ISSN 0351-9716 KVAZIKRISTALNE TANKE PLASTI Miha ^ekada, Peter Panjan, Janez Dolin{ek Institut "Jo`ef Stefan", Jamova 39, 1000 Ljubljana POVZETEK V prispevku so najprej na kratko povzete osnove simetrij v trdnih snoveh, ~emur sledi predstavitev kvazikristalnih snovi. Opisane so njihove osnovne fizikalno-kemijske lastnosti, kot so ozko koncentracijsko obmo~je, slaba elektri~na prevodnost, visoka trdota, slabo omakanje povr{in itd. Podrobneje so predstavljene metode nanosa tankoplastnih kvazikristalov, in sicer nanos iz zmesne in kompozitne tar~e, so~asni nanos iz ve~ tar~ ter nanos ve~plastne strukture z naknadnim pregrevanjem. Na koncu so na{tete {e nekatere zna~ilne lastnosti tankoplastnih kvazikristalov. Quasicrystalline thin films ABSTRACT This paper starts with a short summary of symetries in solid state, followed by a presentation of quasicrystalline materials. Their basic physical and chemical properties are described, such as narrow concentration range, poor electrical conductivity, high hardness, poor wetting of the surfaces etc. Deposition methods for thin film quasicrystals are described in greater detail: deposition from compound and composite target, simultaneous deposition from more targets and deposition of multilayer structure with successive annealing. At the end, typical properties of thin film quasicrystals are added. 1 UVOD Osnovni pojem kristalografije je Bravaisova mre`a. Izmed ve~ ekvivalentnih definicij omenimo tisto, po kateri je Bravaisova mre`a mno`ica to~k v prostoru, ki jih lahko popi{emo z linearno kombinacijo treh neodvisnih vektorjev a1, a2 in a3: kjer so m1, m2 in m3 cela {tevila. S preprostim sklepanjem se poka`e, da ima Bravaisova mre`a translacijsko in rotacijsko simetrijo, kar pomeni, da se pri translaciji za dolo~en vektor in pri rotaciji za dolo~en kot mre`a preslika samo vase. Slednja opredelitev zahteva, da mora dolo~eno {tevilo rotacij (n) popisati polni kot 360°, tako da govorimo o n-{tevni osi. [e eno lastnost je treba omeniti, to je red dolgega dosega – lego vsakega atoma v prostoru lahko vnaprej predpi{emo, kar sledi `e iz same definicije Bravaisove mre`e. Izka`e pa se, da lahko translacijsko simetrijo ohranimo le pri 1-, 2-, 3-, 4- in 6-{tevni osi. Eno{tevna os je trivialna, saj preslika mre`o samo vase, dvo{tevno os lahko predstavimo tudi z zrcaljenji, ostale osi pa si v ravnini preprosto predstavimo s pravilnimi liki: tri{tevno os z enakostrani~nimi trikotniki, {tiri{tevno os s kvadrati in {est{tevno os s pravilnimi {estkotniki. Z vsakim od teh likov lahko zapolnimo ravnino brez prekrivanja ali vmesnih 4 praznin. S pravilnimi petkotniki ravnine ne moremo v celoti pokriti, saj nam vmes ostanejo praznine, pri sedemkotnikih pa pride do prekrivanja (slika 1). Pet-{tevno ter sedem- ali ve~{tevne simetrije imenujemo prepovedane simetrije, ker pri njih ni invariantnosti pri translaciji, torej ne tvorijo Bravaisove mre`e. Vse kristalini~ne snovi v naravi sodijo v eno od Bravaisovih mre`, torej imajo eno ali ve~ dovoljenih rotacijskih simetrij (govorimo seveda o idealnih kristalih). Posameznim ravninam in smerem pripi{emo Millerjeve indekse, vpeljemo recipro~no mre`o in s pomo~jo uklona rekonstruiramo lege atomov. Amorfne snovi (npr. stekla) nimajo niti translacijske niti rotacijske simetrije, nimajo reda dolgega dosega, pri uklonu ne dajejo interference in jim ne moremo pripisati Millerjevih indeksov. Leta 1984(1) pa je bila objavljena prva uklonska slika materiala s prepovedano simetrijo (5- ter 10-{tevna os), in sicer hitro strjene zlitine Al86Mn14. Uklonski vrhovi so bili ostri in jasno izra`eni, kar je dokazovalo obstoj reda dolgega dosega. Naknadne raziskave so pokazale, da gre za kvaziperiodi~no strukturo. Osnovne celice ne moremo predpisati, prav tako ne tro{tevnih Millerjevih indeksov. Mre`a nima translacijske simetrije, saj jo glede na prepovedano rotacijsko simetrijo ne more imeti, ima pa red dolgega dosega. Za tak{ne strukture se je prijelo ime "kvazikristali" in predstavljajo nekak{no vmesno stopnjo v urejenosti snovi: – kristali (red dolgega dosega in translacijska simetrija) – kvazikristali (red dolgega dosega, a brez trans-lacijske simetrije) – amorfne snovi (brez reda dolgega dosega in brez translacijske simetrije) 2 LASTNOSTI KVAZIKRISTALOV Tri leta po prvi objavi so odkrili prvo stabilno kvazikristalno fazo, kar je odprlo mo`nosti prido- 5-števnaos 6-števnaos 7-števna os Slika 1: Ponazoritev 5-, 6- in 7-{tevne osi v ravnini VAKUUMIST 23/2-3 (2003) 10 ¦".'¦... '.';. 1 ." ¦ ¦'_¦.*.¦; ¦¦'.¦ *.¦*¦'.*L ¦ ' . ¦ . ¦ i ¦. i ¦ ¦ ¦¦¦» -9:-- ¦¦¦.¦¦¦.¦:¦.¦:¦ ¦¦.¦'¦.¦¦•.*2-¦ ^ ¦ ..^.*#>aaata ¦ ¦¦ ^ ¦ ¦ ¦. . ¦ ' ¦ ¦ ¦ ¦ ' * ' r ¦ r - '¦'¦'¦'- *"--"¦ B B B B__|. - -.§.._ J «JIH I I I 4- -m i- h - ¦ ¦ -i ¦»¦¦¦#'* - p -. ¦ » -. » ¦ ¦¦ ¦ ¦ ¦ i - ¦¦ ¦ - ".'¦ n t ., ^ ¦ - - - ._ . ¦¦ r * . j . j r -. p l k ¦ • "J" ' #.".* " ' r __ j ¦¦¦ bi ¦ j p i ¦ "i i n n A J ¦ ¦ r ¦ 1 ¦ ¦¦ ¦¦¦¦ ¦¦ r- ¦ r- - ¦ ¦ " ~ ™ ¦ " '¦'' u." 8 •¦*.'¦* - -"> ¦; - - tjffi. • • ¦;•!; ' * ; ¦ -r'* 3 _ ._ ¦¦¦¦ ¦¦ ¦¦ ¦_¦¦ ¦ ¦ ¦ ---a . . . * t - - 4 ¦ 1 < 4B ¦ L * . -6 .*. ,r- 5' ¦ Slika 2: Zna~ilna uklonska slika kvazikristala z deset{tevno (prepovedano) simetrijo bivanja s klasi~nimi metalur{kimi postopki. Danes -niti dvajset let {e ni minilo od odkrita -je poznanih `e ~ez 50 razli~nih kvazikristalnih faz. Najve~krat gre za ternarne ali kvarternarne spojine na osnovi aluminija z dodanimi nekaterimi prehodnimi kovinami (baker, `elezo, kobalt, nikelj, krom). Vsi ti elementi so poceni in {iroko dostopni, kar mo~no poenostavi raziskovalno delo in kasnej{o uporabo. Poznanih je tudi nekaj faz na osnovi titana in redkih zemelj, pred tremi leti pa so odkrili tudi prve stabilne binarne faze (Cd-Ca in Cd-Yb) (2). Glede na to, da kvazikristalne faze sestavljajo kovinski elementi, bi pri~akovali kovinske lastnosti, podobno kot pri obi~ajnih intermetalnih fazah (npr. Ni3Al, NiAl, Ni2Al3 itd.). Vendar so kvazikristali po lastnostih bolj podobni polprevodni{kimali celo kerami~nim materialom. Poglejmo si nekoliko podrobneje posamezne fizikalne in kemijske lastnosti. Najbolj presenetljiva lastnost je slaba elektri~na prevodnost, ki je za nekaj velikostnih redov ni`ja od prevodnosti posameznih kovin, ki sestavljajo kvazikristalno fazo. V ve~ini primerov je temperaturni koeficient upornosti negativen in v tempogledu lahko govorimo o polprevodni{kem karakterju kvazi-kristalov. Tudi toplotna prevodnost je nizka in bolj primerljiva z vrednostmi za kerami~ne materiale kot za kovinske. V primerjavi z relativno mehkimi in duktilnimi kovinami se kvazikristalne snovi odlikujejo po krhkosti in sorazmerno visoki trdoti (do 10 GPa), kar je sicer zna~ilno za kerami~ne materiale (3). Toda pri povi{anih temperaturah (okoli 500 °C) pa pride do prehoda v superplasti~no stanje, ~esar pri kerami~nih materialih ni. Zaradi nizke toplotne prevodnosti se ka`e potencialna uporaba kvazikristalov za toplotne ISSN 0351-9716 Slika 3: "Monokvazikristal" AlGaPdMn ({irina slike 5 cm) bariere. Superplasti~nost pri visokih temperaturah to uporabnost {e pove~a, saj na ta na~in pride do kompenzacije napetosti zaradi razli~nih toplotnih raztezkov. Opazili so tudi pove~anje duktilnosti po mehanski obremenitvi, in sicer pri testu razenja (4). Spremljajo~i pojavi so tudi fazna transformacija v kubi~no fazo, nastanek dislokacij, dvoj~enja in novih kristalnih mej. Od povr{inskih lastnosti je vsekakor treba omeniti slabo omakanje vode (oz. drugih polarnih kapljevin) tako v primerjavi s kovinami kot tudi z oksidi. Oma-kanje vode na poliranih kvazikristalih je primerljivo s teflonom (5). Poro~ajo tudi o nizkemkoeficientu trenja. V kombinaciji z visoko trdoto lahko pri~akujemo perspektivno uporabo kot za{~itne prevleke. Kvazikristali se tudi odlikujejo po dobri obstojnosti proti oksidaciji in koroziji. V ve~ini kvazikristalnih faz je namre~ veliko aluminija, ki difundira proti povr{ini in tvori nekaj nmdebelo pasivacijsko plast Al2O3. Plast je dovolj tanka, da ne poslab{a lastnosti kvazikristalnega materiala. Tak{na za{~itna plast ostane obstojna do 400 °C, pri vi{jih temperaturah pa pride do hitre rasti debeline oksidne plasti, ki je povezana s segregacijo aluminija in tvorbo novih faz, ki niso kvazikristalne (6). Razumevanje difuzijskih procesov je {e posebej pomembno pri rasti kvazi-kristalnih tankih plasti preko vmesne ve~plastne strukture. Pri pripravi kvazikristalov je treba zagotoviti natan~no atomsko razmerje, saj je koncentracijsko obmo~je, kjer nastaja kvazikristalna faza, ve~inoma ozko. Dodajanje majhnih koncentracij dodatnih elementov lahko mo~no vpliva na dolo~ene lastnosti. Obi~ajna metoda priprave je ulivanje v inertni VAKUUMIST 23/2-3 (2003) 5 ISSN 0351-9716 atmosferi, v uporabi pa je tudi sintranje, metoda Czochralskega za sintezo monokristalov itd. 3 PRIPRAVA KVAZIKRISTALNIH TANKIH PLASTI Poglejmo si tri skupine postopkov, kako lahko pripravimo tanko plast kvazikristalov: 1) S konvencionalnimi postopki (ulivanje, sintranje ipd.) pripravimo zlitinsko tar~o z `eleno sestavo (slika 4a). Primerni so tak{ni na~ini upartive, kjer je atomsko razmerje kovinskih elementov v parni fazi enako razmerju v tar~i (7,8,9): napr{evanje, pulzno naparevanje z laserjem, plazemski sprej postopki. Klasi~ni postopki naparevanja (uporovno, z elektronskim curkom, s katodnim lokom) niso primerni, ker zaradi visoke temperature tar~e pride do segregacije elementov in se atomsko razmerje uparjenih plinov spreminja s ~asom. Ta pristop je najbolj direkten, povezan pa je s te`avami zaradi hlajenja tar~e (ki ima slabo toplotno prevodnost) in nevarnostjo nastanka razpok v njej. 2) Uporabimo lahko lo~ene tar~e, za vsako kovino po eno (slika 4b). Izbira na~inov uparitve je ve~ja, vendar mora imeti sistem za nanos mo`nost so~as-nega nana{anja iz ve~ tar~ (10). Hitrost nana{anja posameznih komponent moramo natan~no kontrolirati, da dobimo zahtevano atomsko razmerje v plasti. Predhodno je namre~ treba umeriti hitrost nanosa posameznih komponent. Soroden postopek je uporaba segmentne tar~e (11), npr. aluminijeva Slika 4: Tri skupine postopkov nanosa kvazikristalnih tankih plasti: a) nanos iz zlitinske tar~e, b) so~asni nanos iz lo~enih kovinskih tar~ (zaradi preglednosti sta narisani le dve tar~i), c) nanos ve~plastne prevleke iz lo~enih kovinskih tar~ in naknadno pregrevanje tar~a z vgrajenimi segmenti bakra in `eleza zagotavlja nanos plasti Al-Cu-Fe. 3) Tretja skupina postopkov poteka v dveh fazah: najprej nanesemo ve~plastno strukturo posameznih elementov, nato pa jo pregrejemo, da pride do homogenizacije (slika 4c) (12). Tudi tu je {iroka izbira na~inov uparitve, sistem pa mora imeti mo`nost in-situ menjave tar~ (ali preklapljanje iz ene tar~e na drugo). Ker zadovoljivo preme{anje dose`emo {ele pri temperaturah okoli 500 °C, se lahko pojavijo te`ave zaradi me{anja s podlago in morebitnih sprememb same podlage. Pregrevanje mora potekati v vakuumu ali v za{~itni atmosferi, da prepre~imo oksidacijo. Medtemko pri prvih dveh skupinah postopkov kvazikristalna tanka plast raste direktno na podlago, pa moramo po nanosu ve~plastne strukture zagotoviti {e primerne pogoje pregrevanja. Temperatura mora 100 80 60 40 20 0 f\ fk J\ f% ^ ^a) \ f \ X \ X g M jii -DAl Iff \ # I y |{ f ^_Cu mß $w & lip 4_Fe fTV /jh /ll\ nfift -^O [J V,/ v/'^ii&T" 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 80 60 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 80 60 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 eas jedkanja [min] Slika 5: AES globinski profili razli~nih stopenj pregrevanja ve~plastne strukture Al/Cu/Fe: a) po nanosu, b) 350 °C, c) 500 °C, d) 600 °C 6 VAKUUMIST 23/2 (2003) 0 ISSN 0351-9716 biti dovolj visoka, da pride do difuzije posameznih elementov in s tem homogenizacije plasti (slika 5), ne sme pa presegati tali{~a katerega od elementov (ponavadi gre za aluminij pri 660 °C). Poleg temperature in ~asa pregrevanja je pomembna {e debelina in sekvenca posameznih plasti. Na sistemu Al-Cu-Fe si poglejmo vrstni red pojavljanja faz pri po~asnemnara{~anju temperature. @e pri 200 °C zreagirata baker in aluminij v eno od binarnih intermetalnih faz (AlCu, Al2Cu ali AlCu3). Pri pribli`no 300 °C nastanejo {e binarne faze Al-Fe, nad 400 °C pa se pojavijo prve ternarne faze ?-Al7Cu2Fe in ß-Al(Cu,Fe). Kvazikristalna faza se pojavi {ele pri okoli 600 °C (12). 4 LASTNOSTI KVAZIKRISTALNIH TANKIH PLASTI V tempoglavju se bomo osredoto~ili na sistem Al-Cu-Fe, saj je danes med najbolj raziskanimi. Tam, kjer lastnosti drugih kvazikristalnih faz posebej izstopajo, bomo to navedli v tekstu. Kot re~eno, nastaja kvazikristalna faza le v ozkem koncentracijskemobmo~ju. Poleg tega pa pogosto v rentgenskemspektru najdemo {e vrhove kristalnih faz, najve~krat ß-Al(Cu,Fe). Skupaj najdemo v ravno-vesnemternarnemdiagramu Al-Cu-Fe {e vrsto drugih binarnih in ternarnih faz (Al-Cu in Al-Fe) (13). Dele` posameznih faz je poleg od sestave odvisen tudi od obdelave materiala (mehanska obdelava, pregrevanje). Mehanske lastnosti tankih kvazikristalnih plasti so primerljive z masivnimi vzorci: relativno visoka trdota (za AlCuFe 8–10 GPa), nizka lomna `ilavost in nizek koeficient trenja. Natan~na analizo vpliva razli~nih parametrov na trenje je bila podana za sistem Al-Ni-Co-Si (14). Meritve mikrotrdote masivnih vzorcev ka`ejo na precej{njo odvisnost od uporabljene obte`itve. Pri dovolj visokih obte`itvah (nad 200 g) pride do pokanja in lu{~enja materiala zaradi nizke lomne `ilavosti (3). Kljub relativno visoki trdoti je zaradi nizke lomne `ilavosti uporaba kvazikristalnih za{~itnih prevlek omejena. Ena od re{itev je priprava kompozitnih tankih plasti s kvazikristalno in kristalno fazo. Za slednjo lahko uporabimo kar eno od faz iz istega sistema, denimo relativno duktilno fazo AlFe. Dodatek kristalne faze pove~a lomno `ilavost in abrazijsko obstojnost tanke plasti (15). Poro~ajo tudi, da dodatek kristalne faze zmanj{a koeficient trenja, nima pa znatnega vpliva na mikrotrdoto (16). Nekateri avtorji trdijo nasprotno, da mikrotrdota nekoliko raste z dele`emkvazikristalne faze, opisujejo pa tudi vpliv debeline in poroznosti plasti (9). Poro~ajo o uspe{nih testih za{~ite titanovih zlitin pred oksidacijo s kvazikristalnimi za{~itnimi prevlekami, in sicer Al-Cu-Fe-Cr (17). Isto prevleko so vpeljali v komercialno proizvodnjo kot za{~ito kuhinjskih posod pod za{~iteno znamko Cybernox® (18). 5 SKLEP Kljub poznemu odkritju so osnovne lastnosti kvazikristalov `e relativno dobro poznane. Raziskave tankoplastnih kvazikristalov pa so {ele pri za~etku, saj so objave s tega podro~ja {e precej redke. @e nanos kvazikristalnih tankih plasti je povezan z dolo~enimi te`avami. Zaradi kombinacije zanimivih, potencialno tehnolo{ko uporabnih lastnosti so raziskave usmerjene v karakterizacijo tankih plasti in primerjavo z `e relativno dobro poznanimi lastnostmi masivnih materialov. To je `e privedlo do prvih primerov komercialne uporabe. 6 LITERATURA 1D. Shechtman, I. Blech, D. Gratias, J.W. Cahn, Phys. Rev. Let. 53(20) (1984) 1951–1953 2J.-M. Dubois, J. Phys: Cond. Mat. 13 (2001) 7753–7762 3K. Mukhopadhyay, G. C. Weatherly, J. D. Embury, Mat. Sci. Eng. A315 (2001) 202–210 4J.S. Wu, V. Brien, P. Brunet, C. Dong, J. M. Dubois, Phil. Mag. A 80(7) (2000) 1645–1655 5J.-M. Dubois, Mat. Sci. Eng. 294–296 (2000) 4–9 6M. Gil-Gavaz, D. Rouxel, P. Pigeat, B. Weber, Phil. Mag. A 80(9) (2000) 2083–2097 7A. Kanjilal, U. Tiwari, R. Chatterjee, Materials Research Bulletin 37 (2002) 343–351 8R. Teghil, L. D'Alessio, M.A. Simone, M. Zaccagnino, D. Ferro, D.J. Sordelet, Appl. Surf. Sci. 168 (2000) 267–269 9E. Fleury, S.M. Lee, W.T. Kim, D.H. Kim, J. Non-Cryst. Solids 278 (2000) 194–204 10S. Bonasso, P. Pigeat, D. Rouxel, B. Weber, Thin Solid Films 409 (2002) 165–171 11A. Haugeneder, T. Eisenhammer, A. Mahr, J. Schneider, M. Wendel, Thin Solid Films 307 (1997) 120–125 12T. Grenet, F. Giroud, J.L. Joulaud, M. Capitan, Phil. Mag. A 82(16) (2002) 2909–2922 13L. Zhang, R. Lück, J. Alloys Compounds 342 (2002) 53–56 14E. Fleury, Y.-C. Kim, J.-S. Kim, H.-S. Ahn, S.-M. Lee, W.-T. Kim, D.-H. Kim, J. Mater. Res. 17(2) (2002) 492–501 15D.J. Sordelet, M.F. Besser, J.L. Logsdon, Mater. Sci. Eng. A 255 (1998) 54–65 16C.I. Lang, D.J. Sordelet, M.F. Besser, D. Shechtman, F.S. Biancaniello, E.J. Gonzalez, J. Mater. Res. 15(9) (2000) 1894–1904 17J. Kong, C. Zhou, S. Gong, H. Xi, Surf. Coat. Technol. 165 (2003) 281–285 18D.J. Sordelet, S.D. Widener, Y. Tang, M.F. Besser, Mater. Sci. Eng. A 294–296 (2000) 834–837 VAKUUMIST 23/2-3 (2003) 7