 TOZD ED Sl. Gr. 15 20 175 83 258 Skupaj priv. 43 50 563 180 743 Industrijske 2 2 4.700 29 4.729 Elektro Celje 3 1 93 615 708 Vseh MHE 48 53 5.356 824 6.180 *Iz tabele je razvidno, daje povprečna moč privatne MHE 17 kW. PREVZETA ELEKTRIČNA ENERGIJA OD MHE V LETU 1988 V OBČINI MOZIRJE ŠL pogodbe Ime in priimek Naziv MHE Potok Moč kW Ttp turbine kwh Din 2. 1 Kolenc Franc Kolenc Grušovlje struga Savinja 30 Cevna TPR-2-800 106169 6.082.870 2 Rakun Franc Rakun Varpolje sturga Savinja 22 25 asinh. Francis sinh. 73430 4.322.110 3. 3 Gradišnik Drago Matkov kot Ručnik 57 Bauky 146642 8.358.670 4. 4 Plesnik Farko Palenk Palenk 57 Pelton 120900 6.016.870 Lenart Avgust slap 5. 5 Knez Jože Knez Lašek 22 Banky 38376 1.994.490 Ikovic Alojz Ikovic 6 Podbrežnik Franc Hudina Peter Hudina Klobaša 37 Banky 108370 5.397.750 6. Prašnik Jože 7 Krivec Krivec Jurčef 22 Pelton 9365 517.390 7. Peter Podolševa 8 Plesnik Plesnik KlobaSa 21 Pelton 45426 2.606.700 8. Stanko Robnik 9 Tesovnik Tesovnik Babji 14 Pelton ali 27278 1.561.320 Franc graben Banky 9. 10 Ošep . Jože Ošep Bela 10 Bapky 142250 2.399.960 11 Klemenšek Stanko Ložekar Pastirkov Ložekarjev 30 Pelton 68211 3.410.490 10. graben 12 Funtek Franc Lučnica 6+15 Francis 52155 2.770.100 11. Franc Funtek 13 Martin-Ferdinand Marolt Marolt Moziije struga Savinje 16 Cevna-pretočna TC 630 4034 165.190 12. 14 Vršnik Franc Govc Bela 16 Francis 8335 377.290 13. 15 Plaznik Adolf Cajner Krumpak 19 Banky 50180 2.786.270 16 Jež Peter Jež Stoglejski graben 12 Pelton 20155 1.135.040 14. 17 Ppltnn Jože greben 15. 18 Robnik Franc Robnik Nadlučnik Franc Nadlučnik Rogačnik 27 Pelton dvošobna 68990 3.352.850 19 Prepadnik Rajko Dupelnik Dupelnik 17 + 11 Francis 60610 3.930.900 16. 20 Jeraj Fr-nc Jeraj Grušovlje sinhr. 19 + 20 Francis — . 17, 21 Žagar Luče Kosmač Fušine Dupelnik 90 Pelton — — 18. 22 Krajnc Franc Mliner Kropa 9 Francis 11.930 630.350 Zanimanje za gradnje MHE je na območju občine še veliko, zato bom navedel interesente s predvidenimi močmi MHE: 1. Božo Selišnik Podolševa 26, Solčava 15 kW Jože First Solčava 61, Solčava 100 kW Petu Stifter Podolševa, Solčava. 15 kW Logarska dolina GIP Vegrad Ljubno 33 kW 11 kW in40kW Titovo Velenje (Varpolje) 37 kW Solčava 64 kW Solčava (Rogovilec) 56 kW Luče (Dupelnik) Luče 92 40 kW 10 kW Luče 42 Strmec 3, Luče Raduha 66, Luče Planina 3, Ljubno 19. Bojan Naraločnik Ljubno 206 (Krumpak) 105 kW 20. Janez Plesec Planina 34, Ljubno 90 kW Zaradi primeijave o majhnosti MHE bom navedel za 1988. leto nekaj podatkov: Skozi razdelilno transformatorsko postajo Moziqe, ki napaja občino Moziije je bilo prevzeto 78.061 MWh, z močjo 14.360 kW in 5.436 obratovalnimi urami. Pri TOZD elektfodistribucija (ED) Celje je bilo prevzeto 619.835 MWh z močjo 107.780 kW. Pri Elektro Celje 1.415.733 MWh z močjo 231.992 kW. V Sloveniji 7.349.017 MWh z močjo 1.257.000 kW (samo distribucija). Celotna Slovenska poraba (še tri železarne: Štore, Ravne, Jesenice, TD Ruše in TGA Kidričevo) pa je 10.384 GWh. Dnevna poraba električne energije Elektro Celje je okrog 4.000 MWh. Torej celotna letna proizvodnja vseh 103 MHE v 1988. letu je zadoščala samo za dnevno porabo električne energije pri Elektro Celju. Dnevna poraba električne energije pri TOZD ED Celje pa je okrog 1.700 MWh, zato prodana Fužirjeva kapelica na Lepi njivi, ki nosi častitljivo letnico 1881 in jo je močno načel zob časa, zmikavtova roka pa je odnesla razpelo, je zdaj spet kot nova. Obnoviti so jo Fužirjevi na lastne stroške. Jože Punčuh Naše zdravstvo okrog i./uuMwn,zatoproaana • v. • j / SSleÄiÄt Je vse vecP bolnik 1988. letu ne zadošča za dnevno porabo. Kljub majhnosti prispevka MHE za slovenske razmere, so se pričele koristiti vodne energije, ki so doslej tekle neizkoriščeno. Pri upoštevanju, da je za proizvodnjo 1 kWh v TE Šoštanj potrebno 1,4 kg premoga, pa se tudi hitro izračuna, da se je lani porabilo za 5.9401 manj premoga. Da bi lastnike MHE čim bolj podučili o varnosti, namerava Elektrotehniško društvo Celje v mesecu novembru ali decembru letos izvesti seminar za izobraževanje upravljalcev MHE. JANKO BUDNA Na zadnji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje največ pozornosti namenili težavam občinske zdravstvene skupnosti. Pravzaprav ukrepom za pokrivanje izgube v letošnjem polletju, kije presegla 3,2 milijarde dinaijev. S kratkoročnimi ukrepi bodo izgubo pokrili. Viri potrebnih sredstev so naslednji: zvišanje prispevne stopnje iz dohodka z 0,54 na 0,94 odstotka, zvišanje prispevne stopnje iz osebnega dohodka z 11,77 na 13,02 odstotka ter z obrestmi od začasno prostih sredstev na žiro račun zdravstvene skupnosti. Iz obrtne in kmetijske dejavnosti ne morejo pričakovati bistvenega povečanja sredstev. Razlogi so znani, zato so Zdrahe ali nestrpnost Planina 14, Ljubno 20 kW Franc Kočnar Log. dolina 20, Solčava 11 kW 4kW 14 kW 32 kW 24 kW Šmiklavž 17, Nova Štifta 19 kW V Mozirju smo končno dobili satelitski prenos televizijskega sporeda. Pa že kar na začetku so nastale težave, ki pa so posledica nezadostnega informiranja! Nekateri so na ekranih želeli imeti tudi Zagreb in drugi program. Tuje treba pojasniti, daje sprejemanje teh domačih programov neposredno, torej ne preko satelita. Dalje je treba vedeti, da smo naselje, ki leži v določeni senci za sprejemanje, predvsem Zagreba. Torej ni mogoče pričakovati, da bo sprejem tega signala enako dober kot je tisti preko satelita. Takole nekako je razmišljal Nande Marolt, ki je s strani Gorenja zadolžen za montažo v Moziiju. Povedal je dalje, da bo v kratkem tudi drugi program na naših zaslonih. Torej nam je sedaj na voljo: Ljubljana 1, RTL, SAT 1, SAT 3, SCY, Super, občasno pa je vklopljen tudi TV 5 (Evropa). Glede sprejemanja avstrijskih prenosov seje marsikaj spremenilo, ker naravovarstveniki ne dovolijo postavitve pretvornika na Gori Oljki. To je torej malo odmaknjeno. Ob sedanji opremljenosti študija v Moziiju je to vse kar je tehnično mogoče urediti. Ob dodatni opremi bo mogoče urediti tudi lokalni prenos in še SAT Astra na katerem so kar štirje programi inje za naše prilike zelo zanimiv. Torej bo treba še marsikaj postoriti, da bi imeli več izbire na naših zaslonih. Torej še enkrat, Zagreb je v nekaki poskusni »obdelavi«, stro- kovnjaki menijo, da kaj boljša slika od sedanje ne bo mogoča. Torej je na nas, ali bomo z njo zadovoljni! Tudi ostali deli mreže v Moziiju bodo v kratkem vključeni, tako bo negodovanje tistih, ki še ne gledajo na zaslonih prenosov preko satelitov, odpadlo. A. VIDEČNIK odločili, da ponovno seznanijo republiško zdravstveno skupnost z negativnimi učinki predpisov o pobiranju prispevkov pri obrtnikih in kmetih. Veliko besedje bilo glede kriterijev izvajalcev, ki naj bi se oblikovali pač glede na potrebe. Teh občina v nobenem primeru ne more pokrivati, saj jc vse premajhna rizična skupnost, nenehno zviševanje stopenj pa tudi ne pride v poštev. Vsekakor so se dogovorili, da bodo poslej mesečno spremljali prihodke in planirane odhodke in primemo ukrepali. Razprava 6 problematiki zdravstva je bila dolga in temeljita, zlasti pa se je razvnela ob obravnavi odnosov z Zdravstvenim centrom Velenje, še posebej v zobozdravstvu. Vse namreč kaže, da je poslovna morala odpovedala tudi v zdravstvu. Razlogov za zaostritev je več in se bodo o njih skupno še pogovaijali. Ker gre očitno za dialog gluhonemih, v občini Moziije resno razmišljajo o drugačni organiziranosti izvajalcev zdravstvenih dejavnosti na svojem področju, pač glede na možnosti, kijih bo ponudila nova organiziranost zdravstva. J. Plesnik •*. •- . . V. ,• . DA BO ČLOVEK NA CESTI ZARES ČLOVEK Vožnja z motornim kolesom ali kolesom z motorjem je dvajsetkrat nevarnejša kot vožnja z osebnim avtomobilom. Vsako dejanje v prometu dobro premislimo in se prepričajmo, če 90 nas opazili in razumeli tudi drugi. Vozilo mora biti vedno brezhibno in dobro vzdrževano, pomembna pa je tudi oprema, ki zagotavlja večjo varnost. Rokavice, zaščitna obleka in dobra obutev niso obvezne le za voznike motornih koles, koristne so tudi za voznike in potnike na kolesih z motorjem. Pfedvsem pa je pomembno, da VEDNO UPORABLJAMO ZAŠČITNO ČELADO. Ne samo zato, ker obvezno uporabo zaščitne čelade za voznike in potnike na kolesih z motorjem in motornih kolesih predpisuje zakon, STORIMO TO PREDVSEM ZA NAŠO VARNOST. Zaščitna čelada mora ustrezati merilom za varnost, kar potrjujejo posebne oznake. Številka i O oktober 1989 Bodo morali začetek gradnje obvoznice prestaviti? Ali bodo Moziijani dobili novo obvoznico ali ne, je v rokah njih samih — bi lahko rekli zdaj, ko je tudi republiška cestna skupnost podpisala sporazum o njenem financiranju. S tem je prevzela tudi večji del denarnega bremena, saj mora občina Mozirje poravnati »le« vse odškodninske zahtevke in izpeljati lokacijske postopke. Pri slednjem pa se še vedno zatika. O tem, da Mozirje nujno potrebuje obvoznico, se lahko prepriča vsakdo, ki se vsaj enkrat pelje po glavni mozirski ulici. Prometna gneča pred hotelom Turist — tu je tudi avtobusna postaja —je kot visok prag pred vrati v Zgornjo Savinjsko dolino. Najhuje je ob prometnih konicah, ko se promet skozi trg odvija po polževo in pravi čudež je, da se v kraju ni zgodilo še več hudih prometnih nesreč. Seveda se s tem, da potrebujemo obvoznico, strinjajo vsi Moziijani. Vprašanje je le, kje naj bi jo speljali, da bi bil volk sit in koza cela. Po predlogu, kije v teh dneh javno razgrnjen, bi bilo zavoljo lokacije tako ali drugače prizadetih 25 zasebnih in pet družbenih lastnikov zemljišč. S slednjimi seje občina že sporazumela — celo projekt za prestavitev telefonskih, električnih in drugih komunalnih povezav je že v delu. Že več mesecev pa se resno zatikajo pogajanja z zasebnimi lastniki zemljišč. Zdaj so v krajevni skupnosti ustanovili celo dve komisiji, ki vodita ta posel, pa vendar konca pogajanj še ni videti. Tako se lahko zgodi, da bodo morali prestaviti nameravani začetek gradnje. Odlog sam po sebi ne bi bil še nič hudega, če ne bi to tudi pomenilo, da Moziijani obvoznice morda še lep čas ne bodo dobili. Cestna skupnost je namreč posebej zahtevala, da morajo prve lopate v novo traso zasaditi že letos. In ker tudi projektant (Cestno podjetje Celje) že zamuja, se čas, predviden za uresničitev naloge, res že nevarno odmika. Bodo Mozirjani torej še enkrat zamudili vlak? I. B. Nova kolektivna pogodba V mesecu maju tega leta je bila sprejeta novelirana kolektivna pogodba, ki ureja vsa področja iz delovnih razmerij med samostojnimi obrtniki in pri njih zaposlenimi delavci. Do uskladitve vseh spornih vprašanj so potekala skoraj triletna pogajanja med Republiškim odborom sindikata delavcev v obrti Slovenije in Obrtnim združenje Slovenije, ki sta tudi podpisnik nove kolektivne pogodbe. Nova določila se torej uporabljajo od 1. 5. 1989, njihova vsebina pa je bila objavljena v Ur. listu SRS št. 18/89. Tudi v občini Mozirje je med delavci zaposlenimi pri obrtnikih velik interes, da se določila kolektivne pogodbe čimprej uveljavijo tudi v praksi. O vsebini in načinu izvajanja nove kolektivne pogodbe je razpravljal tudi IO OOZS delavcev pri obrtnikih kakor tudi Predsedstvo OSZSS Mozirje. Da bi se lahko delovne pogodbe med obrtniki in pri njih zaposlenimi delavci čimprej ažurirale oziroma sklenile nove ter tako uskladile z določbami kolektivne pogodbe, je med Občinskim sindikalnim svetom ter Komitejem za gospodarstvo in planiranje ter občinsko upravo za družbene prihodke pri SO Mozirje dosežen sporazum o skupnem nudenju strokovne pomoči. Tako je možno od meseca oktobra 1989 do konca leta ažurirati oziroma skleniti delovne pogodbe na pristojnem organu SO Mozirje in sicer ob sredah v času uradnih ur. Z ozirom na to, da kolektivna pogodba prinaša nekatere pomembne novosti kot so: — razporejanje delavcev na delovno mesto po njihovi izobrazbi in kvalifikacijskih strukturi — zagotavljanje najnižjega OD delavcev v obratovalnicah, so delavci zaposleni pri obrtnikih pripravljeni sprejeti vse obveznosti, hkrati pa zahtevati tudi izpolnjevanje tistih določil, s katerimi lahko uresničujejo svojo eksistenco ter zagotavljajo materialno in socialno varnost. Za OSZSS Mozirje ANDREJ KRANJC Našli so skupni jezik V preteklih mesecih je bilo v Mozirju kar nekaj hude krvi zaradi poimenovanja nekaterih ulic. Prebivalci dveh ulic se niso strinjali z imenom in niso skrivali svojega gneva in razburjenja. Na različne naslove so naslovili svoje proteste. Vodstvo krajevne skupnosti in krajevna konferenca socialistične zveze je zato sklicalo posamično prebivalce obeh ulic, z namenom, da bi rešili problem. V na trenutke zelo ostri razpravi je bilo marsikaj povedanega. Prebivalci obeh ulic so vodstvu krajevne skupnosti očitali premajhno informiranost, le-ti pa so dokazovali, da so vsi krajani imeli kar nekajkrat priložnost razpravljati in predlagati imena ulic. Vendar se je kot že tolikokrat pokazalo, da postanemo na problem pozorni šele takrat, koje že prepozno in ko so vsakršne spremembe povezane z velikimi stroški. Vodstvo krajevne skupnosti je na koncu s prebivalci obeh ulic našlo skupen jezik in je pripravljeno iti v spremembo imen oDeh ulic, vendar pa se morajo s tem postopkom strinjati vsi prebivalci obeh ulic, saj so nekateri že pribili nove table na hiše in si uredili osebne dokumente. Javna razprava o poimenovanju ulic je bila izpeljana preko zborov občanov. Teh je bilo celo več, \endar, kaj pomaga, saj vemo, da se le-teh udeleži le nekaj desetin prebivalcev. Če jih je sto, govorimo že o rekordni udeležbi. Prebivalcev v eni krajevni skupnosti pa je tisoč, dva tisoč, tri tisoč... Iz tega je potrebno potegniti nauk, da se bo v bodoče potrebno posluževati tudi drugih poti in metod. Posebej v tako občutljivih zadevah, kot je npr. poimenovanje ulic. Res pa je, da vse to prinaša nove stroške. Ena takih rešitev so naprimer bilteni krajevnih skupnosti, ki pa gotovo ni edina. Dogodki v Moziiju so bili dober poduk nekaterim drugim večjim krajem v naši občini, kjer je ravno tako predviden ulični sistem. In to že v bližnji prihodnosti. R. P. Oktober je čas, ko tudi na Golteh opravljajo remont na vseh žičniških napravah. Zimska sezona je pred vrati, zato so tudi priprave nanjo na višku. Cilja — 8-odstotni profit in povprečna plača 1000DEM Poslovni sistem Gorenja se bo do sredine decembra preoblikoval v holdinško korporacijo, sestavljeno iz proizvodnih in skupnih podjetij, na vrhu poslovne piramide pa bo matično krovno podjetje, ki se bo ukvaijalo s financiranjem, investiranjem in strokovnimi storitvami. Vsa podjetja naj bi se v začetku kapitalsko organizirala kot družbe z omejenim jamstvom, čez kako leto ali dve, ko bodo splošne gospodarske razmere dozorele, pa naj bi se preoblikovala v delniške družbe. Ta probrazba zdajšnjega sozda je tudi ključni pogoj za uveljavitev njegove internacionalizacije, so povedali predstavniki Gorenja na predstavitvi prihodnje poslovne organiziranosti, ki naj bi temeljila na trajnem in uspešnem vključevanju v mednarodno delitev dela. V Gorenju bodo tudi uradno začeli projekt svoje internacionalizacije uresničevati s pomočjo uveljavljene danske svetovalne organizacije Lisberg — CJ Management. Po besedah predsednika poslovodnega odbora sozda Hermana Rigelnika so se tako odločili predvsem zato, ker so ugotovili, da pri nas primanjkuje ustreznih znanj in praktičnih izkušenj za sodobno podjetniško preobrazbo. Dansko firmo, članico mednarodne svetovalne organizacije KPMG so izbrali ne le zato, ker ima na referenčni listi strank tudi tako uspešne družbe, kot so Volvo, Danfoss, Alfa laval itd., temveč zato, ker ima obilo izkušenj z vključevanjem podjetij iz manjših držav v svetovne gospodarske tokove. Gorenje želijo preoblikovati v močno, razvojno, učinkovito samoupravno gospodarsko korporacijo, ki bo sposobna priti v razviti svet. »Svoje mesto tam pa iščemo med insider-ji, ne pa med outsideiji, ki bi samo pobirali drobtinice z miz,« je poudaril Herman Rigelnik. Projekt internacionalizacije Gorenja naj bi korporacijskim podjetjem pomagal izpeljati poslovne procese, ki jih zdaj še ne obvladajo. Obsegal bo deset korakov: od strateškega pregleda trenutnih razmer ter oblikovanja korporacijske strategije in organizacije do izvedbe strateških načrtov in njihovega ponovnega ovrednotenja. Vodilni predstavniki sozda so večkrat navedli tudi dva oprijemljiva kazalca, ki naj bi ju preobrazila v korporacijo skandinavskega tipa: profitna stopnja naj bi znašala osem odstotkov, povprečna plača pa naj bi se dvignila na dinarsko protivrednost tisoč zahodnonemških mark. V Gorenju pravijo, da v prvi fazi preobrazbe še ne bodo obravnavali vprašanja lastninskega upravičenca, ker problematike družbene lastnine še niso do konca opredelili. Podjetja v korporaciji pa nameravajo povezati s trajnimi kapitalskimi deleži, tako da se bodo proizvodna podjetja kapitalno povezala s podjetji skupnega pomena, korporacija pa se bo kapitalsko povezovala tudi z zunanjimi poslovnimi subjekti. Z združitvijo v korporacijo naj bi podjetja ohranila visoko stopnjo avtonomije, vrh korporacije pa bo opravljal predvsem razvojne in strateške posle. Predstavitvi »novega« Gorenja je namenila veliko pozornost tudi uradna slovenska politika, saj so bili med udeleženci tudi predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik, predsednik IS Dušan Šinigoj in drugi, med gosti pa je bil tudi danski veleposlanik v SFRJ Hans Jespersen. Visoki gostje so se iz Titovega Velenja nato napotili v Nazarje, kjer so si ogledali zgledno tovarno Gorenje Mali gospodinjski aparati. J. L. Poročali smo že, da so v Novi Štifti bogatejši za 400 m asfalta. Slavnostni trak na novi cesti je prerezal predsednik Sveta KS Nova Štifta Rafko Krznar. Novo okno iz Glina V Gorenju Glin Nazarje razvijajo prototip novega strešnega okna E-super, ki bo v naslednjem letu zamenjalo obstoječe EKO strešno okno. Prednosti novega okna so v izboljšani kvaliteti tes-nenja, skrajšanem času sestave v proizvodnji in v zmanjšani porabi materialov. V okno E-super je vgrajeno povsem novo okovje, razvito v EKO Gorenje in Glinu. Pripravljajo tudi prototipe pohištva iz lepljenih plošč ter nov sistem pohištva za zahodnoevropskega kupca. Tudi v programu VARIO razvijajo nov model stenskih omar v novem dizajnu. Zanimiv je tudi prototip novega igralnega pripomočka, ki bo namenjen otroškim vrtcem — otroška hišica, ki bo nameščena v igralnicah vrtcev. Podaljšana predprodaja in remont Na rekreacijsko turističnem centru Golte se pospešeno pripravljajo na bližnjo zimsko sezono, na vseh področjih in v upanju, da se ne bo ponovila lanska zima brez snega. Dvosedežnica Smrekovec, ki povezuje hotel z vrhom Starih stanov in tamkajšnjimi smučišči je v celoti nared, prav tako opravljajo zaključna ureditvena dela na novi atraktivni progi Blatnik z vrha Starih stanov do hotela, v teh dneh pa opravljajo tudi redni letni remont nihalke. Slednje bodo sklenili do 25. oktobra, sicer pa je center delno zaprt do začetka zimske sezone. Delno zato, ker po predhodnem naročilu sprejemajo večje skupine. Razveseljivo je dejstvo, da imajo nastanitvene zmogljivosti v celoti zasedene za tri mesece in da je kljub temu zanimanje veliko. V zadnjih dneh je naraslo zanimanje za predprodajo sezonskih kart, pri katerih imajo lastniki teh kart iz lanske sezone posebej ugoden popust. Predprodajo so podaljšali do konca oktobra, vendar od torka dalje po novih cenah. Ob pripravah na zimo niso pozabili tudi na letno sezono. Konec prejšnjega tedna so namreč javnosti predstavili video kaseto, na kateri je prikazana celotna ponudba Zgornje Savinjske doline, v neposredni povezavi s ponudbo centra na Golteh in doma planincev v Logarski dolini. Predstavljena je letna ponudba, film o zimski pa bodo posneli takoj, ko bo to mogoče. Posneli bi ga že lani, pa ga brez snega niso mogli. Na tej kaseti so predstavili Golte s hotelom, sprehodi, nabiranjem gob in ostalih gozdnih sadežev, planinarjenje, alipinizem in prosto plezanje, kajakaštvo s šolo, možnost jahanja in kolesarjenja. Savinjski gaj, kampiranje v Logarski dolini, skratka vse kar lahko v tem trenutku naša dolina ponudi gostom. Dobrota revnih Vsi smo lahko brali o nemogočih razmerah po naravnih nesrečah tako v okolici Haloz, kot tudi na Kozjanskem. Vendar pa, kot vse kaže, ni bilo prave vneme za pobudo prebivalstva glede pomoči. Prav izjemno je delovala zamisel mariborskega radia, kije v nočni oddaji pred kakimi tremi tedni dokazala, kako so ljudje pripravljeni pomagati, če vedo za stiske soljudi. Napovedovalca sta skupaj z delavko socialnega centra Ptuj pozivala k pomoči. Telefon je kar naprej zvonil, ljudje so ponujali od blizu in daleč pomoč v vseh mogočih oblikah. Neka ženska iz Beograda je celo ponudila stanovanje za tiste, ki so ostali brez strehe. Ampak, ob tem se človeku, ki posluša sočutne izjave ljudi postavi vprašanje — zakaj so to le ljudje iz širših skupin, med njimi ni tistih z zvenečimi imeni. Čudno, drugje so vedno na čelu podobnih prizadevanj najvidnejši ljudje izjavnega in gospodarskega življenja. Ko vprašaš koga med takimi kako in koliko je pomagal, dobiš pogosto odgovor »smo dali v kolektivu«... Dobro da obstaja ta možnost družbene pomoči, mislim tisto s strani delovnih organizacij. Med onimi, ki so se tiste noči oglašali in nudili pomoč pa so bili, nekaj jih navajam, vratarji, tudi dva iz Mežice, ki sta povedala, imata nizko pokojnino, da pa bosta prvega nakazala dvajset starih milijonov... Seveda bo kdo, ki služi milijarde dejal, kaj je le to! gledano skozi vsoto, je zelo malo, gledano skozi možnosti dveh starih upokojencev, pa je veličastno dejanje. In ko sem pred tednom vozil skozi Haloze, sem videl veliko goija. Res je hudo tam v ogroženih predelih! A. Videčnik Vhodna vrata za domači in tuji trg Med tremi nagrajenci iz mozirske občine za letošnjem mednarodnem sejmu obrti v Celju je bil tudi Vili Marovt z Rečice ob Savinji. Prejel je SREBRNO PLAKETO za »kakovostno izdelan program masivnih vhodnih vrat.« Povedati velja, daje na sejmu predstavil le 8 vrat iz programa, ki v celoti obsega 20 različnih izdelkov. Vse različice so izdelane po njegovih lastnih zamislih, s svojim lastnim programom pa samostojno nastopa tudi na tržišču. Vrata iz delavnice Vilija Marovta lahko kupite v vseh večjih prodajalnah širom po Jugoslaviji, pripravlja pa tudi primeren program za tuja tržišča. Vsa vrata so izdelana iz masivnega lesa, največ iz smreke, bora in macesna, poleg tega pa še iz hrasta, bresta, in jasena. Izdeluje jih v vseh standardnih dimenzijah, po želji kupca pa tudi po naročilu. Pomemb- no je dejstvo, da lahko ta vhodna vrata glede na stil stanovanjske hiše uporabimo, tudi za notranja, ki so s križnimi spoji lahko primerna tudi za pomična vrata na stopniščih in celo za predelne stene. Za zahtevne kupce, vrata iz masivnega lesa so vedno draga, je primeren model iz lepljenih elementov, s strojnim polnilom, dvojnim križem, vzbočenim izolacijskim steklom in.Krpanovo ključavnico z zaklepanjem na petih mestih. Sicer vrata izdeluje s steklenimi in lesenimi polnili, ali s kombinacijo obeh, na večjih objektih pa jih tudi montirajo. S prodajo zaenkrat ni večjih težav. Da je nagrada prišla v prave roke pa priča tudi podatek, da v podobnem stilu načrtuje tudi program garažnih vrat. J. P. Prijazen sprejem izletnikov in turistovje zelo pomemben za kasnejše počutje gostov. Takole prijazno sprejemajo svoje turiste v Turističnem biroju Savinje. Mladi bančni delavci Že večkrat smo pisali o pomembnosti šolskih hranilnic za vzgojo mladih v varčnosti. Tokrat smo obiskali mlade varčevalce na šoli v Šmartnem ob Dreti, ki je podružnica OŠ Franc Kocbek v Gornjem gradu. Naleteli smo na pravi živ-žav. Mladi so veselih obrazov delali za »bančnim okencem« v mali sobici. Ob njih_pa je bil tudi mentor Aleksander Štrbenk, prejemnik Vošnjakove plakete Ljubljanske banke. Kmalu pa je prišla še Martina Zakrajšek, ki pomaga mentorju urejati poslovanje in pritegniti šolske otroke. Mislim, da je velika napaka, ko marsikdaj slišimo mnenja, da otroci vidijo v vsem le igro. Delo z denaijem že ni igra in otroci ga odlično opravljajo! Od leta 1975 dalje imajo na tej šoli šolsko hranilnico, je povedal mentor Štrbenk, on pa jo vodi od vsega začetka. Za delo v njej vsako leto vzgojijo po 6 »uslužbencev«, najpogosteje so to učenci 3. razreda. Letos so to: Tea Ramšak, Robi Krefl, Veronika Bernjak, v drugi izmeni pa so: Marko Kolenc, Iztok Zakrajšek, Valentina Ročnik. Uslužbence izberejo učitelji, saj ti najprej spoznajo razne danosti pri otrokih. Doslej še niso imeli z izbiro težav in dejstvo je, da izbrani resno in skrbno opravljajo svoje delo. Nadzor je seveda potreben, kajti komu pa se ne vrine kakšna računska napaka? Letošnje tekmovanje šolskih hranil- nic v okviru banke je bilo za naše sogovornike zelo uspešno in na to so zelo ponosni. Uslužbenci pa so mi razložili način poslovanja in moram reči, da kar dovolj nazorno. Tako se spet potrdi, da otroci lahko postanejo zanimiv sogovornik, če se jim zaupa. Povedali so mi, da obresti ne izplačujejo, ker so se odločili, da iz tega denarja nakupijo razna darila za novosprejete cicibane in pionirje. Tako so se odločili skupaj s starši, ki tudi z razumevanjem gledajo na hranilniško dejavnost na šoli. Banka po svoje pomaga z raznimi po-zornostnimi darili, ki se jih mladi varčevalci zelo razveselijo. Poleg tega pa jim omogoči vsakoletno srečanje, to pa je vedno dan veselja in radosti! In spet beseda mentorja. Učitelji na šoli resnično in redno spodbujajo k varčevanju, ker pač smatrajo to kot del vzgojnega dela na šoli. Z banko šola dobro sodeluje in bančni delavci so na šoli vedno dobrodošli. Vsako leto imenujejo najboljšega varčevalca, ki prejme potem Musije-vo značko, lani je tako značko prejela Anita Purnat. Takšno sodelovanje, tako znotraj šole, kot tudi z bančniki omogoča obstoj hranilnice, ker pač v sedanjih časih varčevanje ni ravno stvar, ki bi se izplačala. Je pa šola za jutri! A. Videčnik išali Mladi varčevalci iz Šmartnega ob Dreti s svojim mentorjem Aleksandrom Strbenkom. Prvi koraki V Mozirju imamo sedaj tudi Turistbiro v okviru podjetja Savinja. O tem smo že pisali. Tokrat bi želeli kratko opisati njihov prvi korak v poslovnem delovanju, torej v turizmu. Za soboto v oktobru je bila napovedana skupina ravenskih že-lezarjev. Seveda je vladala med tistimi iz Turistbiroja negotovost kako bo vsa stvar potekala, saj se prvič srečajo s takšno nalogo. Kot vedno, tudi tokrat je šlo za zamudo, avtobus je v Savinjski gaj pripeljal z malo zamude, kar pa ni nič motilo izletnikov, ki so dobre volje izstopili in bili nemalo presenečeni, ko sojih pozdravila dekleta v narodnih nošah in jim izročila značko — lipov list. Ta mala pozornost je seveda takoj razvezala jezike in podrla prepreke, videti je bilo, da so gostje veseli in prijazni ljudje, ki so se domače prijaznosti mozirskih deklet še posebej razveselili. Ogledali so si Savinjski gaj in nadaljevali pot do Nazarij, kjer so obiskali prodajalno Elkroja, nato pa so se peljali k malici. Tam so sklenili nadaljevati pot v Logarsko dolino k slapu Rinka. Bil je lep sončen dan in res je bilo kaj videti v tem planinskem raju. Zelo razpoloženi so se vračali v avtobus in nadaljevali pot v Gornji grad. Tam so spoznali znamenitosti katedrale in nadaljevali pot h Kneblnu na večerjo. Seveda so se tam sprostili, kot se to za izletnike tudi spodobi. Dolina jim je bila kar dobro predstavljena in treba je reči, da jih je tudi zanimala. Skupina, ki izraža vsklajeno zanimanje, je lahko vodljiva. Vprašalnik, ki naj bi pojasnil mnenje vsakega udeleženca je pokazal, da so bili z izletom zelo zadovoljni in da bodo še prišli. . Za delavce Turistbiroja pa je bilo zadoščenje v zadovoljstvu gostov. Je že tako, da bo treba vse več pozornosti posvečati zanimanju naših obiskovalcev in zato je načelo po katerem dela Turistbiro, namreč, da prilagaja vsebino vsakega ogleda doline željam naročnika in nikakor ne vsiljuje svojih utečenih programov. In v tem je verjetno tudi dobro zastavljena poslovna pot delavcev nove turistične agencije. A. V. iBftOÖ .M'; ;-.i Kdo bo bolniku upihnil svečo? Pravzaprav so odveč in brez učinka besede o slabi in predvsem povsem razdrobljeni gostinski in turistični ponudbi Zgornje Savinjske doline. Preveč jih je že bilo. Nosilec te ponudbe, zlasti boljše seveda, naj bi bilo Gostinsko-turistično podjetje T u-rist. Pa ni bilo in najbrž nikoli ne bo tako. Stanje v podjetju se nenehno slabša iz leta v leto in je danes na najnižji točki. Edinemu nosilcu se v občini niso želeli odreči, dolgoletni napori in razprave o njegovi rešitvi, pa niso rodili sadov. Prej nasprotno, saj je »varovanec« v zadnjih izdihljajih. Sam se ni mogel pobrati, oče Merx se zanj bolj malo zanima, združevanje znotraj občine ni uspelo in podjetja praktično ni več. Kaj bo z njim v tem trenutku ne ve nihče. Kot kaže kaj dobrega tudi ne more biti. Slabše, kot je trenutno v Gostinsko turističnem podjetju Turist, pravzaprav ne more biti. Podjetje je praktično brez vodstva, ostali kadri so takšni kot so, o lokalih se ne splača razglabljati, prodaja je v primerjavi z lanskim letom manjša za več kot polovico, ponudba nikakršna, tuje 1,3 milijarde dinarjev kredita z naraščajočimi obveznostmi, menda je to dovolj. Rešitve v okviru Savinje ni. Referendum ni uspel, pogodben prenos podjetja k drugemu ni možen, sozd Merx pa se v reševanje ne vključuje, kvečjfemu vse skupaj zavlačuje, celo ovira. Glede ukrepa družbenega varstva so eni enkrat za, drugič proti, čeprav je v zadnjih dneh vendarle prevladalo mnenje, da bo ukrep nujen. Pod določenimi pogoji seveda. Najprej je treba odpraviti finančno breme 1,3 milijarde, zagotoviti najnujnejša sredstva za vas normalno poslovanje in imenovati poslovodni odbor. Zunanje člane tega odbora so v občini Mozirje našli s težko muko, predsednik tega odbora seveda mora biti profesionalec v firmi, tega pa z lučjo pri belem dnevu ne najdejo. Javil seje sicer kandidat, ki pa so ga onemogočili v Celju. Brez ukrepa družbenega varstva je padec Turista neizbežen in kot da si nekateri to želijo. Vsi so za vse, nihče nič ne stori. Slednje velja predvsem za sozd Merx, občinski izvršni svet pa je ob vseh naporih skoraj nemočen. Hudemu bolniku torej vsi držijo svečo, ki pa žal niti njihova ni. J. P. Člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje v sedanji sestavi so že na začetku mandata med temeljne smernice svojega dela uvrstili razvoj družbene infrastrukture. Najprej so temeljito ocenili stanje in opredelili potrebe, čemur je sledila vrsta razvojnih, prostorskih in drugih dokumentov, na podlagi tega pa tudi konkretni elaborati, projekti in podobno. Nikakor ne bi zmogli reči, daje vse ostalo le na projektih in drugih dokumentih, čeprav prav ti terjajo veliko naporov in sredstev in so jasno predpogoj vsakega dela. Veliko je namreč že otipljivih dokazov za uspešno delo. Sem lahko štejemo kanalizacijski sistem s čistilno napravo, novo PTT centralo v Mozirju, če hitrega širjenja PTT omrežja po vsej dolini ne omenjamo posebej. Med temeljne naloge s področja infrastrukture je izvršni svet zapisal cestno omrežje, ki je ključni problem nadaljnjega razvoja te družbeno-politične skupnosti, k temu pa je seveda treba prišteti še velike napore in dosežke posameznih krajevnih skupnosti pri reševanju cestnih zagat. Seznanimo se torej danes z nekaterimi najpomembnejšimi cestnimi problemi in njihovim reševanjem, ki niso le ideje, so v polnem zagonu uresničevanja, z določenimi problemi seveda. Ljubno — Luče Naj večji problem v vsej dolini je nedvomno posodobitev ceste Ljubno—Luče. Za vse, ki cesto vsaj enkrat spoznajo, podrobno utemeljevanje ni potrebno. Po naročilu republiške cestne skupnosti so izdelani idejni projekti za vso traso, pripravljajo pa se še idejne rešitve za obvoznici na Ljubnem in v Lučah. Odsek je dolg devet kilometrov, obvoznici skupaj pa okrog 2,5. Trenutna ocena potrebnih sredstev za en kilometer ceste je 10 milijard dinarjev. Sem so seveda vštete izredno zahtevne projektne rešitve zaradi izjemno težke trase, s slabo geološko strukturo in ozko sotesko, v kateri je prostora praktično le za Savinjo. Zaradi teh dejstev in zaradi ogromnih sredstev seveda ne moremo pričakovati, da bi to cesto obnovili v enem zamahu, tudi ob veliki pripravljenosti republiške cestne skupnosti bo to možno v naslednjih dveh srednjeročnih obdobjih. Za letos načrtujejo pridobiti vsa potrebna soglasja za že izdelane idejne rešitve, večino jih že imajo, v tem tednu pa se bodo z republiško cestno skupnostjo pogovarjali o takojšnjem pričetku izdelave lokacijske dokumentacije in že glavnih projektov za 2 — 3 kilometre ceste, da bi lahko z deli pričeli že prihodnje leto. Na mozirskem izvršnem svetu upajo, da bo cesta le uvrščena v plan republiške cestne skupnosti za prihodnje leto in seveda v naslednja planska obdobja. Obvoznica Mozirje Prometni režim v Mozirju je desetletja znana nadloga, v tem trenutku najbliže dokončni rešitvi, o načrtih in zapletih pa pišemo na drugem mestu. Ljubenskiplaninci so letos opravili res veliko dela, saj so obnovdi Antejev bivak na Travniku. Pomanjkanju finančnih sredstev so se zoperstavili z mnogimi urami prostovoljnega dela. Na pomoč pa jim je priskočila tudi Krajevna skupnost Ljubno. Prometni režim v Nazarjah Zelo problematične so cestne razmere v industrijskem središču mozirske občine, se pravi v Nazarjah. Ceste v kraju so bile zgrajene pred desetletji za potrebe bistveno manjšega kraja, predvsem pa bistveno manjše industrije, zato danes v nobenem primeru ne ustrezajo potrebam. Problem je toliko večji, ker so ceste v Nazarjah pa vse do Gornjega grada občinskega pomena, zato mora za vse posege sredstva zagotoviti občina sama. Idejni projekt sodobnega cestnega omrežja v Nazarjah je izdelan in sloni na kakovostno izdelanem zazidalnem načrtu Nazarij že iz leta 1967, ki ga je plačala takratna nazarska lesna industrija. V ta projekt sodi letos že zgrajena obnova vhoda v Lesno industrijo Gorenje-Glin: Tovorni promet se je torej že »preselil« iz središča Nazarij, kar se lesne industrije tiče seveda, tovornjaki in ostala vozila iz Zadrečke doline pa naj bi se preusmerili mimo središča kraja ob stanovanjskih blokih na že zgrajeno cesto do dela blokov. S tem bi se središče Nazarij zaprlo za promet. Vse to in še nekaj manjših posegov je trenutno vredno 7 milijard dinarjev, možni investitorji pa so skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje, združevanje sredstev gospodarstva in referendumska sredstva KS Nazarje. Glede na denarne zagate računajo, da bo problem rešen najkasneje v treh letih, ob že zgrajenem novem vhodu v lesno industrijo pa bodo še letos pričeli z gradnjo omenjene prečne ceste. Izvršni svet bo že ta teden obravnaval lokacijsko dokumentacijo, po enomesečni javni razpravi naj bi jo potrdila občinska skupščina, njeni upravni organi pa takoj poskrbeli za potrebno dokumentacijo. Zadrečka cesta Cesta med Nazarjami in Gornjim gradom je občinskega pomena, temeljite obnove pa še kako potrebna. Izdelani so glavni projekti za 1,2 kilometra ceste ob Dobletine proti Gornjemu gradu, ta odsek pa po trenutni oceni velja 4 milijarde dinarjev. Ker v občini zagotovo ni dovolj denarja za vse posege, se izvršni svet in skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva nagibata k predlogu, da bi letos in prihodnje leto rešili omenjene ■ probleme v Nazarjah, v obdobju 1991—95 pa do Gornjega grada. Pavličevo sedlo Reševanje problema maloobmejnega prehoda na Pavličevem in njegovo preoblikovanje v motorni promet je krepko zašlo v svoje tretje desetletje. Veliko je bilo (ne)-predvidenih problemov in ovir na obeh straneh meje, danes pa je zadeva takšna, da je vse odvisno od končnega pristanka republike Avstrije. O tem naj bi razpravljali med 18. in 20. septembrom na zasedanju mešane jugoslovansko-avstrij-ske komisije na Bledu. Zasedanja ni bilo, nov datum še ni določen. Dejstvo je, da so načrti za obnovo 8 kilometrov ceste od Logarske doline do Pavličevega sedla in za izgradnjo enega kilometra nove ceste izdelani, sredstva pa še drugo leto zapored zagotovljena v planih republiške cestne skupnosti. Velja tudi dogovor, da se z deli prične po pristanku Avstrije. Podvolovljek — Kranjski rak Dolgo že načrtujejo tudi posodobitev ceste med Lučami, Podvolovljekom in Črnivcem. Ta povezava bi zgornji del mozirske občine približala Ljubljani za 20 kilometrov, zelo pomembna pa je verjetnost, da bi del turistov, ki množično obiskuje Veliko planino, obiskal tudi Luče in okolico, kar seveda pomeni dodatno možnost hitrejšega razvoja turizma. Občina Mozirje mora poskrbeti za 4 kilometre ceste od Podvolovljeka do Kranjskega taka, občina Kamnik pa od tu do Črnivca tudi za 4 kilometre. Zanimanje v občinah Moziije, Kamnik in Domžale ne manjka, zato tudi deluje koordinacijski odbor, ki se poleg te ceste loteva tudi priprav na izgradnjo žičniškega sistema Velika Planina-Podvolovljek. V mozirski občini so letos pridobili republiška sredstva iz naslova SLO in DS, ki pa zadoščajo le za pol kilometra, dejstvo pa je, da trenutno kilometer velja 5 milijard dinarjev. Omenje nih 500 metrov bodo po vsej verjetnosti pričeli obnavljati že letos. Vsi ti posegi za Zgornjo Savinjsko dolino pomenijo ogromno, za republiko seveda bore malo, zato tudi daljša odsotnost republiške cestne skupnosti in njenih sredstev. Stvari so danes precej pripravljene, veliki premiki so očitni, večina projektov je izdelanih in nadaljnja vztrajnost in zagnanost se lahko krepko obrestujeta. Smo v mesecu oktobru, ki ga slovenski gasilci že vrsto let ime-nujejo_mesec varstva pred poža-. rom. Čeprav skozi celoletne aktivnosti gasilci v svojih požarnih območjih izvajajo različne aktivnosti, naj bo na področju požarne preventive, pri usposabljanju kadrov, organizaciji številnih tekmovanj in družabnih srečanj, pa bodo v vseh gasilskih društvih prav v mesecu oktobru vse te aktivnosti še povečali. V to akcijo želijo vključiti čim več občanov in na ta način množično mobilizirati vse za skupni interes — kako zmanjšati število požarov in tako očuvati družbeno in zasebno premoženje. Po posameznih krajih bodo obiskovali gospodinjstva in kmečka gospodarstva in ugotavljali pomanjkljivosti. To seveda sodi tudi v akcijo 200.000 preventivnih pregledov, ki seje izkazala za zelo dobro in učinkovito, saj ob ponovnih pregledih ugotavljajo, da so napake in pomanjkljivosti večinoma odpravljene. Ugotovili bodo tudi vzroke za stalne poplave na nekaterih področjih in obvestili ustrezne organe v želji, da v bodoče ne bi bilo več teh naravnih nesreč in nepotrebnih stroškov. Ogromne uspehe pri opremljanju, usposabljanju svojih članov, pa tudi pri delovanju v svojih krajih dosegajo tudi gasilci mozirske občine. Na občinski gasilski zvezi in po vseh društvih so se temeljito pripravili na aktivnosti v mesecu varstva pred požari, čeprav v en glas poudaijajo, daje preventivna dejavnost najpomembnejša stalnica njihovega delovanja. Za okrepljeno dejavnost v oktobru imajo letos dodaten razlog. Zal bi lahko rekli, saj seje število požarov v primeijavi z enakim lanskim obdobjem podvojilo. Do oktobra sojih namreč našteli kar 14. Vzroki: trikrat otroška igra, petkrat malomarnost, po dvakrat strela in električna napeljava, en- krat slab dimnik, za enega pa niso našli vzroka. Zato so v oktobru po sektorjih pregledali stanje v delovnih organizacijah in zasebnih delavnicah, da se bodo lahko operativci še bolj podrobno seznanili z razmerami, pripravili pa bodo tudi vaje in na njih seznanili člane kako ukrepati pa bodo tudi vaje in na njih seznanili člane kako ukrepati in reševati ob morebitni nesreči. Poleg tega so po društvih veliko pozornosti namenili najmlajšim po osnovnih šolah, saj želijo v svoje vrste pritegniti čimveč mladih in tako zagotoviti dobro delovanje tudi v bodoče. Analiza požarov in požarnih škod ter vzrokov za nastanek požarov namreč potrjuje, da samozaščitno obnašanje še vedno ni prišlo dovolj v zavest delovnih ljudi in občanov. Vedno bolj pa je tudi res, da spremembe v miselnosti ljudi ni mogoče doseči le z eno samo akcijo, temveč le z večletno aktivnostjo, v katero je vključena celotna populacija, od najmlajših v vzgojno-varstvenih zavodih, osnovnih in srednjih šolah, do delavcev v združenem delu, do občanov. Poleg tega bodo gasilska društva pripravila predavanja za svoje člane, na katerih se bodo seznanili z novostmi s področja opreme in orodja in z njihovo uporabo .V zadnjem času posebej pozorno skrbijo za zaščito članov, ki so pri svojih posredovanjih najbolj izpostavljeni. To velja za gašenje, za pomoč ob nalivih in poplavah in podobno. Poskrbeli so za delovne obleke, rokavice, škornje in podobno. To je nekaj aktivnosti v mesecu oktobru, ki sojih opravila gasilska društva mozirske občine v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo, potrjujejo pa, da gasilci vsa sredstva, kijih dobijo od skupnosti zares smotrno porabljajo. Za gasilski naraščaj se res ni treba bati, saj mladim gasilcem v naši občini posvečajo res veliko pozornosti. ■lili Sneg ovira alpiniste Tudi domače izdelke dobite v turistični prodajalni v Lučah. Že v prejšnji številki Savinjskih novic smo pisali o himalajski alpinistični odpravi, v kateri pleza tudi alpinist iz Luč Robi Supin. Objavili smo tudi razglednico gore Bhagirati, katero naskakuje štiričlanska odprava, v kateri so poleg Robija Supina še zelo znani alpinisti Franček Knez, Silvo Karo in Andreja Hrastnik. S pošto, ki sojo prinesli avstrijski alpinisti, pa so iz Garvalske Himalaje na sveru Indije prišle tudi novice o težavah, s katerimi se srečujejo naši alpinisti. Četverica sije postavila bazno taborišče v Nan Dan Banu, na višini 4300 m, po ogledih pa so se odločili Turistična prodajalna v Lučah * Novost letošnjega leta v turistični ponudbi Luč je tudi turistična prodajalna Bazar, ki sta jo odprla Darinka in Leopold Supin iz Luč: Lepše lokacije za tovrstno prodajalno si ne bi mogla najti, saj se nahaja v samem središču Luč. Prodajalna je odprta od 11. avgusta, torej od Lučkega dne dalje. Zatorej še ne moremo govoriti o pravi vključitvi prodajalne v turistične tokove, saj se je ob otvoritvi prodajalne turistična sezona v bistvu že iztekla. Nekaj izkušenj pa seje vendarle že nabralo in te bodo prišle v prihodnje še kako prav. Lastnika turistične prodajalne si prizadevata, da bi turistom in drugim obiskovalcem lahko ponudila domače izdelke, ki so bili naprimer prikazani na Lučkem dnevu. Nekaj tega se že da sedaj dobiti, možnosti so še na precej večje. Zanimivo je, da se najbolje prodajajo uporabni turistični spominki — košarice za kruh, koški, pletenine iz domače volne, kozmetika, ki te spominja na Luče, domače pijače, kristalni servisi in podobne stvari. Okusno opremljena notranjost trgovine pa bo že v prihodnje spremenila podobo, saj imata Supinova kar precej načrtov za razvoj njune trgovine. Predvsem želita, da bi ob trgovini delovala tudi turistična pisama, ki jo Luče zelo pogreša. Nekateri kraji v naši občini že imajo podobne turistične pisarne in so se dobro obnesle in zato je tak prostor v Lučah, ki bi moral biti center turizma v zgornjem delu naše doline, nujno potreben. V tej turistični pisarni bi turisti dobili vse potrebne informacije in seveda tudi propagandno in informativno gradivo. Nekaj tega materiala lahko turisti dobijo že sedaj, toda tistega, ki je sedaj na razpolago, tega pa ni prav veliko. Povpraševanje pa ni majhno, pove Leopold Supin. Zelo veliko povpraševanje je po pla- ninskih vodnikih in planinski literaturi ter kartah. Struktura gostov v Lučah se je v zadnjih letih spremenila. Manj je gostov, ki bivajo v Lučah in se podajajo na krajše izlete oziroma sprehode v okolico Luč, zato pa je vedno več takih, ki si izbirajo Luče za izhodišče daljših planinskih tur in zato si pred pohodi želijo kupiti tudi karte in planinske vodnike. Vendar je tovrstno literaturo žal zelo težko dobiti. Turistična prodajalna v Lučah je nekaj novega in zato dobrodošlega v tej naši turistični sivini. To povedo tudi turisti, ki že dolga leta hodijo na počitnice v Luče. Vsakega gosta prijazno sprejmejo in kot pravi Leopold Supin, sploh ni nujno, da obiskovalec nekaj tudi kupi. T uristična prodajalna je tudi paša za oči in zato si turisti domače izdelke lahko. tudi samo ogledajo. No, nekega dne se pa bodo veijetno odločili tudi za kakšen nakup. R. P. za dva cilja. Franček Knez in Andreja Hrastnik plezata s fiksnimi vrmi na ekspedicijski način v zahodni strani Bhagiratija IV, doslej pa sta splezala približno 300 m. Silvo Karo in Robi Supin pa sta se na alpski način lotila zahodne stene Bhagiratija III. »V steno sva vstopila 10. septembra, s seboj pa sva vzela opreme za približno teden dni. Pozno popoldan sva bila že v vertikalni stezi, kakšnih 250 m visoko. Bivakirala sva v visečih mrežah. Ponoči se je vreme spremenilo, začelo je močno snežiti in ker ni kazalo na izboljšanje, sva se dopoldne spustila v vznožje. Prvi del stene je objektivno izredno nevaren, po sneženju pa je steno povsem prekril sneg,« piše Silvo Karo. Po prvem poskusu se vreme ni izboljšalo, dan za dnem sneži in ni misliti, da bi bilo mogoče v steno, ki po težavnosti spominja na Cerro Tore, le s to razliko, da stoji precej višje — na višini 5000 m. A vendarle so alpinisti alpinistično razpoloženi, saj imajo pred seboj še dovolj časa. Silvo Karo na koncu pisma še dodaja: »Plezanje na taki višini in v tako hladni stezi, v takih nogavicah in ple-zalnikih, je izredno tvegana zadeva. Oba z Robijem sva dobila ozebline po nogah, prav tako pa tudi Franček Knez v sosednji steni.« Naši alpinisti bi se morali vrniti v domovino 11. novembra, vendar pa smo tik pred zaključkom redakcije izvedeli, da so se zaradi vseh teh nevšečnosti že vrnili na svoje domove. Stotnija L ^ Moja dežela. Praznik Krajevne skupnosti Rečica je bil kar pravsenj razlog za širši pogovor o življenju in delu te krajevne skupnosti. Tokrat je bil naš sogovornik predsednik KK SZDL Rečica Drago Jelenko. SN: Kmalu bo minilo leto dni od ponovljenega referenduma za krajevni samoprispevek v naši KS. Drugič je pri vas glasovanje zelo dobro uspelo. Značilno za vašo KS pa je to, da vsa sredstva samoprispevka pritekajo na račun KS. Leto dni je najbrž dovolj dolga doba, da ocenite ali ste s tako obliko kaj pridobili? JELENKO: Izkušnje, ki smo si jih do sedaj nabrali, so kar dobre. Ko prvi referendum ni uspel, ob tem da je bilo že prejjasno, da ta referendum ne bo uspel, smo takoj pričeli z vsemi aktivnostmi za razpis novega referenduma. V času med obema referendumoma smo vložili veliko naporov v rekonstrukcijo ceste Renek-Re-čica in napeljavo kabelske televizije v kraju. V samo pripravo ponovljenega referenduma je bilo vloženega veliko truda. Naj poudarim, da kjjub temu, da nismo v skupnem občinskem referendumskem programu pa smo sprejeli odločitev, da se sofinancira pretvornik na Krašici. Na delnih zborih krajanov smo razpravo o predvidenih objektih približali vsem krajanom. Upoštevali smo njihove želje in potrebe, problem pa je nastal na Prihovi, kjer je ravno v tistem času vzklila akcija za priključitev tega zaselka k Na-zarjam. Mimogrede naj povem, daje skupščina KS razpravljala o tej pobudi, glede na referendum na Prihovi in sprejela sklep o njihovi odcepitvi s točno določeno novo mejo in vso to dokumentacijo smo poslali v nadaljnjo obravnavo na občinski Izvršni svet in sedaj čakamo na nadaljnje postopke. Menim, da bo ta zadeva prej ali slej šla z dnevnega reda. Če se vrnem na priprave za referendum — z velikim pridom smo izkoristili sistem kabelske televizije, saj smo preko našega distribucijskega sistema program pripeljali v veliko hiš. Po uspelem referendumu je bilo nekaj težav s posameznimi delovnimi organi- zacijami izven občine, vendar so se tudi ti problemi uredili. Takrat smo morali za vsakega delavca iz naše krajevne skupnosti ugotoviti, kje je zaposlen. To je zahtevalo precej dela, vendar seje izplačalo, saj sedaj denar iz samoprispevka redno priteka in je dobro izhodišče za planiranje in porabo le-teh. Takoj smo pričeli tudi z nekaj velikimi akcijami, čeprav smo na začetku razpolagali z zelo malo denarja. Tako smo asfaltirali ceste Kote-Prihova, Kote-Sp. Rečica, Trnovec-Gorica, veliko krajanov sije uredilo dovoze do svojih hiš, pa tudi gasilci v ZG. Pobrežah so asfaltirali prostor pred gasilskim domom. Bilo pa je še nekajmanjših akcij, ki pa so bolj lokalnega značaja. SN: Glavna postavka v vašem referendumskem programu je prav gotovo gradnja nove osnovne šole. To bo za vašo krajevno skupnost nedvomno zelo velik zalogaj. Kako se boste lotili reševanja tega problema? JELENKO: Mi se zavedamo, da bo gradnja osnovne šole velik problem in velik zalogaj. Vendar pa so objjube krajanov, da so pripravljeni še dodatno prispevati v gmotnem smislu in tudi s prostovoljnim delom velika garancija, da bomo nekoč tudi prišli do tega objekta. Če do te gradnje ne bi prišlo, bi bila storjena velika moralna in politična škoda. Pod vprašaj bi lahko postavili katerikoli naslednji referendum za samoprispevek. Skrbi pa me spremenjena zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja oz. sisov, s čimer bi lahko tu nastali raznovrstni problemi oz zavore. Vendar bomo vložili maksimalne napore, da bomo to vprašanje uresničili. Mi se zavedamo, da bo ta velika investicija v glavnem slonela na ramenih krajevne skupnosti. Po našem planu naj bi najprej uredili nekatere manjše komunalne zadeve, nakar pa bi naslednje leto začeli pridobivati ustrezno lokacijsko dokumetna-icjo. Zedinili smo se že, kje naj bi bodoča šola stala. Ta prostor bo v bližini sedanjega športnega parka. SN: Pred dnevi ste ob krajevnem prazniku svečano otvorili kar nekaj novih pridobitev v kraju. Katere šoto? JELENKO: O asfaltiranju cest sem govoril že na začetku najinega pogovora. Poleg tega pa smo obnovili most v Šentjanžu, ki pa čaka na nekatera nadaljnja dela, v športnem parku so športniki dobili nove klubske prostore in otroško igrišče, vetika pridobitev za center Rečice pa je javna razsvetljava, ko smo osvetili spomenik NOB in cerkev. Tuje zelo veliko pomagalo Turistično društvo Rečica, kije sofinanciralo nabavo reflektorjev. S tem je središče Rečice dobilo novo, bo(j privlačno zunanjo podobo. SN: Za življenje krajevne skupnosti je zelo pomembna društvena dejavnost. Kako trenutno delujejo društva v vaši KS? JELENKO: Opazen je razmah dejavnosti. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da se vodstvo krajevne skupnosti vkjjučuje v delo društev in spremlja njihovo delo. Skupaj programiramo delo v celem kraju. Pomembno pa je, da delo društev vodjjo predani ljudje, ki jim ni žal posvetiti ure dela za razvoj posameznih društev. KS ni nikdar nasprotovala programom, ki so sijih društva zastavila, ampakje vedno pomagala pri reševanju posameznih problemov. Vsa tri gasilska društva so se dobro opremila, obnovili so domove, poskrbeli za okolico, nam pa vedno nudijo svoje domove za sestanke po.posameznih delih krajevne skupnosti. Izredno se je okrepilo športno društvo, ki svoja sredstva stalno vlaga v nove in nove pridobitve. To društvo je velik povezovalec ljudi in to ne samo v naši krajevni skupnosti, ampak tudi z drugimi občani v naši občini, saj opažamo veliko število športnikov iz cele občine, ki se hodijo rekreirat v naš športni park. Prosvetno društvo je sedaj na konju, čeprav je bilo še pred nekaj časa stanje kritično. Dobili smo novo predsednico Vido Remic, ki dela na šoli in je zato povezovalec med osnovno šolo in prosvetnim društvom. Imamo obetaven dekliški pevski zbor, sedaj tudi folklorno skupino, katero vodi Jelka Marolt, prebujajo pa se tudi starejši igralci dramske skupine. Žal pa ni več moškega pevskega zbora, ki je bil včasih zelo aktiven. Planinci delajo po smernicah Planinske zveze Slovenije, sodelujejo pri raznih prireditvah, organizirali pa so tudi pohod po mejah naše krajevne skupnosti, ki naj bi postal tradicionalen. SN: Ponekod so se vaški odbori zelo dobro obnesli, posebej v tistih krajevnih skupnostih, ki so zelo razvejane. Rečica je že ena takih. Ali kaj razmišljate o ustanovitvi vaških odborov? JELENKO: O tem smo že govorili. Če bi imeli ustanovljene vaške odbore, bi gotovo veliko laže delali, saj bi njihovi specifični problemi bili bofj jasno izraženi. Problemi bi se bo(j izluščili, saj je čisto nekaj drugega, če se o problematiki nekega zaselka pogovorijo na vaškem odboru, kot če o teh problemih poroča nek posameznik, ki pride na sejo Sveta KS. Zapišimo še tole. KS Rečica noče zaostajati za drugimi in v tej žejji druge v zadnjem času prehiteva. Vendar pa tudi v tej krajevni skupnosti ni nič drugače kot drugod. Večino dela pade na par posameznikov, ki so z dušo in telesom povezani z razvojem kraja. Vendar pa se krog le-teh v zadnjem času počasi širi, kar pa je tudi zgovoren podatek. RAJKO PINTAR Zahvala Ob prerani smrti našega FRANCA PEČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Gornjega grada in Mozirja za vso pomoč v teh težkih trenutkih ter izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, gospodom duhovnikom iz Gornjega grada, Luč in Ljubljane za opravljen obred, pevcem, sodelavcem iz Mercator—ZKZ Mozitje, Gorenje—MGA Nazarje in Petrol Ljubljana, Združenju šofeijev in avtomehanikov, Gasilskemu društvu Gornji grad, ključaijem ter vsem, ki ste darovali cvetje in ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. PEČNIKOVI Gornji grad, dne 3.10.1989 Železarna Ravne, tozd KOVINARSTVO Ljubno ob Savinji razpisuje 1. štipendijo VII. stopnje — diplomiran ekonomist. Prijave za razpis štipendije prejemamo do 31. X. 1989. v Se enkrat iskrena hvala! Pri odpravljanju posledic naravne nesreče seje ponovno izkazala ljudska solidarnost. Ostali bomo večni dolžniki organizaciji Kmečke zveze v občini Moziije, TOK Nazaije, »Smreki« Gornji grad in Krajevni skupnosti Bočna. Tudi pomoč domačega prebivalstva, ki nam pri obnovi pogorišča pomaga, je neprecenljiva. Ker povrniti ne moremo, vsem,ki ste nam in nam še pomagate, najlepša hvala. Družina Zg. PEVC — POLANŠEK iz Bočne OPTIKA SPECTA SAVINJSKA 28 MOZIRJE Obveščam cenjene stranke, da sem odprl optiko v Mozirju (pri Komunali). Nudim vam kvalitetne in hitre storitve. Na razpolago so vam okvirji in stekla domačih in tujih izdelovalcev. Delovni čas je: ponedeljek — petek od 9. ure do 17. ure sobota od 9. ure do 12. ure Se priporočam OBVESTILO Osnovna strelska organizacija »Kajuh« Moziije prične z izvajanjem »Liga tekmovanj« z zračno puško od 21. oktobra 1989 pa nadalje vsako soboto od 16.00 do 18.00 ure na strelišču v Moziiju. Vabimo vse člane in članice, ter mladince in mladinke strelske organizacije, da se strelskih tekmovanj udeleže čim v večjem številu. ODBOR RADIOKLUB Moziije p.p. 52, 63330 MOZIRJE organizira tečaj za radiooperateije C in E kategorije. Zainteresirani se naj prijavijo na naslov Radiokluba ali na telefon 831-581 ali 831-285 v popoldanskem času. Rok za prijavo je do 15. 11. 1989. UO RK Moziije PREKLIC »Podpisana Tevž Joža iz Bočne št. 130 preklicujem govorice, ki sem jih neupravičeno govorila o Štiglic Alojzu iz Bočne št. 123 v zvezi z nabavo traktoija.« KOMPAS JUGOSLAVIJA PE MOZIRJE Vabimo lastnike počitniških hišic in ostalih prenočitvenih kapacitet, ki ste pripravljeni svoje zmogljivosti oddajati, da se oglasite v poslovalnici KOMPAS MOZIRJE ali na telefon 831-316. C jene stranke obveščamo, da letos v naši poslovalnici ne pro-d. to smučarskih kart za Golte. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Uprava za družbene prihodke POJASNILO k plačevanju prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času porodniškega dopusta Zaradi ugotavljanja pristojnosti oziroma realizacije samega postopka pri posredovanju podatkov do Uprave za družbene prihodke o zavarovankah-kmeticah, ki so na porodniškem dopustu, da se jim za ta čas ne bi obračunaval prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ali so zavarovanke-kmetice upravičene do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za celo leto trajanja porodniškega dopusta, smo zaprosili za mnenje Strokovno službo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Iz njihovega dopisa št. 03000/89, z dne 13/9—1989 povzemamo: Nastop porodniškega dopusta je treba javiti pristojni občinski upravi za družbene prihodke, enako kot nastop bolniškega staleža, s potrdilom, oziroma mnenjem Ječečega zdravnika. Potrdilo mora predložiti zavarovanka sama, oziroma za združene kmetice organizacija združenega dela, s katero proizvodno sodeluje in katera jo je prijavila v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (op.: ZKZ Moziije in GG Nazarje). Potrdilo je potrebno predložiti pred nastopom porodniškega dopusta, da se zavarovanko lahko pravočasno oprosti plačevanja prispevkov za čas trajanja porodniškega dopusta. Oprostitev plačevanja prispevkov mora biti tekoča, ne pa da se naknadno teija vračilo ali celo poračun prispevkov. Če je to pravilno izvedeno, ne more priti do zmanjšanja vrednosti sredstev zaradi inflacije in zavarovanke niso opravičene ničesar naknadno uveljavljati, kot je bilo do nedavnega zahtevano s strani večjega števila zavarovank z območja občine Moziije. Zavarovanke-kmetice (združene in individualne), so za čas porodniškega dopusta v celoti oproščene plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje — to je za eno leto, ker se le-to ne more deliti na bolniški del in ostali podaljšani del zaradi nege otroka. Za porodniški dopust velja enako kot za bolniški stalež, da tudi tisti zavarovanci-kmetje, ki ne prejemajo nadomestila za čas prebit v bolniškem staležu, za ta čas ne plačujejo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To velja torej tudi za individualne kmete. Takšna stališča so bila zavzeta že v letu 1984 ob začetku izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov. Iz pojasnila k uporabi nekaterih predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov iz leta 1984 izrecno izhaja, da tudi individualna kmetica, ki v času porodniškega dopusta ne prejema nadomestila po predpisih o otroškem varstvu, ta čas ne plačuje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in nima zavarovalne osnove, vendar seji ta čas šteje v pokojninsko dobo. Če to velja za individualno kmetico, velja še toliko bolj za združeno kmetico in to za ves čas porodniškega dopusta v trajanju enega leta. Uprava za družbene prihodke občine Moziije torej pravilno vsem kmeticam odpisuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v kolikor je prispevek predpisan zaradi nepravočasnega obveščanja o nastopu porodniškega dopusta s strani individualne kmetice, oziroma ZKZ Moziije ali GG Nazaije za združene kmetice. Če pa bo Uprava za družbene prihodke pravočasno obveščena o nastopu porodniškega dopusta zavezanke, prispevek ne bo niti predpisan. Uprava za družbene prihodke občine Moziije POGREBNE STORITVE Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti in sicer: — dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) — postavitev mrtvaškega odra na domu — vse vrste prevozov, vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano — dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa — ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite samo telefonsko številko 721-667 ali 721-395. Steblovnik Ivan Parižlje 11/c 63314 BRASLOVČE KINOLOŠKO DRUŠTVO MOZIRJE obvešča vse lastnike psov v starosti od 3 —: 12 mesecev, da se je pričela mala šola. Vsi interesenti se naj zglasijo vsako nedeljo od 9. do 12. ure na vežbališču v Varpolju. Žensko in moško frizerstvo v Bojana Skruba Moziije Obveščam cenjene stranke, da sem v centru Mozirja odprla nov frizerski lokal, ki bo odprt vsak dan od 13. — 20. ure, ob sobotah pa od 7. — 14. ure. Se priporočamo! CVETLIČARNA LJUBNO — SMODEJ ANJA Sporočamo, da že sprejemamo naročila za ikebane in cvetje za 1. november. Nudimo vam tudi: aranžiranje, suhe in sveže cvetlične aranžmaje, žalne vence, poročne šopke in drugo. Se priporočamo! JO ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Vsem delovnim ljudem, varčevalcem in poslovnim sodelavcem čestitamo za 31. oktober — svetovni dan varčevanja. Mercator Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Moziije Po sklepu delavskega sveta TOZD Trgovina in gostinstvo razpisujemo zbiranje ponudb za oddajo v najem poslovnega prostora Bife Bočna z vsemi osnovnimi sredstvi za dobo 5 let. Pismene ponudbe sprejema komisija TOZD Trgovina in gostinstvo 10 dni po objavi tega razpisa. Prosilci morajo v ponudbi navesti višino najemnine, ki sojo pripravljeni plačevati mesečno za najem. Zaposleni delavci ne morejo kandidirati za najem. Bila sem izgnana v Srbijo 26. junija 1941 je pred našo hišo pripeljal velik zelen nemški tovornjak. Ker sem bila na balkonu, sem hitela v kuhinjo, kjer je mama šivala atu srajco. Ata paje popravljal vodovodno pipo. »Ata, Nemci so pred našo hišo«, sem šepnila, da tega ne bi slišala tudi mama, ker bi jo to takoj spravilo v jok. Ni trajalo niti dve minuti, že so začeli z brzostrelkami biti po vratih. Mama je planila v jok. Oče je šel odpret, jaz pa sem stekla k bratu v njegovo sobo. Se sedaj slišim mamo, kako je zavpila takrat, ko nam je oče prišel povedat, da se bomo preselili v Srbijo. Rekel je, naj si hitro pripravimo najnujnejše stvari. Z bratom sva si planila v objem in tiho jokala. Našo ljubo Slovenijo moramo zapustiti, sem si mislila. Nikoli več ne bom videla svojih sošolcev in dobrih prijateljev. Hitro smo si pripravili stvari. Vendar se nisem mogla ločiti od svoje sobe, v kateri sem preživela veliko prijetnih trenutkov. Odpeljali so nas na železniško postajo in naprej smo se odpeljali z vlakom. Kmalu je zunaj nastala tema. Vendar zaspati nisem mogla. Kar naprej so mi misli ušle v našo skromno hišico pod hribčkom. Vožnja je bila zelo naporna. Zraven nas seje peljalo veliko slovenskih izgnancev, ki so se peljali v Srbijo kot mi, nekateri pa na Hrvaško. Bilo je tudi veliko otrok. Nekatere deklice so bile približno istih let kot jaz. Prispeli smo v majhno vas. Kmalu nas je neka družina sprejela. Za začetek so nam dali hrano, vendar pa so nam dejali: »Nimamo veliko, sami se boste morali preskrbeti.« Popoldne sem šla z Radmilo na kopanje v reko. Radmila je bila hčerka družine, pri kateri smo stanovali prvi teden. Tam sem spoznala veliko prijateljev. Med njimi je bila tudi Milojka, kije bila stara ravno toliko kot jaz. Povabila meje k sebi domov. In res, drugi dan sem šla k njej. Imela je starejšega brata. Odločili sva se, da mi bo pomagala nabaviti knjige v srbohrvaščini, da bom lahko obiskovala srbsko šolo. To nama je tudi uspe- lo. Vendar mi je na začetku šlo bolj slabo. Počasi pa sem se navadila. Peter, moj starejši brat seje odločil, da bo šel v gozd še z nekaterimi fanti iz Srbije, med njimi paje bil tudi neki Slovenec iz Sl. Konjic, Andrej. Koje Peter odšel, sem bila zelo žalostna. Mama je bila bolna in čedalje bolj slabo ji je šlo. Kmalu so se začele počitnice. Vsak dan smo se hodili kopat. Nekega dne pa mi je oče dejal: »Ana, tudi jaz bom odšel tja, kamor je šel Peter!« »Ne, oče, ne, kaj bova midve z mateijo, pa ko vidite, kako je bolna?« »Vem, vendar bom vseeno odšel.« Tudi oče je odšel. Zdaj sva ostali sami z materjo, kije bila zelo bolna. Vsak danje bila slabša. Nekega dne pa sem se srečala z Vladom. Bilje srbski fant iz iste vasi. Bilje leto starejši od mene. Postala sva velika prijatelja. Milojka mi je večkrat dejala: »Bolj se pogovarjaš z Vladom kot z mamo!« Pc nekaj tednih najinega prijateljstva sem spoznala, da sem v Vlada zaljubljena. On mi je povedal, da sem mu všeč. Tudi jaz bi mu rada to povedala, vendar nisem našla besed. Vprašala sem Milojko, ona je imela fanta, zato sem upala, da mi bo pomagala. Res mi je dala nasvet. Ko smo odšli naslednji dan k reki, sem se počutila zelo sproščena. Vsi drugi razen Milojke in mene so odšli v vodo. »Mu boš povedala, ko bo prišel?« Samo prikimala sem. Res je čez nekaj časa prišel. Spet me je vprašal. Zopet sem se zmedla in nisem vedela, kaj naj rečem. Samo prikimala sem, ker pa nisem vedela, kaj naj naredim, sem stekla v vodo. Pozno je že bilo, ko smo odšli domov. Mati je bila ponoči zelo bolna. Tako da drugi dan nisem odšla k reki. Nekaj čez 3 popoldne je bilo, ko mije mati dejala: »Ana, reci očetu in Petru, da ju imam zelo rada. Umrla bom, Ana!«. Vse je bilo tiho. Le meni so tekle debele solze po licu. Matije hotela kozarec vode. To je bil tudi poslednji materin kozarec vode. Moja zlata matije čez pol ure umrla. Kako grozno sem se takrat počutila. Ko smo mater pokopali, mije sosedov Željko prišel povedat, da so Petra ustrelili Nemci. Se nekaj, kar me je potrlo. Nekaj dni sploh nisem odšla iz hiše. Samo jokala sem. Mislila sem na našo hišico v Sloveniji in kako srečni smo bili vsi štirje. Zdaj sva sama z očetom. Ga bom sploh še kdaj videla? Kmalu sem se preselila k Milojki. Tudi z Vladom sva se velikokrat videla. Moja sreča pa ni trajala dolgo, kajti Vlado in njegovi starši so odpotovali. Ni mi povedal kam. Bližali smo se letu 1945, ko mije prišel Radmilin oče povedat, da lahko grem nazaj v Slovenijo. Nisem hotela iti sama. Hotela sem počakati očeta. Vendar ga nisem dočakala. Vrnil pa se je Andrej. In potem sva z Andrejem odšla v najino deželo Slovenijo. Od naše hiše ni ostalo nič. Dobila pa sem staro sobico brez postelje. Nekega dne je prišel k meni Andrej in rekel, naj se preselim k njemu. Tako kot jaz tudi on ni imel nikogar od domačih. Vem, kako hudo je, če si sam. Po nekaj tednih najinega skupnega bivanja sva ugotovila, da se imava rada. In po nekaj mesecih sva se poročila. Nisem se več pisala Ana Rakun ampak Ana Kopušar. Kmalu sem dobila otroka in to je bila tvoja mama. Tako je s solzami v očeh zaključila svojo pripoved moja babica. DEŠMAN NEVENKA Prejšnji mesec je kar precej naših fanto v odšlo k vojakom. Med njimi sta bila tudi dva člana mozirskega Pusta. Ostali člani, ki so seveda ostali na varnih domovih, so jima pripravili posebno poslovitev, kije bila seveda po šegah njegovega veličanstva Pusta. Narodni dnevnik poroča Ste prehlajeni? Letošnje vreme je zelo muhasto. Starejši ljudje radi pravijo, da zadnja leta še vreme ni več takšno, kot je bilo včasih. Ni več zim, ko bi pod nogami vse škripalo od mraza, ni več poletij, ko bi vsi iskali prijetno senco. Sploh sta bila letošnja julij in avgust precej nenavadna, predvsem deževna in soparna. Mnogim je deževno vreme pokvarilo dopust, precej pa se jih je zadnje avgustovske dni že prehladilo, saj se je čez noč močno ohladilo. ' Sodite med tiste, ki so nagnjeni k prehladom? Če sodite mednje, morate zelo paziti, kakšno obleko in obutev imate. Na sebi ne smete imeti ne preveč in ne premalo, saj se najpogosteje prehladimo, ko se naše telo podhladi, to pomeni, da imamo na sebi prelahko obleko in obutev, ko je zunaj že pošteno mraz. K prehladom so nagnjeni tudi ljudje, ki se veliko potijo, kajti ko zapiha, že kihajo. Sicer pa bolezen, ki jo imenujemo navaden prehlad, povzroča kar 200 virusov. Proti jijim se medecina še ne zna bojevati. Če ste prehlajeni, si torej lahko blažite le znake bolezni, kot so: kihanje, solzenje, vneto žrelo, hripavost, kašelj, nahod, glavobol ali na primer zvišano temperaturo. Običajno je navadni prehlad ali nahod omejen le na nos ali žrelo. Ti virusi pa lahko okužijo tudi grlo in pljuča. V časih okužbe utrejo pot tudi hujšim bakterijskim okužbam v žrelu, ušesih in pljučih. Kaj priporočamo za lajšanje znakov prehlada? V prvi vrsti se takoj, ko pridete domov, oprhajte s toplovčim bolj vročo vodo, da se ogrejete. Če te možnosti nimate, takoj ko lahko, spijete skodelico ali dve zelo vročega čaja, ki ga lahko okisate z limono C-vitaminom, če jo imate. Potem pa v Na Črnivcu je 9. in 10. 9. bila republiška tekma v H+F. Progo smo speljali na Tomanovi planini, v bližini koče LD Gornji grad. Le-ta nam je bila, zaradi vremena, ki nam je prvi dan precej ponagajalo, zelo dobrodošla. Drugi dan pa nas je sonce prijetno grelo, ter nudilo vsem, ki nam je Ipkostrelstvo tudi v zabavo in sprostitev, nepozabne trenutke. Na tekmi je sodelovalo'12 klubov iz vse Slovenije. Naj naštejem le najuspešnejše tekmovalce v posameznih kategorijah: — člani: a) compaund neomejeno: Klemen Dušan b) compaund omejeno: Kavka Miha c) instinktivno: Krajnc Žare d) prosto: Rosa Vlado e) compaund inst.: Koritski Dušan v — članice inst.: Čavničar Marinka posteljo ali vsaj topel prostor, kjer ne boste prezebali. Pri vnetem grlu in hripavosti grgrajte čaje in ližite tablete. Priporočamo na primer žajbljev čaj in lizanje septolet. Če se vam zdijo te tablete predrage, pomaga tudi lizanje čisto navadnega bonbona in čokolade. Nekateri pravijo, da pomaga tudi karamelno mleko, ki ga napravite tako, da sladkor (dve veliki žlici) žgete v posodi, dokler ne postane karamelno rjave barve, potem dolijete dva decilitra mleka in še vročega popijete. Dobro učinkukje tudi med. Proti kašlju in za izkašljevanje priporočamo sirupe. Najbolj znana sta slezov in trpotčev sirup, ičo greste v lekarno, ne pozabite povedati, ali ga kupujete zase ali za otroke. Mnogi si danes sami napravijo sirup proti prehladu iz smrekovih vršičkov. Tudi tople napitke zelo priporočamo. Kot smo že zapisali, pijte žajbljev čaj, lahko tudi lipov, kamiličin, prsni itd. Če smrkate, ali imate od brisanja že ves rdeč in boleč nos, si ga večkrat na dan namažite z navadno kremo za obraz oziroma vedno po tistem, ko ste se useknili. Če pa ste bolj pri denarju, si lahko v lekarni kupite mazilo za nos in tudi mazilo za masažo prsnega koša, če vam denimo piska v prsih. Proti glavobolu in zvišani telesni temperaturi lahko vzamete aspirin, andol, kiju dobite tudi brez zdravniškega recepta. Navadni prehlad se pozdravi v treh do štirih dneh! Več kot teden dni praviloma ne bi smel trajati! V tem času se zdravite sami. K zdravniku pojdite le, če traja prehlad več kot deset dni. Pa veliko zdravja vam želimo! N. Ž. — mladinci: a) prosto: Presečnik Janez b) inst.: Rebula Boris — mladinke prosto: Fale Simona — pionirji inst.: Teran Jošt V okviru občinskega praznika pa je LK Gornjigrad pripravil prikaz lokostrelstva na Ljubnem ter klubsko tekmo. Od 20. do 30. julija so v Karlsruhe-u v ZRN potekale Svetovne igre. Na njih sodelujejo športi in discipline, ki jih ni na OI, kot so: smučanje na vodi, akrobatsko kolesarjenje, akrobatski skoki na ponjavi, reševanja iz vode, vlečenje vrvi in še številni drugi, pa tudi lokostrelska disciplina H+F (lovsko-poljska disciplina). V okviru državne reprezentance sta nastopila tudi Čavničar Marinka in Krajnc Žare. Tatjana Bezovšek Iz naše doline so le redki dopisniki pošiljali sestavke v takratno.časopis-je. Tu gre za čas pred prvo svetovno vojno, pa tudi v času med obema vojnama ni bilo dosti bolje. Posebno sije prizadeval glede tega Fran Kocbek, kijejia vse mogoče načine vabil ljudi v «Štajersko Švico«, kot je rad imenoval našo dolino. Dopisoval je tudi v Narodni dnevnik. Iz njega povzemamo nekatere zanimive vesti. V številki 157 iz leta 1909 najdemo (dobesedni prepis): Planinske vesti iz Savinjskih Alp. Dne 7. t. m. (julija, op. A. V.) je v Savinjskih planinah silovito deževalo, kakor še menda nikoli. Slap pod Rinko je tako močan, da se pod njim komaj pride čez potok na slovensko stezo. V kratkem se napravi potrebna brv. Tu še lezi mnogo snega od plaza, ki je razdrobil verando. Hudourniki so pokvarili pot proti slapu, gorske steze so v dobrem stanju, samo pot v Turškem žlebu je zelo pokvarjena ter se v kratkem popravi. Žice in železne stopnice šele zdaj mole iz snega. —Letos je bilo v Logarski dolini mnogo plazov: eden je priletel iz zadnjega, dva iz prednjega Okrešlja, dva pa od Mrzle gore. Zadnja dva sta prevrgla bukovje čez stezo ter je Savinjska podružnica SPD pustila drevje posekati in odstraniti. Frischaufov dom je izborno prezimil in ga oskrbuje od 1. julija g. Fortunat Herle. Letos je že bilo 24 turistov v njem. Pred kratkim so prignali živino na Okrešelj in se dobi zdaj tudi mleko in surovo maslo. Dne 10. t. m. so se raz Mrzle gore desno od Hudega praska odtrgavale velikanske skale, daje od slapa kvišku bila megla iz prahu. Slovenski turisti naj ne pozabijo obiskati romantično Logarsko dolino in krasen Frischaufov dom na Okrešlju.« V svetu igrač O otrokovi igri in igračah je bilo izrečenih veliko besed, saj ni nikoli dovolj poudarjeno, kako zelo je igra pomembna za razvoj otrokove osebnosti in njegovega ustvarjalnega odnosa do življenja in okolja. Otroci, predvsem predšolski, vidijo svet takšen, kot ga oni doživljajo in zato je svet odraslih v njihovih predstavah drugačen. Ta njihov drugačen svet pride najbolj naravno do izraza v svobodni igri. V igri razvijajo sposobnosti, zadostijo notranji potrebi po dejavnosti, se čustveno sprostijo, krmarijo svojo domišljijo, kot jim ustreza. Odrasli moramo imeti pravo razumevanje za otroško igro in jo ustrezno spodbujati, zlasti otrokovo ustvarjalnost v teh igrah. Otrokovo igralno dejavnost jemljemo resno, jo pohvalimo in se tako z otrokom tudi čustveno zbližajmo. Na ta način lahko tudi vzgojno bolj uspešno delujemo na otroka. Ko otroka pri igri spodbujamo, mu ob tem razvijamo tudi njegov celotni motivacijski sistem, kar je zelo pomembno za nadaljnje obdobje, saj je takšen otrok kasneje bolj motiviran za učenje in drugo delo. Osnovo otrokove igre predstavljajo igrače, ki dajejo igri idejo in vsebino. So otrokov zvesti spremljevalec, njegov prijatelj in prvi soigralec v igri. Zato moramo igrače pa tudi različne stvari, ki jih v igri otrok spremeni v igračo, skrbno izbirati. Iz vseh spoznanj o pomembnosti igre za otrokov razvoj izhaja prizadevanje družbe za otrokovo svobodno, sproščeno in ustvaijalno igro z dobro igračo. Kakšna je dobra igrača? Merila zanjo so zahtevna in številna V številki 167 istega časnika pa najdemo sledečo vestico: »Pozor 1. avgust! Kam poletimo? V lepo Savinjsko dolino, v Štajersko Švico, v njeno središče! Tam se namreč viši na divnem pozorišču prelepe ravnine pri Ksaveriju »planinski sejem« en miniatur. Ta dan se bo namreč blagoslovila društvena zastava prostovoljne požarne brambe ksaverijanske, katere svečanosti se udeleže vsa bližnja društva. Veselica obeta biti jako živahna in se na isto prav vljudno vabi mlado in staro od blizu in daleč. Frankfurtarce — kuhane — bomo gonobilli, jance pekli i — drli — vse pod milim nebom, ako nam bo Jupiter Pluvius milostljiv. G. Š. iz Ljubljane bo skrbel za dobro prebavo — zabavo, kvartet iz Ljubljane bo dvigal »sursum corda«, g. Rakuša se s svojim godbenim oddelkom požarne brambe Gornji grad namerava brusiti pete plesaželjnim. Na predvečer bo serenada (podoknica) dični kumici, zjutraj zarana budnica. Poskrbi isti godbeni oddelek. Natančneji vspored veselice še priobčimo.« Zakaj je Kocbek v tem kratkem sestavku posebej omenil »Frankfur-terice«? Ker so tako rekli nemški zastavi, ki je tiste čase bila simbol nemško-nacionalnega gibanja, tudi v Avstriji. Če torej beremo »med vrsticami« kaj lahko ugotovimo posmehljiv dovtip na račun nemških prena-petežev. Marsikdo še premalo pozna Kocbeka. Ne le daje bil znan šolnik, še bolj znan je kot planinec, bil je tudi zapisovalec slovenskih rekov in pregovorov. Njegov ugled je bil velik tudi v vrstah učiteljev tistega časa, saj je bil nekaj časa tudi predsednik Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic. A. VIDEČNIK — gre za psihopedagoške zahteve po ustreznosti igrač z vzgojnega vidika in možnosti načinov igranja, nadalje so tu zahteve o tehnološki in higienski neoporečnosti materiala, o konstrukciji igrač, likovni izvedbi in skladnosti glede estetskih meril ter zahteva o pravilnem razmeiju med vrednostjo igrače in njeno ceno. Veijetno prav pri nakupu igrač starši storimo največ napak. Premalo premislimo, hočemo kupiti kar na hitro, odločamo se za pisane igrače in v današnjem času tudi dajemo prednost nižjim cenam igrač. Tako se nabere v otroških sobah na kupe igrač, s katerimi se otrok le začasno pozabava, nato pa jih odložimo na stranski tir. Igrača mora ustrezati starosti otroka, pri ceni pa bodimo pozorni •na to, kako dolgo se bo otrok z igračo igral, kaj mu bo pomenila in kolikšne igralne možnosti mu bo ponudila. Za igračo z omejenimi igralnimi možnostmi je visok znesek prevelik, za igračo, ki bo leta rasla z otrokom pa bi bil to dobro naložen denar. Bodimo pozorni tudi na estetsko podobo igrače. Kako se bo znala naša najstnica primemo obleči, če seje estetike učila ob vijoličnih opicah s travnato zelenimi ušesi in oranžnim repom? Ob trdni in nepokvarljivi igrači se krepi otrokovo zaupanje v stvari pa tudi v odraslega, ki mu je to igračo kupil. Gotovo je bolje, da ima otrok igrač manj, da so pa te dobro izbrane. Najpomembneje pa je, da se za otrokovo igro zanimate, preživite z otrokom več časa, saj boste tako lažje in pravilno razumeli igro svojega otroka in mu znali ustvariti srečno otroštvo. T. F. Tekma v Gornjem gradu Ob krajevnem prazniku Mozirja so pripravili razstavo slik in razglednic v Galeriji Mozirje Slikarka Liza Lik razstavljala v Ljubljani V prvi polovici oktobra je slikarka Liza Lik z Ljubnega predstavila svoja dela v galeriji podjetja Commerce v Ljubljani. Na retrospektivni razstavi je bilo predstavljenih 60 njenih umetniških del, od tega 30 v enkavstiki in 30 risb v oglju. To je bila že dvaindvajseta v vrsti njenih samostojnih razstav, dvakrat pa so bila njena dela predstavljena tudi na skupinskih razstavah. Ob otvoritvi razstave je nastopil violončelist Rastko Zekič, o slikarkinem delu pa je spregovoril Dr. Mirko Jutršek. Ta umetnost- ni kritik je o delu Lize Lik posebej poudaril, da je ona slovenski slikarski samorastnik inje tako značilna zanjo nemerljiva zavzetost, vztrajnost in seveda tudi predanost umetnosti. Ima sicer svoj krog prijateljev somišljenikov, umetnikov, svetovalcev in nedvomno že tudi občudovalcev njene nadarenosti, njenega slikarstva, toda v bist vu je izrazit individualist, do vsega se mora vedno dokopati sama. Odraz njene neumornosti v potijevanju svojega dela in postopnega uveljavljanja v našem prostoru so tudi številne samostojne razstave. R. P. Likovna vzgoja je zelo pomembna za razvijanje estetskih in kulturnih navad mladega človeka. Poleg rednega pouka so na šolah tudi likovni krožki in takšen krožek vodi na mozirski šoli že mnogo let Anka Rakun. Na sliki so učenke pri slikanju okraskov na keramične krožnike. načrtih sodeluje. va založba v nakladi A. VIDEČNIK Delo je obrodilo sadove Obisk pri Goranu Horvatu je vselej posebno doživetje. Ne le' zaradi pestre možnosti ogleda dela mladega ustvarjalca, pač pa tudi zaradi bogatih pogledov sogovornika na svet. Znova in znova obiskovalec spozna, da so tako številna dela vseh zvrsti likovnega ustvarjanja in slikarstvavle plod notranjih silnic Gorana. Če je poznavalcem umetnosti znan po slikarstvu, preseneča še v rezbarstvu, ki se ga loteva z enako vnemo. Naj tu ne kratko predstavimo dosedanje njegove ponazoritve. Za njim je opus 700 slik, tu naj omenimo ciklus 50 platen »Strah pred jedrsko vojno«, preko 300 platen »Biblija v 300 slikah«, grafična mapa 14 jedkanic »Križev pot«, dalje ciklusi »Dantejeva božanska komedija«. »Kakor vam drago« in še bi lahko naštevali. Že smo poročali o nameri, da bi se njegove biblijske upodobitve strnile v knjigi. Sedaj je tako daleč! Cankarjeva založba v Ljubljani je sklenila pogodbo o založbi knjige s podobami Gorana Hor-vata-in citati iz Sv. pisma. Nameravajo izdati 20.000 knjig v slovenskem in prav toliko v srbohrvaškem jeziku. Citate je uredil Janez Stanič. V prvem delu, gre za staro zavezo; zajetih bo od 114 do 157 Goranovih upodobitev, izšel pa naj bi spomladi 1990. Poleg tega je Cankaijeva pripravila koledar 15.000 kosov s podobami na to vsebino, zanj bo strokovni del napisal prof. Rafael Vodeb. Seveda bo ta koledar služil tudi propagandi za knjigo. Za vsakega ustvarjalca je kaj podobnega velika želja in ko se ta uresniči, prežemajo človeka posebni občutki. Goran Horvat odgovarja na vprašanje kako se ob vsem tem počuti... »Občutki pripadajo duši in jih je dejansko tež- ko izraziti z besedami... Vendar sem srečen ob dejstvu, daje moje delo uspešno. Tu gre v veliki meri in ob vsestranskem zadovoljstvu, priznati znaten delež moji ženi, ki z velikim razumevanjem sledi mojemu naprezanju...«. In res je tako, človek, ki je vsestransko ustvaijalen, mora imeti ob sebi človeka, ki ga razume in Liza Lik, Premišljevanje, 1979, oglje UPOR V NEMŠKI ŠOLI Franc je del svoje učenosti nabral že ' stari Jugoslaviji, nekaj let pa bi moral lolo obiskovati še med okupacijo. Pouk je potekal izključno v nemškem jeziku, 'ranču so bila odveč že tista prva šolska leta, do nemščine pa je čutil pravi odpor. Solo je zaključil kar na vsem lepem — več kot leto dni prej, kot so dovoljevali šolski predpisi. Za hiter postopek sta se odločili obe strani, fant in njegov nadučitelj. Bila je jesen in dozorel je kostanj. Da bi izkoristili prijetno s koristnim, je nemška učiteljica odločila, da pojde s šolarji na izlet v gozd, kjer bi jih učila spoznavati imena gozdnih sadežev, hkrati pa bi nabirali kostanj. Kostanj je nasiten in učiteljica bi ga z veseljem nabrala nekaj kilogramov. Tudi ona je kruha stradala. Za izletno točko je določila bližnji grič, Ojstrški grič, kjer je staja Francova domačija. Franc seveda tega ni vedel; ko pa je ugotovil kam gredo, se ni izdal. Kakor učitelju, upravitelju šole, tudi učiteljici fant ni bil pri srcu. Obema je s svojim upornim vedenjem povzročal glavobol ter ju spravljal v obup. Partizani, ki jim ni nič ušlo, kaT seje živega premikalo po gozdovih, so obkolili mlade izletnike. Zapovedali so jim, naj se nemudoma vrnejo, od koder so prišli. Učiteljici, kije prvič videla »bandite«, pa so zabičali, naj za šolo v naravi izbira drugačne, bolj obljudene kraje. O neuspelem izletu in vsem, kar seje pripetilo, je učiteljica poročala svojemu nadrejenemu. Učitelj ali upravitelj šole je bil besen, posebno še, ko so nekateri učenci že med potjo zblebetali, da bodo videli, kje je Franc doma. Franc je bil takoj osumljen, da ve, kje se banditi zadržujejo in da jih njegovi domači podpirajo, sicer bi jih prijavili policiji. Ta ob-dolžitev in pa mržnja, ki jo je upravitelj gojil do Franca, je bila odlična priložnost za »poravnavo računov«. Ne samo, da je Franc vztrajno zavračal učenje nemškega jezika, posmehoval se je upraviteljevi pritlikavi postavi. Upravitelj je sklenil, da bo Francu že pokazal, koliko zmore; da bo iz fanta »iztepel« vse, kar ve o banditih, ter ga prisilil, da bo na kolenih prosil odpuščanja zaradi posmehov njegovi postavi. V vsakem primeru pa bo vrtal naprej in zasledoval Francove domače. Franca je poklical v pisarno. Samo tam in na štiri oči sije mož upal ustrahovati plečatega fanta. »Wo sind banditen?... Du weis, wo sind... Scpriht shnell!« je rohnel nad fantom in udrihal s palico, kamor je padlo. Franc je molčal. Pritlikavi in z grbo zaznamovani mož je zbral vso svojo moč in potisnil Francovo glavo med svoja kolena. Ne za dolgo. V trenutku, ko se je palica dotaknila Francovih hlač, se je fant sunkovito zravnal, učitelj pa telebnil po tleh. Herr Lehrer je pobesnel. Vstal je, kot bi ga izstrelil, in Franca potisnil v kot.Tako ujetega je mlatil po rokah, glavi in kamor je zadel. Bilje zaripel od jeze in sopel je kot razjarjeni bik, zrav en pa neprestano ponavljal: »Du bist ein slovenische Hund...« Franca so udarci boleli. Z rokami si je zavaroval oči in obraz, ni pa zastokal. Koje učitelj upehan povesil palico, gaje Franc samo zaničljivo pogledal in molče odšel iz pisarne. Vrnil seje v razred ter svoji Schülerin naklonil bežen, sovražen nasmeh. Mislil je na maščevanje. Prej ali kasneje bo že prišla prilika. Minila je zimain prišla pomlad. Leto rjavega hrošča. Vsak jelšev grm, vsako sadno drevo jih je držalo na stotine. Mlada Fräulein je v šoli razlagala, kako seje človek razvijal skozi miljone in miljone let. Znanstveniki naj bi dognali, da je bil človekov prapraprednik rjavi hrošč. Učenci njene razlage niso resno jemali, posebno, ker so slišali', da na sosednji šoli učitelj zatrjuje, daje naš prednik opica. Otroci niso pokazali navdušenja ne za tega, ne za onega prednika. Muzali so se svoji Schülerin ter z gnusom na ustih zmajevali z glavami. Med to učno uro je Franc dobil »navdih« za maščevanje. Že naslednje jutro je učiteljica poskakovala ter se praskala za vratom, kot bi jo pičila osa. Ni vedela, kaj bi bilo tisto grozno, ki gomazi na hrbtu in leze vedno niže. Njeno pridušeno stokanje in zardevanje je izzvalo splošno veselje. Naposled je odhitela po pomoč k upravitelju. Ta je takoj uganil kakšna golazen razburja prikupno Fräulein in za krivca osumil Franca. Seveda pa seje počutil počaščenega, ker je smel svoji kolegici seči tako daleč dol na hrbet in jo rešiti rjave gnusobe. To mu je dalo nov polet. Fräulein je spremljal v njen razred. Pogledal je k Francu in zavpil: »Auf stehen!« z roko pa pokazal, da mora fant stopiti k tabli. Franc je oklevaje ubogal. Upravitelj je že segel po palici, toda fantje bil hitrejši. Z levico je zgrabil učiteljico za šop las, z desnico pa segel v kuštravo nadu-čiteljevo glavo. Držal ju je vsaksebi, kolikor so mu dovoljevale moči in dolge roke, zraven pa počasi besedoval: »Nobeden več me ne bo tepel! Nobeden, da vesta!« »Franz, das ist verboten!« je rjovel učitelj. »Ti bom že dal ferboten!... Obljubi raje, da me ne boš nikdar več udaril, pa te bom spustil!« Učiteljica se je kremžila in stokala, upravitelj zelenel od besa in sramu. Francov pogled je bil poln zmagoslavja. Imel ju je trdo v pesteh in ni ga bilo strah. Razred seje razživel. Učenci so se hihitali. Bali so se posledic, toda kako naj bi ob takem prizoru ostali resni. Franc seje najprej usmilil učiteljice. Brž koje bila prosta, je izginila ko kafra. Nič ni pomislila, da nadrejeni potrebuje pomoč in bi se lahko oddolžila za hrošča. Predenje Franc razklenil prste desfii-ce, je grozeče povedal: »Najprej bi ti vse lase populil, da veš!... Enkrat si me grdo pretepel... Ni- sem pozabil... Ne bom ti dal prilike, da bi me še kdaj. Nikoli več ne pridem v šolo!« S kakšnimi občutki je upravitelj poslušal Francovo napoved, si lahko predstavljamo. Enkrat je bil bled, drugič rdeč ko kuhan rak. Znal je slovensko, a niti to pot se ni razkril, daje slovenskega rodu in kot izdajalec tako zagrizen nemški podrepnik. Ko seje zdelo Francu dovolj, je popustil. Tudi nadučitelj jo je popihal iz razreda. Na hrbtu je čutil posmehljive poglede mladih Slovencev. Franc ni čakal nadaljnjih dogodkov. Že naslednjo minuto je pobasal svojo torbo, jo vrgel čez ramo in pribil: »Jaz sem šolo zaključil. Tu me ne boste več videli.« Tako je tudi bilo. Franc ni hotel več videti šolskega upravitelja in upravitelj ni želel videvati Franca. Dosegel je, da so fanta oprostili šole. Kot razlog je navedel, da je Franc za svoja leta nadpovprečno velik in močan, v šoli slab učenec, lahko pa koristi svojcem, ki imajo veliko kmetijo. Seveda je bil glavni vzrok drugje, a to ni bilo važno. Važno je bilo, da se zadeva konča v obojestransko zadovoljstvo. Poteklo je več desetletij, Franc pa se še vsega zelo živo spominja. Kadar omeni upravitelja šole, namršči košate obrvi in stisne pesti. Ne za dolgo. Sekunda, dve in že njegov pogled postane milejši in veder, ko z nasmeškom pribije: »Pa sem le ugnal tega vraga pukla: stega!« Štefka Petek Pred sedemdesetimi leti Dogodki, krso pretresali naše obmejne kraje v letih 1919 in 1920 zaslužijo spet osvežitev spomina. Znano je, da so prva leta nove države Štajersko ohmejno poveljstvo SHS MüriCDFU. OKLIC prebivalstvu v območju obmejnega poveljstva! Vem Jobu! ’tla je ptčhteaMt» t. stoji pretegni: da. imun J-V.I te.uti. ne le mililo, ik ' k da ljubi lej ampak -m- tiv. piobi . taKttiHjo nat dušeno, tet m> mu zasijali boljši £jm m kei se mu t*ftl.i krasna slobodna bndočnoM 1« trezno prebitalt.lto še tudi zatVJa da ie moitove t/di/.ifi mu in fed le. če vsi skupno k. teinu eilrn delnifino m i/lovilno' odno-n.leniousCiiirnTse ono ka. je sp.iN.tbno da to JTtuo do sedaj obstoječo disciplino krši lo.la t zadnjem č.Kn poja til j so si- posamezni dvomljivi elementi i /amvetahja ti ednini namenom, da med IjiiJsttom sinjo bajke, ki se jim na pni mali tidi lažiiinosi, a dobe ve vedno lahko veine/i, ki se dajo /begali li lahkoteinež.i so roko v roko t laž.njn vi Ikibe se tudi bunkimjiane ekzistcnce, ki nimajo ničesar zgubili. . ki pa komaj čakajo. Ja pride njih čas. da bi mogli v kalnem ribariti in se tako v svoje umazane, osebne svrhe okoristiti „Tatu delajo zganit in rujejo med enakovrednimi njih pajdaši in skušajo tudi dobi e. a nepoučene osebe, upreti v svoj t oz. ki jih vodi le v propast. Mirno in trezno pdii*tH! tžSSš&SS jih, marveč Obiačunaj i njimi kakoi zaslužijo: vedi. da-jc bi oblast, ki Jim bo pratično in stiogo naložila to. kar Jim gre.. ___^Proglašam Imej, Ja se bodu brezobzirno izročili kazenskemu »J šnijo neresnične ali vznemirljive vesti In ki a - i ujejo , zoper mu m red sploh in posebej zoper po- J • stavljene oblasti. • Poživljam vse občinstvo, da vsakega, ki bi se zagrešil proti gorenjim načelom, nemudoma naznani oblasti, zlasti poživljam vse varnostne organe, občine ter orožnišlvo, da take nemlmeže In zdralbarje Izroči lakoj bližnjemu sodišču. Maribor, dne is grudna 1918. Gcnmi Maister. SHS bila dokaj burna in to prav v severnem predelu. Vemo, da so takoj po končani prvi svetovni vojni odhajali možje spet na vojsko, tokrat za obrambo severne meje. T udi v dolini je bilo dosti"koroških borcev, kot smo jih radi poimenovali. Zgodovinsko dejstvo je, da so prav oni ohranili državno mejo proti Avstriji tam kjer je. Mislili bi torej, da jim bo nova država SHS dala ustrezno priznanje. Pa žal ni bilo tako! Dolga leta so se morali boriti za priznanje vojaške dobe. za priznanje invalidnin in podobnega. Ohranila se je Resolucija Legije koroških borcev iz leta 1938. V njej so zahtevali status prostovoljca. kije bil priznan borcem za nekatere druge predele takratne države. Zanimivo piše v tej resoluciji: »Konštatiramo, da so doslej — torej tekom 20 let — vsi uradniški zakoni dosledno prezirali severne dobrovoljce in borce..., pogođeni so* zlasti oni borci, reflektanti na državno službo, ki so našli po vrnitvi s fronte mesta že zasedena po onih, ki hote niso sledili klicu domovine...«. Povejmo še, da stara Jugoslavija nikoli ni rešila tega vprašanja v korist nekdanjih borcev za severno mejo. Pravice so ti prostovoljci dosegli šele v naši državi, seveda je prišla pravica za mnoge prepozno, niso je doživeli. Sedaj so le še redki, ki spadajo med tiste odločne može, ki so sledili pozivu generala Majstra, mislim, da sta v občini le še dva. A. VIDEČNIK Matična kronika za mesec september 1989 POROKE: 1. Voler Vinko, star 29 let iz Raduhe 16 in Prislan Pavla, stara 20 let iz Savine 72, 2. Rup Franc, star 31 let iz Gornjega grada 28 in Potočnik Marija, stara 29 let iz Gornjega grada 92, 3. Jeraj Jernej, star 23 let iz Nizke 37 in Leskovšek Marija, stara 19 let iz Podgore pri T. Velenju 29,4. Primožič Drago, star 26 let iz Podgore pri T. Velenju 9 in Brinovšek Darja, stara 22 let iz Ljubije 85, 5. Krajner Matjaž, star 22 let iz Dobletine 41 in Žehelj Majda, stara 24 let iz Pustega polja 14, 6. Lah Ždenko, star 33 let iz T. Velenja in Lubej Sonja, stara 28 let iz T. Velenja, 7. Kramer Janez, star 59 let iz Mozirja 111 inLivk Marija, stara 54 let iz Nazarij 181, 8. Novak Andrej, star 23 let iz Gornjega grada 35 in Kovač Mateja, stara 19 let iz Gornjega grada 35, 9. Ermenc Jožef, star 24 let iz Florjana pri G. gradu 20 in Hribernik Zdenka, stara 20 let iz Lenarta pri G. gradu 12; 10. Petrič Franc, star 21 let iz Lepe njive 109 in Dežman Valči, stara 19 let iz Mozirja, Na Trgu 40 SMRTI: 1. Berginc Franc, star 79 let iz Luč 9, 2. Prodnik Amalija, stara 88 let iz Solčave 39,3. Logar Franc, star 47 let iz Logarske doline 7,4. Strnad Ana, stara 82 let iz Šmiklavža 49, 5. Pahovnik Ana, stara 79 let iz Rečice ob Sav. 95,6. Poličnik Angela, stara 67 let iz Rečice ob Sav. 23,7. Poličnik Frančiška, stara 85 let iz Primoža pri Ljubnem 29,8. Kramer Franc, star 76 let iz Savine 90,9. Robnik Marija, stara 74 let iz Planine pri Ljubnem (L del) Ungerjevo potovanje v naše kraje poleti 1836 Leta 1836 je v prvi številki revije Steiermärkische Zeitschrift, kije izhajala v Gradcu, na straneh 116*126 izšel nemško pisani članek Franza Ungerja z naslovom Rezultati mojega naravnozgodo-vinskega popotovanja po delu Štajerske poleti 1836 (v izvirniku Ergebnisse meiner im Sommer 1836 unternommenen naturhi-störischen Reise durch einen Theil der unteren Steiermark). Unger je bil botanik in paleobotanik (torej seje ukvarjal z vedo o rastlinah v davni preteklosti). Tega leta seje 18. julija odpravil na pot, ki jo je prehodil skoraj v celoti peš, le za orodje in zbirke, ki jih je nabral, je najemal nosače. ^Opis njegove poti se začenja v Šentilju v Cirk-niški dolini (čisto blizu Ungerje-vega rojstnega kraja; danes je to Šentilj v Slovenskih Goricah), potem piše o Mariboru, ki da je brez enega samega uporabnega barometra, Poljčanah, Boču, (Slovenskih) Konjicah, bolj mimogrede o Celju, o Solčavi (ta del si bomo seveda lahko prebrali v prevodu) in Črni na Koroškem. Dež meje oviral na kratki poti v Vitanje, kar moram kot prirodoslovce obžalovati. T udi v Celju meje proti moji volji za nekaj dni naredil ujetnika; medtem sem se lahko tu še najbolje pripravil na pot v Solčavo, ki meje čakala. Pri gospodu prefektu Dorfmannu sem našel rastlinstvo tistega zanimivega področja že v malem, kar mije bilo še toliko bolj všeč, saj sem se na ta način najbolj natančno poučil o nabiranju primerkov, na katere sem računal, in o krajevnih razmerah. Dorfmann se z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo ukvarja z botaniko inje zaklade iz bližnje in daljnje okolice precej popolno zbral v herbariju, kar je vsem prijateljem rastlinoslovja toliko prijetneje slišati, če vemo, da se od Celja do Ljubljane nihče pobliže ne ukvarja s to znanostjo. Kljub žalostnemu deževnemu vremenu, ki kar ni hotelo miniti, sem se odpravil proti Solčavi, resničnemu cilju mojega popotovanja. Zal mije bilo, da sem moral lepo Savinjsko dolino prehoditi v tako nekoristni obleki in vrh tega še napol zagrnjen, toda zato je pot minila toliko hitreje — in že navsezgodaj naslednji dan sem prispel v Luče (1). Šele nad Ljubnim (2), skladiščem hlodov, ki jih splavljajo po Savinji navzdol, se začne doslej široka dolina te reke ožiti. Namesto apnenca se pojavi drobnjak, ki se menjava z zelo razpadajočim skrilavcem in se neha nad Lučami. Najprej naletimo na Teucrium Scorodonia L. in na zanimivo Silene Saxifraga L.; čisto svojevrstni značaj pa dobi rastlinstvo šele z apnenčastimi skalami, s čimer tudi okolica pridobi slikovito lepoto. Najveličastnejša točka te grozne gorske soteske, kjer se na strmo padajočih skalah s trudom komajda lahko ohrani steza, je nedvomno Igla (3), ki jo tako imenujejo zaradi ozkega prehoda skozi skalo (4). Tako botanik kot zoolog bi tu imela zaželen ulov. Astrantia car-niolica, Paederota lutea, Campanula Zoisii, Laserpitium peuce-danoides Lin, Dianthus silvestris Wulf., Calamintha grandilora Mnch. in mnoge zanimive vrste polžev obdajajo gole skale ali pa ■ se skrivajo v njihovih razpokah (5). OPOMBE: (1) V izvirniku: Leutschdorf. — (2) V izvirniku: Laufen. — (3) V izvirniku: Nadel. — (4) V izvirniku jena tem mestu opomba, da je treba pogledati upodobitev na prednaslovni strani v prvi tisti številki revije Steiermärkische Zeitschrift leta 1836, kjer je bil objavljen Unger-jev članek. — (5) Imena puščam v latinski obliki in jih ne prevajam, ker so nekatera zastarela in ker za vse ne bi mogel najti poslovenitve. Uvod, prevod in opombe Peter Weiss Slika prikazuje Frana Hribernika s svojim razredom leta 1902. Sliko nam je poslala naša zvesta bralka, kijo je lašla v kontejnerju zasmeti, t akšne stare slike so dragocene in če se jih hočete res znebiti, jih nikar ne mečite v smeti, ampak jih prinesite Aleksandru Videčniku v Mozirje, ki jih bo spravil na takšno mesto, da bodo do njih prišli tudi kasnejši rodovi. Veterinarsko dežurstvo 23. 10. do 29. 10. Šturm Bojana, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017, 857-722 30. 10. do 5. 11. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 6. 11. do 12. 11. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 13. 11. do 19. 11. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 20. 11. do 26. 11. Šturm Bojana, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017, 857-722 Dežurna služba Elektro Celje Nadzorništvo Nazarje za mesec november 89 Od 30. 10. — 5. 11. 1989 Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 6. 11. — 12. 11. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 13. 11. - 19. 11. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 20. 11. — 26. 11. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 27.11—3.12. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877/F1 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, kjer dobite vse potrebne informacije. . Kino »Dom« Mozirje v novembru 2. JOHANN STRAUSS, KRALJ BREZ KRONE — avstrijsko-nemški glasbeni film Glavne vloge: Oliver Tobias, Mary Crosby 4. 5. ŠOLA ZA STEWARDESE — ameriški film — kriminalni Glavne vloge: Brett Cullen, Mary Cadorette 9. FANTALINI MATURIRAJO — francoski film — komedija Glavne vloge: Michel Galabru, Maria Pacome, Daniel Auteuil 11.12. NEVARNA PRIPEKA — ameriški film — kriminalni Glavne vloge: David Dukes, Tiana Alexandra, Rod Steiger 16. SODNI DAN — italijanski film — vestern Glavne vloge: Rossano Brazzi, Ty Hardin 18. 19. VELIKA TAJNA — ameriški film — triler Glavne vloge: Denis Quaid, Ellen Barkin 23. ZVEZDA PORNO FILMA — ameriški film — trda erotika Glavne vloge: Kelly Nichols, Eric Edwards 25. 26. SUPERLEPOTEC — italijanski film — komedija Glavne vloge: Adriano Celentano, Fererica Moro 30. RAMBO II. — ameriški film — akcijski Glavne vloge: Peter O’Brian, Dana Christina Kino »Jelka« Nazarje v novembru 1. ZAPELJEVANJE V LETU, francoski film — erotika 4—5. SMRTONOSNI PLEN. ameriški film — akcijski 8. ŠKORPIJON, ameriški film — triler 1 L—12. NAVIGATOR, ameriški film — znanstveno fantastični 15. ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM, japonsko-nemški film-ljubezenski 18.—19. KOMANDOS LEOPARD, ameriški film — akcijski 22. 20 LET PO PADANJU NEW YORKA. amreiški film — fantastični 25.—26. ROBOKOP, ameriški film — triller 29. DEKLIŠKI INTERNAT, nemški film — erotika Kino Ljubno v novembru 4.—5. XI. INDIANA JUNES — ameriški film 11.—12. XI. ZAROTA V SAN FRANCISCU — ameriški akcijski film 18,—19. XI. KLOŠAR IZ BEVERLY HILSA — ameriški film, komedija 24. XI. DOBER TEK — trdoerotični film, NOČNI KINO 25. — 26. XI. Pobesneli Maks III. — avstralski akcijski film 29. XI. OGENJ IN LED — ameriški film, komedija 30. XI. SVET, KI IZGINJA — dokumentarni film Nove knjige v občinski matični knjižnici I. LEPOSLOVJE: Gaborovič: Mala-horna, Hofman: Ne kliči, tu ni škržatov, Ajtmatov: Tnalo, Kaminski: Naslednje leto v Jeruzalemu, Rudolf: Odpiram mlin, zapiram mlin, Esterhazy: Pomožni glagoli srca, Strniša: Rhombos, Grafenauer: Izbrisi, Rupel: Levji delež, Pu Yi: Poslednji kineski car, Strniša: Balade o svetovjih, Černigoj: Amarita, Stewart: Ariana, Simmel: Toda s klovni so prišle solze II. STROKOVNA LITERATURA: Zelišča v lončkih,_Zeleni okras, Vardjan: Rezano cvetje, Še več o listnatih rastlinah, McCubbin: Otrok pred rojstvom, Neplodnost, 500 vprašanj mladih staršev, Walters: Vzgoja za življenje, Vidic: Angleški obveščevalci-vohuni ali junaki, Smullyan: Dekle ali tiger?, Edde: ABC akupresure, Colnarič: Brajde, Kreft, L.: Špopad na umetniški levici, Likar: Bioritem, Faflik: Koktejli, Koc- bek: Svoboda in nujnost, Gervaso: Casanova, Jung: Spomini, sanje, misli, Kriškovič: Biološko pridelovanje hrane, Ahačič: Polemike, Testenine, Klaš-terka: Ribolovni tereni Jugoslavije, Held: Modeli demokracije, Jambrek: Oblast in opozicija, Debeljak, A.: Postmoderna sfinga, Šuklje: Iz mojih spominov 1. del, Davis: Vzpon iz dna III. MLADINSKA LITERATURA: Vogrič, M.: Sonce v zenitu, Duričkova: Donavska kraljica, Pravljice za lahko noč, Šetinc: Mančine lovske dogodivščine, Lainšček: Ajša najša, Milčinski: Boj v omari, Blyton: Na potepu (4. del Pet prijateljev na otoku), Zbirka Čebelica: Golar: Polžek zaklenil hiško, Winkler: Pisana Žoga, Kovač: O dveh občutljivkah, Quiroga: Lena čebela, Frančič: Male pravljice, Kdo seje ustrašil, Tujčica, mavčica, Glazer: Dežniki, Miza v gozdu, Novak, B. A.: Periskop »Savinjske novice« izhaiaio mesečno — Izdaia SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.