Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za '!l leta 50 lir, za 1/4 leta 25 br, mesečno 9 lir Te Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za traovlno, Industrijo. obrt la denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953, iviiaia vsak torek IZFId/tf in petek Liubliana, petek 7. aprila 1944 Preis - Ceia L 0*80 Naredba 0 ureditvi preskrbe z vinom Šel pokrajinske uprave p rezident div. gen. Rupnik je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. — Vse zaloge vina v Ljubljanski pokrajini se morajo prijaviti v roku in na način, ki ga določi Prevod. Pridelovalci so dolžni prijaviti tudi vsakoletni pridelek najpozneje do ‘20. novembra. Člen 2. — Pod izraz »vino« po tej naredbi spadajo tudi vinski mošt, grozdni sok, desertna in me-dicanalna vina (vermut, maršala, itd.) kakršne koli vrste, kakovosti ali letnika. Člen 3. — Prijavo mora napraviti tisti, pri katerem je vino shranjeno, ne glede na to, ali je vino njegova last. Člen 4. Vse zaloge vina se postavljajo pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani. Člen 5. Zgoraj omenjena zapora ne velja za: a) Vino pri trgovcih na drobno in v gostinskih obratih, b) vino pri zasebnikih in pri pridelovalcih za jiotrebe družine in osebja pridelujočega gospodarstva, največ do enega hektolitra letno na osebo. Člen 6. — Za vsak uvoz vina v pokrajino ter za vsak prevoz in nakup v pokrajini je potrebna na-kupriica, ki jo izda Prevod. Člen 7. — Nakup vina se mora javiti Prevodu najpozneje v treh dneh po vskladiščenju. Člen 8. — Če se izkaže potreba, sme Prevod postaviti pod zaporo radi nadaljnje razdelitve razpoložljivih zalog tudi vino pri trgovcih na drobno in imetnikih gostinskih obratov ter odrediti raeioniranje. Člen 9. — Izvršitev te naredbe se poverja Prevodu. Člen 10. — -Kršitve te naredbe kakor tudi izvršilnih predpisov, ki jih izda Prevod na osnovi te naredbe, kaznujejo občeupravrta oblastva I. stopnje v denarju do 20.000 lir ali z zaporom do dveh •tteseeev. V hujših primerih se. smeta združiti obe kazni ter izreči zaplemba blaga. Ce bi bilo kaznivo dejanje storjeno v izvrševanju trgovine ali obrta, sme kazensko oblasivo izreči tudi začasni odvzem obrtne pravice ali predlagati šefu pokrajinske uprave njen trajni odvzem. Člen 11. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Prosta prodaja jajc prepovedana Na podstavi naredbe šefa pokrajinska uprave v Ljubljani o zapori \ sen živil in krmil z dne 2. marca 1944, Službeni list št. 41/16, je odredil Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani naslednje: 1. Prosta prodaja kokošjih jajc je prepovedana. Vsa jajca, ki presegajo domačo potrebo, se morajo ponuditi v nakup Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljub-ijani. 2. Jajca prevzema v Ljubljani mlekarski odsek Prevoda, Maistrova ulica 10, zunaj Ljubljane pa posebne zbiralnice, ki se bodo v Posameznih občinah objavile. 8. V občinah zunaj Ljubljane mora vsak rejec oddati Prevodu na leto najmanj 30 jajc od vsake kokoši. Slovo od svobodne V 19. stoletju je veljal vsak potujoči Anglež kot bogat človek. Danes pa. se pripravlja Anglija, da jo bodo po vojni šteli med lx>lj revne narode. Že nekaj mesecev vbija angleška vlada po načrtu to spoznanje angleški javnosti v glavo. Opozicijo proti temu pesimizmu uganja samo »Eoonomist«. Priznava sicer, da bodo razdejanja zračne vojne, izpadek na milijone ton ladijskega prostora, visoka državna zadolžitev ter velika potrošnja inozemskih kapitalnih naložb silno stisnila angleško blagostanje. Toda — tako tolaži »Economist« — inozemske naložbe so znašale vedno samo 7 odstotkov narodnega dohodka. Ta izpadek pa bi se mogel po vojni nadomestiti tudi š polno zaposlitvijo rezerv na delovnih silah, ki so bile pred vojno zaradi brezposelnosti neizrabljene. »Eoonomistov« račun je preveč preprost. Sešteva ;in odšteva, v resnici pa bi bilo treba spoznati specifične funkcije posameznih postavk za gospodarski račun. Ne morejo tvoriti izhodišče odstotki dohodkov inozemskih naložb za plačilno bilanco, če je ugotovljeno': 1. da bo izkazala plačilna bilanca po vojni v Angliji deficit 200 milijonov funtov. ‘2. Tudi pri najbolj popolnem izkoriščanju zemlje se more samo ‘27 od vseh 45 milijonov Angležev prehraniti od pridelkov angleške zemlje. Če pa se še upošteva, da so angleške industrije jekla, železa, les predelujoče industrije in oskrba z gorivi odvisne od inozemskih surovinskih dovozov, tedaj sledi, o a je polna zaposlitev tudi investicijskih industrij odvišna od uvoznih možnosti. 0 konsumnih industrijah kakor o tekstilni in usnjarski industriji ni treba niti govoriti. Uresničenje teze »Economista«. da bi se z boljšim izkoriščanjem delovne kapacitete' nadomestil izpadek v materialu, zavist torej od uvozue delavnosti dežele ki je zopet funkcija izvozne sposobnosti. V vrsti člankov, ki jih je objavil list »Times« v januarju 1944 se tudi čisto jasno pravi: Pred 1. 1914. so kolebanja v izvoznem obsegu za Anglijo pomenila le, da jei bilo na razpolago nekaj več ali manj kapitala za inozemske investicije. Danes pa mora Velika Britanija izvažati, ker so izvozni izkupički edino sredstvo za plačilo življenjsko potrebnega uvoza. Zaradi svojega prehitelega industrijskega razvoja in zaradi takratne za njeno zemljepisno lego ugodne smeri svetovne trgovine je bila Anglija v preteklem stoletju izrazita izvozna dežela. Danes pa je Anglija, kakor poudarjajo »Times«, samo dežela med mnogimi izvoznimi narodi. Zaradi tega se mora Anglija radikalno potegniti od stare svobodne trgovinske sme ri v zunanji trgovini. »Times« iz- Za Ljubljano bodo izšli posebni predpisi. 4. Kršitve te odredbe se kaznujejo po § 3. uvodoma citirane naredbe. 5. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave. Ljubljana dne 28. marca 1944. Pokrajinski prehranjevalni zavod Direktor: Gračnar Ivan vajajo iz tega naslednje zaključke: Tudi Auglija bo morala v bodoče delati s kvotami, deviznimi uredbami, obračunskimi in nakupnimi dogovori. Morala bo nadalje postaviti kot vodilno misel svoje politike osnovno pravilo avtarkije, da se morajo iz varnostnih razlogov ohraniti določene industrije, tudi če bi se mogli njih proizvodi ceneje dobiti iz inozemstva. Zato se bo morala po vojni kontrola nad važnimi surovinami in važnimi deli meddržavne trgovine obdržati. Anglija se bo morala v miru odločiti za kvantitativno in kvalitativno kontrolo uvoza. Sestaviti se bo moral seznam najbolj nujnih uvoznih predmetov. Brez dvoma bo priporočljivo, če se uve- de centraliziran nakupni sistem za uvoz važnih živil. S centraliziranim množestvenim nakupom takšnih temeljnih proizvodov bo mogla Anglija izkoristiti svojo vlogo kot kupec za olajšanje svojega izvoza. Tudi bi mogla Anglija na ta način si znova pridobiti svojo pozicijo v blagovni posredovalni trgovini (zopetni izvoz). Proizvode nizke nujnostne stopnje naj bi svobodno nakupovali posamezni trgovci, ti pa bi morali biti odvisni od deviznih dovoljenj finančnih oblasti. Ta načrt za vodenje uvoza se mora povezati s predlogi za modernizacijo industrije, ki tudi zahteva kot pogoj načrtno gospodarstvo. (Po »Reichu«.) Preveč prekupčevalcev v Romuniji »Stidost-Echo« ugotavlja, da je v Romuniji preveč prekupčevalcev, ki podražujejo blago ter izpodrivajo solidno trgovstvo. Tudi najnovejši statistični podatki, ki so bili objavljeni, kažejo, da je trgovskih posredovalcev in prekupčevalcev preveč, zaradi česar opozarjajo tudi romunski listi na to zlo in nevarnost. Najbolj se je prekupčevanje* razpaslo na Sedmc-graškem, kjer gre kmetijska proizvodnja skozi mnogo rok, preden pride do konsumenta. V nekem listu je bilo navedeno, da je prišla do leta 1929. najmanj ena četrtina vse proizvodnje surovega masla naravnost v roke konsumentov, dočim zdaj i masla naravnost od producenta sploh ni mogoče dobiti. Do leta 1900. se je do 70% vseh lesnih kupčij opravljalo med posestniki gozdov in potrošniki, zdaj pa imajo prekupčevalci že najmanj dve tretjini lesnih kupčij v svojih rokah. Prekupčevalstvo, ki se širi kakor strast ter povzroča narodnemu gospodarstvu občutno škodo, je treba zajeziti, potrebna pa bi bila tudi temeljita revizija trgovinskih koncesij. V trgovinske stroke se je v zadnjih letih vrinilo mnogo ljudi, ki tja ne spadajo in ki so izraziti gospodarski škodljivci. Proizvodnja in kapital madžarske1 »Sudost-Echo« je objavil zdaj že drugi svoj članek o razvoju madžarske industrije v zadnjih petih letih. V prvem članku je podal pregled novih in povečanih industrijskih obratov ter vzel za merilo razvoja predvsem potrošnjo električne energije, zdaj pa razpravlja v vrednosti proizvodnje ter o investicijah v madžarski industriji. Od 1. 1938. do 1942. se je v trianonski Madžarski zvišala vrednost industrijske proizvodnje za 34.8%, v vsej deželi pa za 12.8%. Povprečno zvišanje vrednosti proizvodnje v enem obratu trianonske Madžarske je 28%. Trii najvažnejše skupine: produkcijskih in obratnih stroškov so se v tej dobi zvišale enakomerno: osebni izdatki za 122%, stroški kurjave in razsvetljave za 120%, izdatki' za surovine in material pa za 117%. Obratni kapital se je od 1. 1941. do 1942. povečal za 178.1 milijona pengo. Pri tem je všteto 92.6 milijona kapitala industrije na jugu, ki jo je Madžarska prevzela od bivše Jugoslavije,obratni kapital stare KLOlUtoRIM ..PAJK” Vam strokovno osna-ži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna [delavnica. — Zaloga klobukov. —f Se priporoča RUDOLF PAJK. LJUBLJANA Sv. Petra cesta it. 38 Miklošičeva cesta št. 12 (Nasproti hotela Union) madžarske industrije pa se je povečal za 85.5 milijona ali za 3.2%. Od 1.1938.do 1942.siei je industrijski obratni kapital v trianonski Madžarski povečal za 21.5%, v vsej deželi ]>a za 42%. Proizvodnja masla in margarine na švedskem V predvojnih letih je Švedska producirala približno 84.000 ton masla, da je po domači potrošnji ostalo na leto za izvoz okrog 30.000 ton. Pri tem pa je švedsko prebivalstvo na leto konsumiralo tudi okrog 60.000 ton margarine, industrija margarine pa je letno uvažala okrog 38.000 ton rastlinskih maščob. Ko se je med vojno ta uvoz omejil, so racionirali potrošnjo mlečne smetane, da bi ostalo več mleka za proizvodnjo masla. Od leta 1939. do konca leta 1942. se je potrošnja smetane zmanjšala skoraj za 80%, potrošnja mleka pa se je v tej dobi povečala od 494.000 ton na 855.000 ton. Znatno se je povečala tudi proizvodnja masla, proizvodnja sira pa se je od leta 1939. do konca leta 1942. zmanjšala skoraj za dve tretjini. Da bi industrija margarine dobila doma najpotrebnejše surovine, se vneto pospešujejo kulture oljnatih rastlin, predvsem bele gorčice, repice in maka. L. 1940. so te kulture obsegale samo 375 ha, zdaj pa obsegajo že blizu 30.000 ha. Proizvodnja margarine je 1. 1939. znašala 60.000 ton, 1. 1941. samo 24.000 ton, naslednje leto pa Že nad 40.000 ton. 4 milijarde kun za melioracije Tudi za Hrvatsko je regulacija rek največje važnosti. Zato je boj proti povodnjim že od nekdaj stari program dežele. Obsežna močvirja pa zahtevajo melioracije tudi zato, ker so silno malo donosna in dajejo prav za prav samo slabo seno. Hrvatska pa ima tudi mnogo krajev, ki bi bili zelo rodovitni, če bi imeli vedno zadosti'vode. V teh krajih so potrebna namakalna dela. Po načrtih hrvatske vlade naj bi se na 1.7 milijona kat. johov izvedla melioracijska dela, deloma za umetno namakanje krajev. Vsi stroški za ta dela so preračunani na 4 milijarde kun. Nekatera osuševalna dela se že izvajajo. Italijanska klobučarska industrija Pred vojno je italijanska klobučarska industrija izvažala do 90% svojih izdelkov, med vojno, ko je bil izvoz omejen in preprečen, pa so nastale težave tudi za največja in najbolj znana podjetja, To je razvidno tudi iz letnega poročila največje družbe italijanske klobu-čarske industrije »Borsalino«. Pri akcijskem kapitalu 21 milijonov lir je imela družba lani 0.78, prejšnje leto pa 0.66 milijona lir čistega dobička, dočim je bilo leto 1940./41. zaključeno z izgubo 0.24 milijona. V poročilu je naglašeno, da je klobučarska industrija svojo krizo prestala, pri čemer je uspešno pomagal izvoz izdelkov v Nemčijo. Ta izvoz se je precej povečal že leta 1942., ko je prišla družba »Borsalino« spet do čistega dobička. V zadnjih letih se je tudi v južnovzhodne dežele povečal izvoz italijanskih klobukov. Izmenjava blaga med Slovaško in Madžarsko Trgovinska pogodba med Slovaško in Madžarsko, ki je potekla konec marca, je bila podaljšana do konca aprila, pogajanja za novo pogodbo so pa že v teku. Do sklenitve nove pogodbe bo Slovaška izvažala na Madžarsko celulozo in prejo, v zamenjavo pa bo dobivala sadje, konserve in vino. Do konca aprila pa bo Slovaška na Madžarsko izvozila tudi les, ki bi ga bila morala Madžarska po dogovoru dobiti že lani. Dogovorjen je bil izvoz 3100 vagonov slovaškega lesa, zaradi raznih ovir pa so ga izvozili samo 1500 vagonov. Romunska trgovinska pogajanja Za sklenitev nove trgovinske pogodbe s Turčijo je bila imenovana nova romunska delegacija, druga romunska delegacija pa je že odpotovala iz Bukarešte zaradi gospodarskih pogajanj v Španiji in Portugalski. V tej delegaciji sta tudi dva predstavnika Romunske narodne banke. Predelovanje konoplje v Bolgariji Pri povečanju pridelka industrijskih rastlin v Bolgariji so bili doseženi najboljši uspehi s konopljo. Za delavnice, ki predelujejo konopljo, je zdaj vlada določila kredit od 25.5 milijona levov, ki ga bo izplačala Kmetijska in zadružna banka. Kredit je za dobo 7 let in brez obresti. Iz statistike socialnega zavarovanja Iz pregleda Zavoda za socialno zavarovanj.a za mesec iebruar je razvidno, da je bilo zaposlenih 23.561 delavcev in nameščencev. Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila 28.88 lire, skupna dnevna zavarovana mezda pa lir 080.355. Pri zavarovancih zavoda je povprečna dnevna mezda 27.20 lire, pri zavarovancih TBPD pa 35.70 lire. Po delovnih skupinah so zavarovanci razdeljeni takole: trgovina 2626, denarni in zavarovalni zavodi ter samostojne pisarne 1026, svobodni poklici 1471^ občinska podjetja 1335, grafična industrija 694, visoke gradnje 1381, gradnje železnic in cest 1998, oblačilna industrija 770, gostinska podjetja 748, tobačna industrija 561, živilska industrija 760, predelovanje lesa 507, gozdno-žagarska industrija 396, usnjarstvo 606, papirna industrija 734, tekstilna industrija 622, električna podjetja 146, kemična industrija 474, gradnje prevoznih sredstev 204, kovinska industrija 1084, industrija kamenja in zemlje 538, javni promet 941, zasebni promet 460, kmetijstvo 81, hišni posli 2652. Hrvatska trgovinska in plačilna bilanca Iz letnega poročila Hrvatske državne banke je razvidno, da je bila trgovinska bilanca Hrvatske lani pasivna za 2936 milijonov kun, 1. 1942. pa za 2702 milijona. V resnici je pasivnost precej manjša, ker ni upoštevan nevidni i/jvoz blaga. Plačilna bilanca je bila že 1. 1942. aktivna za 452 milijonov kun, ob koncu 1. 1943. pa se je ta saldo povečal za 1741 milijonov. Pasivnemu saldu trgovinske bilance stoji torej nasproti aktivni saldo v finančnem prometu. Od bivšega jugoslovanskega državnega dolga je morala Hrvatska prevzeto 42 %, glavna postavka novega hrvatskega državnega dolga pa je menični dolg finančnega ministrstva pri Hrvatski državni banki v viši mi 29.732 mili jonov kun. Izmenjava izkušenj v obrtu Poročali smo že, kako se v nemški industriji izmenjuje izkušnje in kako je poslovna tajnost dejansko odpravljena. Sedaj se enaka izmenjava izkušenj uvaja tudi v nemškem obrtu. Državni obrtni mojster je pozval vse nemške obrtnike, da si izmenjujejo svoje izkušnje. V svojem pozivu je dejal med drugim: Moderni obrt nik se je že otresel strahu pred konkurenco ter je vesel, če njegove izkušnje in dobre misli koristijo vsej Nemčiji. Sedaj naj se izmenjava izkušenj v obrtu tako organizira, da bodo koristile vse tehnične in komercialne obratne zboijšave vsem obrtn|ifm podjetjem. Kdor torej lahko sporoči ne ko zboljšanje, ki bi ga lahko izkoristili tudi drugi obrati, naj to sporoči samo svoji okrajni organi zaciji, ki bo nato poskrbela, da se z njo seznanijo tudi drugi obrati Obrtnik naj samo na kratko napiše, kaj je bilo treba v njegovem . obratu zboljšati in kako je to dosegel. Eventuelno naj priloži tudi majhno skico. Potrebni so sevefda najbolj predlogi za tehnično zbolj šanje, a tudi komercialni predlogi so dobrodošli. Zlasti pa naj bi se upoštevalo naslednje: 1. prihranitev delovnih sil, zla sti izučenih delavcev. Nadomestitev strokovnih delavcev s pomož ni mi silami. Zaposlitev žen za pol dneva. Oddaja del na dom. 2. Dobra uporaba delovnega ma terjala, prihranitev posebno pičlega materiala. 3. Prihranitev električnega toka in goriva. Tehnična zboljšanja se morejo doseči na razne načine, z uporabo strojev, ki so jih izdelali obrtniki sami ali jih sami iznašli, z vdela- Mezdni sporazum o zvišaniu mezd delojemalcev, zaposlenih v strokah in podietilh■ kier delovni pogoii niso ureieni s kolektivnimi pogodbami L 1938. nad 102.000 hi, 1. 1942. pa blizu 72.000 hi. Pred sedanjo vojno so pivo izvažali v Albanijo, Palestino in Egipt, domača potrošnja piva pa se je ravnala po vinskih Dne 29. marca 1944 je bil sklenjen med Pokrajinsko zvezo delodajalcev in Pokrajinsko delavsko zvezo v Ljubljani mezdni sporazum, ki velja za vsa industrijska, obrtna in trgovinska podjetja ter denarne in zavarovalne zavode, ki so včlanjena preko pristojnih združenj, oz. Odseka za obrtništvo v Pokrajinski zvezi delodajalcev (iz-vzemši člane Sindikata hišnih posestnikov, trgovsko in ostalo višje ]K>iuožno osebje iz § 324 obrtnega zakona ter one stroke, za katere so bili sklenjeni samostojni dodatki k pogodbam, odn. mezdni sporazumi). Čl. 1. — 1. Urne, dnevne, tedenske ali mesečne mezde delojemalcev, za katere velja ta mezdni sporazum, se pri urnih in tedenskih mezdah zvišajo z veljavnostjo od 3. aprila 1944, pri mesečnih pa z veljavnostjo od 1. aprila 1944 v naslednji izmeri: l. Urna mezda se izračuna na ta način, da se deli dnevna mezda s številom ur, ki ustreza normalnim delovnim uram po veljavnih predpisih, tedenska s 6kratnim dnevnim, mesečna pa s 25 kratnim dnevnim številom. 3. V istem podjetju mora osebje iz višjega plačilnega razreda predeti s poviškom najmanj iste prejemke, kot jih prejme osebje iz neposredno nižjega plačilnega razreda. 4. Kot podlaga za določitev odstotka ijoviška v smislu točke 1 urne mezde lire lire do 3.50 za 30% od 3.51 11 5 — 11 25% 11 5.01 11 6.— M 20% 11 6.01 11 7 — V 15% 7.01 H 8,— *1 10% 11 8.01 11 9 — 11 5% nad 9.— 11 L 0.45. tega člena sluzijo uma mezde iz septembra 1943. Ce so bile v septembru 194;» urne mezde spremenjene, se vzame za podlago povprečna urna mezda, ki jo je prejemal prizadeti delojemalec v septembru 1943. 5. V kolikor so delodajalci po 30. septembru 1943 dovolili poviške, smejo te poviške vračunati v poviške, dovoljene s točko 1 tega člena. Cl. 2. — 1. Za delojemalce v živilski stroki (zaposlene pri članih Sindikata pekov, Sindikata slaščičarjev ter Sindikata mesarjev in klobasičarjev se zvišajo tedenski ali mesečni prejemki v denarju, ki so se izplačevali meseca septembra 1943, za 10°/o. 2. Za delojemalce, zaposlene pri članih Sindikata gostinskih obratov in na katetre se ne nanaša kolektivna pogodba za gostinsko strežno osebje z dne 22. XII. 1943, se zvišajo mezde po tabeli člena 1. točka 1, in sicer se vzame za izračunavanje poviška kot osnova mezda, ki jo prejemajo v denarju, ne upoštevajoč naturalne dajatve. 01. 3. — Ta mezdni sporazum velja vse dotlej, dokler ne bi bil nadomeščen z novim mezdnim sporazumom, oz. dokler se za posamezne stroke ali podjetja ne sklene kolektivna pogodba, s katero se uredi za dotične stroke, odn. podjetja tudi mezdna tarifa. V Ljubljani 29. marca 1944. Pokrajinska delavska zveza •Predsednik: dr. Alujevič m. p. Tajnik: Filip Uratnik m. p. Pokrajinska zveza delodajalcev Predsednik: »Ir. Ivan Slokar m. p. Tajnik: Drago Potočnik m. p. Romunska kovinska industrija V Romuniji se razvija kovinska industrija šele od 1. 1919., čeprav so bili njeni začetki in temelji že pred prvo svetovno vojno. Pri razvoju imajo obrati v stari Romuniji dosti manjši delež ko obrati novih romunskih pokrajinah. Od 1. 1919. do 1. 1930. se je kovinska industrija povečala za 74% pri tevilu svojih obratov, za 126% pri investiranem kapitalu, za 528 % pri pejgonski. sili ter za 295% pri številu nameščencev in delavcev. Za desetletje 1930./40. pa objavlja »Sudost-Echo« naslednji razvojni pregled: A "j? > o S *■< S° |lfc Števil delov moči vredni proiz v mi lejev 1930. 448 6.445 40.236 8.444 1935. 351 6.217 37.796 6.461 1939. 366 8.466 51.321 11.363 1940. 378 9.000 53:500 14.000 Bolgarski agrarni problem Pod tem naslovom je objavil »N. WLener Tagblatt« od svojega bolgarskega sotrudnika Ikonomo-va članek, iz katerega posnemamo: Ilolgarija je sicer med najbolj redko naseljenimi deželami Evrope, če pa primerjamo obseg obdelane zemlje s številom kmečkega prebivalstva, pa vidimo, da je Bolgarija celo preobljudena. Na kvadratnS kilometer! rodovitne zemlje pride približno 116 v kmetijstvu zaposlenih oseb in tudi zdaj, ko je razširjena, ima Bolgarija nad 1,200.000 kmetov preveč. Deželi manjka 10 milijonov de-karjev ('/m ha) zemlje za obdelovanje. Ministrstvo za kmetijstvo meni, da bi se dobilo od posekanih gozdov in goličav kakih 8 milijonov dekarjev, ostanek pa z izsušitvijo močvirij in z regulacijami. To zahteva ogromno dela in kapitala. Za rešitev teh problemov j,e vlada sestavila načrt, ki je razdelil potrebno delo na 10 let. Z izvedbo tega načrta bi se pridobilo 7 milijonov dekarjev zemljišč za ustanovitev 140.000 kmetij po 50 dekarjev. Druga velika ovira in tudi napaka bolgarskega kmetijstva pa je razcepljenost zemljišč. Tudi mala posestva se neprestano delijo med sorodniki, ali dediči im niso redki primeri, da se 40 dekarjev ob segajoča posest razdeli tudi na 80 delov. Tako se razdrobijo tudi zemljišča, ki so bila pridobljena z regulacijami rek in potokov Razdrobitev zemljišč sicer zajezu jejo zadruge, nimajo pa povsod zaželenega in potrebnega uspeha Člankar je tudi navedel, koliko je strojev in orodja v bolgarskem kmetijstvu, pri tem pa prišel do zaključka, da ima komaj 30% bolgarskih kmetij svoj najpotrebnejši strojni in orodni inventar. Od teh strojev in orodja pa je bila večina uvožena šele v zadnjem času. Ti stroji se ne uporabljajo temveč »izrabljajo«. Stroji so namreč najrazličnejših sistemov, za katere ni mogoče dobiti sestavnih in nadomestnih delov. Če se stroj pokvari, ga v domačih delavnicah ni mogoče popraviti, ker delav niče nimajo potrebnih strojev, orodja in strokovnjakov. Izobraževanje kmetijskih tehnikov je sploh šele v povoju ter ima za svoje središče strokovno šolo »Busema« ki je bila ustanovljena v Berlinu s pomočjo srednjeevropske gospodarske organizacije v Berlinu. Grške pivovarne Nemška trgovinska zbornica v Grčiji je navedla, da spadajo pivovarne med najstarejšo grško industrijsko podjetnost. Že 1. 1864. je ustanovil bavarski rojak Johann Georg Fix prvo pivovarno v Atenah, ki je bila primitivno podjetjie', a se je pod njegovimi sorodniki in nasledniki že 1. 1880. močno razširila ter dosegla 1. 1922. letno ka- njem posebnih priprav v stroje, z boljšo razvrstitvijo delovnih prostorov in na druge načine. paciteto 150.000 lil piva. Pri opre mi podjetja je sodelovala tvrdka Ziemann iz Stuttgarta. S pivovar stvom se je razvijala tudi proiz vodnja umetnega ledu in so tudi pri tem imeli vodstvo nemški podjetniki. L. 1928. jie nastal koncern Fix, ki je imel pred sedanjo vojno 7 velikih obratov za proizvodnjo piva, slada in leda. Kapaciteta ene tovarne slada je bila 2 milijona kilogramov na leto. Povprečna letna proizvodnja pi va je bila 1. 1935. nad 84.000 hi, cenah. Če sie> je vino zaradi slabe letine podražilo, je dosegel kon-sum piva tudi 100.000 hi na leto, ko se je vino pocenilo, se je pa močno znižal. Povprečno mesečno proizvodnjo v tonah kaže naslednji pregled: 1930. 1940. 1942. 1943. jeklo 22.210 19.760 24.483 29.278 železo 9.567 9.610 12.999 14.230 železni izdelki 19.119 20.824 21.462 25.666 stroji 1.232 739 869 1.031 ostali izdelki U.461. 7.981 10.155 11.487 Ležišča železnih rud, ki vsebujejo 32 do 60% železa, cenijo stro-; kovnjaki na približno 14.2 mili-j jona ton. Če računamo, da porabi romunska industrija na leto okrog 400.000 ton železnih rud, [totem bi vsa ležišča zadostovala za kakih 35 let. Ker ni doma dovolj surovin in ker je bil uvoz močno skrčen, se je proizvodnja romunske kovinske industrije v začetku vojne: precej zmanjšala, ko pa je bilo 1. 1^11. j organizirano gospodarstvo s suro- i vinami, se je pa proizvodnja spet dvignila, pri čemer imajo veliko j vlogo in zaslugo dobave surovin i in polizdelkov iz Nemčije. Te do-j bave so lani pri|>omogle romunski j kovinski industriji do uspehov in od njih bo tudi v bodoče odvisen njen razvoj. Proizvodnja strojev in orodja, ki se je precej znižala po letu 1939., se od 1. 1941. znatno zvišuje, kar je pač najboljši znak ugodnega razvoja romunske kovinske industrije. Pridobivanie morskih gob Marsikdo ne ve, da je goba za umivanje in brisanje tvor malih morskih živali, ki si, kakor polž svojo hišo, napravijo pravcato mesto. To je po morskem dnu in po 5ereh v morju razpeta in priraščena mreža elastičnih vlaken, ki je polha luknjic in rovov. Živalim, ki se ne premikajo, dovaja voda skozi te odprtine kisik ter rastlinsko lin živalsko hrano. Morske gobe ženskega spola imajo v stenah svojih rovov ali kanalov jajca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki nekaj časa plavajo po vodi, potem pa se prilepijo skalnatemu dnu ter napravijo novo mrežo vlaken. Te mreže vlaken ali plasti gob trgajo ribiči s harpunami od morskih ;eri in dna ter jih dvigajo v svoje čolne. Če je morje plitko, vidi ribič plasti gob že iz svojega čolna, v globoki vodi pa jih mora iskati. Iz čolna spuščajo ribiči v morje težke valje iz svinca, ki imajo prozorno stekleno dno, ter iščejo gobe. Najprej pa jih najdejo ter odtrgajo, če se sami potapljajo v morje. Afriški in grški ribiči ali iskalci morskih gob so kot potapljači izredno spretni in vztrajni. Po več minut ostanejo pod vodo ter se spretno dvignejo v svoj čoln z velikim bremenom gob. V Grčiji, kjer je lev morskih gob najbolj razvit, imajo ribiči tudi dobre potapljaške opreme. S temi opremami lahko ostanejo ped vodo več ur tudi v globini 30 do 40 metrov. Za tretji način lova so pa posebne močne mreže, ki imajo ostre kavlje. Te mreže mečejo in premikajo ribiči na dobro srečo ter trgajo z njimi gobe od čeri in morskega dna. Največ uspeha pri lovu morskih gob imajo seveda opremljeni potapljači. Pred vojno se je nalovilo največ gob v grških vodah in j,a plen grških ribičev presegal 50% vrednosti vse svetovne proizvodnje. Za lov morskih gob so imeli Grki posebno brodovje, ki je imelo v svoji službi do 130 ladij in čolnov, do 100 kapitanov, 300 potapljačev in do 500 mornarjev in ribičev. Prebivalci nekaterih Egejskih otokov so po veliki večini ribiči morskih gob. Letna pridobitev morskih gob v Sredozemskem morju je bila v mirni dobi 32.000 do 65.000 kg, njena vrednost pa 17 do 40 milijonov drahem. Glavni odjemalci morskih gob iz grških voda so bili Nemčija, Anglija in Francija. Ka- kor pri pridobivanju, tako je bila Grčija tudi pri predelovanju morskih gob na prvem mestu. »Siidost-Echo« je po podatkih Nemške trgovinske zbornice v Grčiji podal naslednji pregled grškega izvoza morskih gob (v kg) v zadnjih treh letih pred sedanjo j vojno. Izvoz V 1. 1937. 1938. 1939. Francijo 12.205 12.249 5.990 Nemčijo 7.645 5.678 5.965 Dansko 2.301 2.235 1.381 Anglijo 22.682 16.404 2.332 USA ' 1.024 1.367 1.522 Švedsko 2.899 3.556 2.315 Italijo 109 374 — Dodekanez 3.325 701 779 ostale dežele 6.656 5.005 3.049 skupaj . . 58.846 47.569 23.333 Ves izvoz je bil vreden prvo leto okrog 35, drugo leto 39, tretje leto pa 18 milijonov drahem. Proizvodnja umetnih gob iz gu-mija je sicer v zadnjih letih omejila grški izvoz morskih gob, a ker so morske gobe v raznih pogledih nenadomestljive, je gotovo, da bodo spretni grški ribiči obdržali svoj sloves in zaslužek. Industrijske surovine iz trstičja V Romuniji so, kakor znano, s posebnim zakonom določili in ufe-dili industrijsko izkoriščanje trstičja, ki ob Donavi obrašča skupno površino okrog 500.000 ha. Iz trstike in ločja pa ne nameravajo pridobivati samo staničnino in druge tekstilne surovine, temveč tudi alkohol. Strokovnjaki so pri svojih preiskavah ugotovili, da vsebujejo korenine trstičja 25 do TO odstotkov sladkorja in 12 odstotkov proteina ter da bi se tako dalo pridobiti iz 100 kg korenin 2 do 3 litre alkohola. Podjetja, ki lahko izpolnijo vse pogoje zakona o izkoriščanju trstičja, so se že javila in tako bo k navadnemu gospodarstvu Romunije precej prispevalo tudi trstičje, ki so ga doslej uporabljali samo za pletenje košar, za pokrivanje kolib in za steljo. Pri novih podjetjih za pridobivanje celuloze in alkohola za industrijsko uporabo bo imela neposredno korist tudi država, ker so z novim zakonom določeni tudi njeni deleži pri čistem dobičku takih podjetij: Delež države pri čistem dobičku novih podjetij, ki bodo vsa pod državno kontrolo, bo znašal 20 do 50 odstotkov. Denarništvo in zavarovalstvo Razdelitev bivših jugoslovanskih državnih bank V hrvatskem uradnem listu je bilo objavljeno besedilo zaupnega protokola, ki so ga v lanskem septembru podpisale Nemčija, Italija, Hrvatska, Bolgarska in Madžarska o razdelitvi bivših jugoslovanskih bank: Drž. hipotekarne1 banke, Priv. agrarne banke, Za-uatske banke in Postne hranilnice. Po tem protokolu so se podpisnice dogovorile, da se vse te banke razdele med države, ki so si razdelile bivše jugoslovansko ozemlje, in sicer v najožjem sodelovanju s centralami in podružnicami teh zavodov ter s pristankom pristojnih uradov. Vsa aktiva teh zavodov se morajo skrbno čuvati. Vsaka država prevzame aktiva, ki se morejo z njenega ozemlja najbolje upravljati in realizirati, hkrati tudi s pripadajočimi jamstvi. Isto velja glede pasi v. Pri tem se mora posebno paziti na to, da ne ostanejo in n,e nastanejo nikake meddržavne dolgovne obveznosti. Pri aktivih redoma odloča sedež ali bivališče glavnega dolžnika, pri pasi-vah pa sedež ali bivališče glavnega upnika. Če je nepremičninsko jamstvo, potem redno odloča tega nepremičnine. l>a se doseže hitra ureditev aktiv in pasiv se terjatve in dolgovi vseh starih bank do bivše jugoslovanske države in njenimi fondi kompenzirajo. Uspešna koncentracija bank v Protektoratu V zadnjih dveh letih izvedeno koncentracijo bank in denarnih zavodov se je doseglo v Protektoratu znatno znižanje števila de narnih zavodov. Število delniških bank je od 1. 1941. padlo od 19 na 17, njih podružnic pa od 191 na 81. Drugačen je bil razvoj pri hranilnicah. Dočim se je njih število zmanjšalo za 5 na 168, se je število njih podružnic zvišalo za '15 na 161. število kmetijskih okrajnih |K>sojilnic se je znižalo od 128 na 121, njih podružnic pa od 107 na 90. število splošnih zadružnih posojilnic je padlo za 336 na 548, do-čim pa je padlo število kmetijskih podeželskih posojilnic le od 3340 na 3023. Skupno število vseh glavnih zavodov in njih podružnic j.e nazadovalo od 5157 na 4445. Krediti za javna dela na Madžarskem Ueueralna direkcija za ceste pri madžarskem prometnem ministrstvu je dobila pri poStni hranilnici 400 milijonov pengB kredita, ki bo omogočil izvedbo letošnjega delovnega načrta na državnih cestah. Posojilo se l>o odplačevalo v šestih mesečnih obrokih od 1. maja 1944 dalje. Mestni vodovod v Budimpešti pa je dobil za svoje nove naprave posojilo v znesku 300 milijonov peiigo, ki, bo vrnjeno v desetih letih. • Italijanski finančni minister je od- •edil, da se zapora nad romunskimi dobrodmetji ukine, ker so zopet nastopili normalni gospodarski in finančni odnošaji med Italijo in Romunijo. Pri Šestih vodilnih pariških vcle-hankah so narasle v preteklem poslovnem letu vloge za 24°/o na 140 milijard frankov. Ta prirastek na pasivni strani je v skladu s povečanjem |>osesti državnih posojil za 20 milijard frankov. Nove emisije državnih Posojil v skupnem znesku 60 milijard fr., so za eno tretjino prevzele vele-banke. Švedska banka C. d. Cervin je te dni prenehala poslovati. Bila je zadnja zasebna banka na Švedskem. Banko je prevzela Skandinavska banka. Kot vzrok prodaje banke Se navaja negotovost glede bodoče bančne politike po svetu. Hrvatsko bančništvo 1922 din 28 424;4 166.3 2823.4 982.4 2088.8 1605.8 Zakonska zaščita za denarne zavode je na Hrvatskem — o čemer smo že na kratko poročali s 30. junijem 1944. odpravljena. Ob tej priliki je objavil ^Siidost-Echo« daljši članek o hrvatskem bančništvu, iz katerega posnemamo: Banke so bile pred izbruhom gosipodarske krize ena najpomembnejših aktiv Hrvatske. Vprašanje je, če bodo hrvatske zasebne banke še kdaj dosegle tako visoko stopnjo. ^#47 gW- število bank................................ 1 kapital.................................. 40.000 rezerve . — vloge.................................... 77.565 menice....................................12.493 debi tor ji.............................. 64.908 k redi tor ji.......................• . Posebno značilno v tej tabeli je veliko zaupanje, ki se kaže v nenavadnem povečanju vlog in upnikov, ki so znašale v letu 1928. približno 4.4 milijarde din. V primero bodi navedeno, da je znašal to leto ves jugoslovanski redni državni proračun 7.5, z dodatnimi in izrednimi izdatki pa 12 milijard din. Na drugi strani so banke investirale dolgoročno več ko tri milijarde din. kar je bilo ob izbruhu krize precej nevarno. Glede položaja hrvatskega bančništva v bivšem jugoslovanskem denarništvu pravi uvodoma navedeni list naslednjie: V letu 1919, torej še pred inflacijo, so imele vse jugoslovanske banke obratnega kapitala (lastna in tuja sred- j ko v Srbiji. O likvidnosti hrvat-stva) 489.8 milijona din, od česar I skih bank se razvidi iz naslednjih je odpadlo na sedanje hrvatsko ■ številk: 1921 1928 v milijonih din v milijonih din blago in skupna blago in skupna terjatve aktiva v°/o terjatve aktiva 190.0 998.7 22.1 138.4 2.9 35.4 74.1 1131.6 Središče vsega bančnega prometa na Hrvatskem je Zagreb. Od tu je bilo vse hrvatsko ozemlje pre-preženo s podružnicami. Zagreb je dobil s Prvo hrvatsko štedio-nico že leta 1847. svoj prvi denarni zavod, ki je ostal polnih 21 let brez vsake konkurence. Šele leta 1868. se je ustanovila Hrvatska eskomptna banka. Kasneje pa se je hrvatsko bančništvo neprimerno hitreje razvijalo, kakor se vidi iz naslednjih številk: 1900 1910 1918 v milijonih kron kron kron 8 23 23 16.2 40.4 102.7 4.3 18.5 66.5 43.6 105.6 714.7 24.0 76.2 34.1 9.9 74.0 486.6 8.4 23.6 131.9 ozemlje 330.9 milijona ali 67.54%. Srbija je takrat še trpela od povojnih posledic in je na Srbijo in Črno goro prišlo od gornje vsohe le 6.69%. V Beogradu so seveda delali za spremembo tega stanja in v letu 1928. je od vsega kapitala v višini 1989 milijonov prišlo na Hrvatsko le 945 milijonov ali 47.5%. Ta znesek se je mogel smatrati kot zadovoljiv, ker je med tem nekaj hrvatskih bank propadlo. V splošnem pa se je moglo označiti hrvatsko bančništvo kot zdravo. Nevaren pa je bil razvoj likvidnosti hrvatskih denarnih zavodov, ker je bila njih likvidnost precej nižja ko slovenskih denarnih zavodov, vendar pa višja Hrvatska in Slavonija Bosna in Hercegovina Dalmacija .... Srbija in Črna gora Slovenija .........................17.0 85.7 19.0 26.6 8.2 6.5 20.0 436.3 6486.9 101.7 1293.0 17.0 265.6 167.3 4072.9 392.7 1 527.2 V °/o 7.9 7.9 6.4 4.3 25.3 Kasneje se je povsod razen v Sloveniji denar investiral brez ozira na likvidnost, kar je povzročilo polom in njegove posledice je občutila tudi Slovenija. Najbolj pa so bile prizadete hrvatske banke. Ni šlo pa tu le za materialno izgubo, temveč glavna posledica je bila izguba zaupanja, kar je povzročilo kopičenje denarja doma. Na drugi strani pa so se dvignile vlogie v državnih zavodih in tako so narasle vloge v jugoslov. Poštni hranilnici od 36.3 milijona v letu 1928 na 1 milijardo din v letu 1941, vloge Drž. hip. banke pa v istem času od 450 na 1182 milijonov din. Od teh vlog je odpadel znaten del na vloge iz Hrvatske. 0 vprašanju, če bi se mogel moratorij za banke v bivši Jugoslaviji preprečiti, se je že mnogo razpravljalo. S hrvatske strani se je dostikrat poudarjalo, da bi pravočasna intervencija Narodne banke mogla moratorij preprečiti. Z današnje perspektive se sicer ne more čisto odkloniti misel, da je Beograd zavestno škodoval hrvat-skemu bančništvu, vendar pa je mogoče, da so odločevali drugi oziri, ker se je ravno takrat hotela izvesti energična deflacija. Če je to vprašanje še odprto, pa se mora reči, da se je treba čuditi, s kakšno brezbrižnostjo se je po proglasitvi moratorija obravnaval ne le bančni problem, temveč tudi vprašanje kmetske zadolžitve. Tu je napačna politika preprečila vsako hitro in končno rešitev in izdali so se le polovičarski ukrepi, ki so bili nekoristni. Šele nova hrvatska vlada je imela pogum, da je za nezdravim razvojem potegnila črto in napravila konec razvoju, ki je bil hrvatskemu gospodarstvu le v škodo. Ali ste že poravnali naročnino? Živilska industrija na Slovaškem V slovaškem gospodarstvu na važnem, med ostalimi industrijskimi panogami pa na prvem mestu je živilska industrija, ker je dobro založena z domačimi surovinami. Po povprečju zadnjih let je >Siidost-Echo« položaj te indu-strijie orisal takole: Sladkorna industrija, ki ima na razpolago 7 tovarn, je med kampanjo 1940./41, predelala okrog 3.69 milijona metrskih stotov sladkorne repe ter producirala okrog 639.000 metrskih stotov sladkorja. Ker je domača letna potrošnja okrog 520.000 metrskih stotov ali 14.5 kg sladkorja na prebivalca, ostane tej industriji v normalnih razmerah vsako leto precej proizvodnje za izvoz. Za izvoz dela tudi industrija špirita, ki uporablja poleg sladkorne repe predvsem krompir. Njena povprečna letna proizvodnja je 195.000 hi, domačo potrošnjo špirita pa cenijo na 160.000 hi. Z industrijo špirita je v zvezi proizvodnja likerjev in žganja. Za likerje je okrog 170, za žganje pa 35 obratov. Pivovarne so producirale 1.1939. okrog 333.000 hi, naslednje Leto pa že 450.000 hi piva, zdaj pa je proizvodnja seveda manjša zaradi drugačne uporabe najvažnejše surovine ječmena. To velja tudi za industrijo slada, ki je imela prej skoraj 90°/o svoje proizvodnje na razpolago za izvoz. Pivovarn je 11, slad pa izdeluje 6 manjših in 3 večji obrati z Letno kapaciteto po 2000 do 2200 vagonov. Škrob izdeluje 9 obratov, ki so imeli v normalnih razmerah okrog 1600 ton skupne letne proizvodnje, od katere je ostalo za izvoz okrog 600 ton. Pri vsej konkurenci . Ker pa je bil močno omejen izvoz živalskih produktov, se je vrednost izvoza samih rastlinskih proizvodov zvišala za 51 °/o. To je predvsem posledica dobre lanske žetve, ki je po treh letih Madžarsko spet uvrstila med izvoznike žita. Žito so izvažali v Nemčijo, Italijo, Švico in Finsko, izvozne količine pa so bile daleč od nekdanje stopnje, ko je prišla na žito ena tretjina vsega madžarskega izvoznega izkupička. Pri madžarskem izvozu se je razmerje med predelano in nepredelano kmetijsko proizvodnjo spremenilo tako, da ima prva prednost, kar se vidi tudi v uspešnem razvoju konservne industrije. Ko so morali omejiti zaradi slabe žetve izvoz žita, so povečali in pospešili izvažanje posušenega sočivja in konserv ter tako spremenili strukturo agrarnega izvoza, ki je zavzemal tudi lani približno polovico vsega madžarskega izvoza. Kakor pri izvozu, tako se tudi pri uvozu ne da iz objavljenih podatkov ugotoviti pravo razmerje med njegovo vrednostjo in njegovo količino. Ugotoviti bi se dalo to samo pri prometu z Nemčijo, ki ima pri vsej madžarski zunanji trgovini delež za približno 50°/o, ker tam v pogledu cen ni bilo večjih sprememb. Leta 1942. je bil samo meseca junija madžarski uvoz večji ko izvoz, lani pa je bil uvoz pet mesecev po vrsti večji ko izvoz, ki je močno narasel šele proti koncu leta. Izvoz je bil največji novembra in decembra po pregledu in razdelitvi pridelkov. Kredit za bolgarske državne rudnike Bolgarska kmetijska in zadružna banka bo pod državnim jam stvom dala ministrstvu za trgovino in industrijo na razpolago 300 milijonov levov za nabavo potrebnih strojev v državnih rudnikih Ta kredit je bil potreben predvsem zaradi tega, ker j,e prišlo pod državno upravo več privatnih rudnikov, ki jih je treba razširiti in tehnično izpopolniti. Proizvodnja alkoholnih pijač v Turčiji Turška monopoiska uprava, pod katero spada tudi vino ter vse alkoholne pijače razen navadnega žganja, hoče proizvodnjo alkoholnih pijač znatno povečati. Posebno pozornost posveča kletarstvu, da bi se dosegla proizvodnja kvalitetnega vina. Vinski proizvod je bil 1. 1939. blizu 6, lani pa 8.5 milijona litrov. V zadnji ji letih napreduje prav dobro proizvodnja žganih pijač. V tovarnah monopol-ske uprave izdelujejo razne likerje po francoskih receptih. Lanska proizvodnja žganih pijač je bila 19 milijonov litrov. Na slivovko in ostalo tako zvano mehko žganje, ki se producira v zasebnem gospodarstvu, je prišlo od tega 8.5 milijona litrov. Likerje in druge alkoholne pijače izvaža Turčija v Irak, Sirijo, Palestino in Egipt, odkoder je prišlo že za letos precej novih naročil. Modna konfekcija za dame in gospode Fran Lukič Ljubljana Stritarjeva ulica štev. 9 Problem delovne sile v španskem go Španska gospodarska politika ima danes dva cilja: industrializacijo dežele, da se izvede za časa državljanske vojne postavljeni avtarkični program ter racionalizacija in dvig donosnosti španskega kmetijstva. Nova svetovna vojna je nujnost tega programa še jasneje predočila vsem Špancem. Zagovorniki industrializacije na-glašajo zlasti, da je mogoče samo z njo dvigniti nizko življenjsko raven španskega prebivalstva. Z dvigom kmetijstva da se to ne more doseči. Dosedanji poskusi industrializacije niso dali pravega uspeha, ker je bila sprejemljivost španskega trga za industrijske izdelke silno omejena. To se je zlasti videlo v železni in jekleni industriji. Mala sprejemljivost španskega trga je bila zlasti posledica nizkih hektarskih dohodkov povprečne španske zemlje. Kupna moč španskega ljudstva se kljub zvišanim cenam za kmetijske pridelke ni zboljšala, ker so med tem padle mezde industrijskega delavstva. Samo sedanja vojna konjunktura je morda nekoliko zboljšala kupno moč španskega ljudstva. Če se primerja donosnost španske zemlje z donosnostjo zemlje v drugih državah, potem so teoretično še velike možnosti za zvišanje španske kmetijske proizvodnje. Praktično pa je stvar precej težavnejša, ker primanjkuje v Španiji gnojil in kmetijskih strojev. Poleg tega pa španski kmet odklanja mehanizacijo kmetijstva, ker tudi nima za to jiotrebne naobraz-be, vrhu tega pa je tudi agrarni kredit čisto nerazvit, brez tega pa je nabava strojev skoraj nemogoča. Tako dvig industrije ko tudi dvig kmetijske proizvodnje pa ovira pomanjkanje delovnih sil. V nekaterih izrazito agrarnih okrajih, v katerih vladajo v socialnem oziru še precej patriarhalne razmere, se ]K>javlja zaradi vedno večjega bega z dežele pomanjkanje kmetskih delavcev. Vlada je zato že bila prisiljena, da je izdala posebne ukrepe proti begu z dežele. V zadnjem času je tudi Falanga proglasila geslo proti begu z dežele. Znani gospodarski list »Eco-nomia Mundia« pa je v uvodniku opozarjala na žalostne posledice bega z dežele. So pa tudi še kmetski okraji, ki imajo primeroma veliko sezonsko brezposelnih kmet- skih delavcev, kar pa je bolj posledica španskih življenjskih pogojev in se n. pr. v Nemčiji ti brezposelni ne bi mogli označiti kot čisto brezposelni ljudje. Preselitev kmetskih delovnih sil v kraje, ki trpe pomanjkanje na delovnih silah, se dosedaj še ni posrečila, razen da so šli galicijski kosci ob žetvi na andaluzijska veleposestva. V industrijskem sektorju se je dosedaj pojavljalo pomanjkanje delovnih sil le glede izučenih delavcev, dočim brezposelnost po uradnih izjavah nima več posebnega pomena. Samo tako se more razumeti, če se aktivni generalni tajnik zavoda za proučevanje gospodarstva Pariš Eguilaz, ki je tudi odločen pristaš dosledne industrializacije, javno izreka proti splošnemu zatiranju bega z dežele. Pač pa zagovarja, da se usmerja delovna sila z dežele načrtno v industrijske kraje, ker je v tem pogoj za industrializacijo dežele. Iz-padek delovnih sil na deželi bi se moral po njegovem mnenju nadomestiti z mehanizacijo kmetijskega dela. Na ta način ne bi se dvignila le pri enako visoki proizvodnji življenjska raven na deželi ostalega prebivalstva, temveč bi $e dobilo tudi potrebno število delavcev za izpopolnitev industrije. Tudi življenjska raven industrijskih delavcev bi znatno presegala raven bivšega kmetskega prebivalstva ter bi se tako kupna moč vsega ljudstva znatno dvignila, s tem pa tudi sprejemljivost španskega trga za industrijske izdelke. Ravno razbremenitev dežele od dela agrarnega prebivalstva je po mnenju Parisa Kguilasa dokaz gospodarskega in socialnega napredka kake dežele. Po njegovili računih bi moglo špansko kmetijstvo pri napredujoči mehanizaciji dati mestom 7 do 8 stotisoč delavcev. Te pa bi mogla mesta sprejeti šele jk> daljšem času, ker so v ta namen i>otrebne velike investicije kapitala v industrijo, promet, lad-jf.delstvo, javna dela itd. še pred dvema desetletjema ni nihče v Španiji razpravljal o vprašanju delovne sile v španskem gospodarstvu, danes pa je to vprašanje postalo odločujoče važnosti tako za dvig kmetijstva ko za industrializacijo dežele. (Po »Reichu«.) Visoka konjunktura za nevtralno Industriia »Siidost-Echo« piše, da je bilo Zamenievalna trgovina na Hrvatskem pod državnim nadzorstvom 50 let srbskega zadružništva Konec marca I. 1894. je bil v vasi Vranovo pri Smederevu ustanovni občni zbor Kmetijske kreditne zadruge, ki je bila prva zadružna ustanova v Srbiji. Ustanovil jo je Mihajlo Avramovič, ki je •zdaj predsednik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug. V tej zvezi je bilo že v začetku stoletja včlanjenih 244 zadrug, beta 1940. je bilo v zvezi 8687 zadrug, 1. 1941. pa jih je ostalo v Srbiji 2837. Zdaj je število srbskih zadrug naraslo na 2626. Glavna zadružna zveza ima tudi nekaj industrijskih podjetij, med katerimi sd mlini na prvem mestu. Za napredek vseh panog srbskega kmetijstva imajo zadruge največje zasluge, uspešno pa se udejstvujejo tudi v prospeh zdravstva in kulture. Nemška proizvodnja rjavega premoga Nemški premogovniki rjavega premoga so bili lani zopet polno zaposleni in so mogli v polni meri izkoristiti svojo kapaciteto tako glede proizvodnje premoga ko briketov. Kljub lastni znatni potrošnji se je mogel rjavi premog tudi v večjem obsegu izvažati. Enako ugodni rezultati se kažejo tudi za letošnje leto. Prodajne cene so ostale vse leto neizpreine-njene in tudi v bodoče ni za domačo potrošnjo pričakovati spremembe cen. Zaradi pomanjkanja prikladnih delovnih sil se niso mogla ležišča rjavega premoga globoko v zemlji v enaki meri proučiti ko prejšnje leto. Od upravnih svetov predlagane dividende ostanejo neizpremenjene. Pogozdovanje v Grčiji Grški kmetijski minister je zelo podrobno govoril o |K>gozdovanju Grčije in med drugim dejal: Zaradi velikanskega pomanjkanja drv v zadnjih letih so se gozdovi v bližini mest skoraj |>opolnoma posekali. Zaradi tega je bilo grško kmetijsko ministrstvo prisiljeno, da je zaradi že nastale in še pričakovane finančne in kmetijske škode naročilo vsem gozdnim uradom, da si takoj nabavijo čim večje število sadik. Nato se bo takoj začelo splošno in čim obsežnejše pogozdovanje. Krediti za romunsko industrijo Romunski državni kreditni zavod za industrijo je v zadnjih dvajsetih lotili posodil romunskim industrijskim podjetjem 74.5 milijarde lejev, s čimer sta bili približno kriti dve tretjini kreditov, ki so bili potrebni romunski industriji v tej dobi. Lani je industrija prosila za 23.3 milijarde, dobila pa je 17 milijard. Tekstilna industrija je dobila okrog 6, metalurgična 5, industrija zemeljskega olja blizu 2 in pol milijarde, ostanek pa so si delile lesna, živilska in usnjarska industrija. Pregled madžarske konservne industrije Po predlogu, ki je bil sestavljen v ministrstvih za kmetijstvo, industrijo in prehrano, je madžarska vlada izdala zakon, ki določa pregled in nadzorstvo vse konservne industrije v deželi. Vsi obrati bodo pregledani do konca aprila in dovoljenja za dobave surovin ter za izvoz izdelkov, bodo jiotem dobivali le oni obrati, ki ustrezajo vsem določbam novega zakona. Ta pregled madžarske konservne industrije je bil uveden zaradi tega, ker se je izkazalo, da je v tej industrijski panogi preveč obratov in da so med njimi tudi taki, ki živil sploh ne kon-servirajo, temveč samo kot posredniki iščejo dobičke pri dobavah in pri izvozu. Nepotrebna podjetja konservne industrije hočejo odpraviti tudi zaradi tega, ker so slabo vplivala na politiko cen ter na kakovost izdelkov. Veliko pomanjkanje ladijske to-naže se kaže vidno tudi v visokih ladijskih prevozninah. Te so postale že tako visoke, da je postal prevoz blaga po morju prava zlata jama. Tako je bil pred kratkim ponuden v La Plati prevoz tone žita po ceni 95 dolarjev v Genuo oz. po ceni 75 dolarjev na Portugalsko, kar ustreza ceni 175 mark. To pomeni, da bi ladja z nosilnostjo 4000 ton, kar ustreza tovorni ladji z 2500 brt, dobila za prevoz blaga v Evropo približno 700.000 mark, pri čemer pa zavarovalni in razni drugi dodatni stroški niso všteti. Pri povratku bi dobila ladja za prevoz blaga zopet 700.000 mark, torej skupno za eno samo vožnjo čez Atlantsko morje tja in nazaj skoraj 1,500.000 mark. Ce se odštejejo vsi stroški, bi vendarle ladja zaslužila neto 1 milijon mark. Ker bi mogla ladja na leto napraviti 5 do 6 takih voženj, bi zaslužila za svoje lastnike 5 do 6 milijonov mark. Razumljivo je zato, da se na vse načine pospešuje gradnja novih ladij. Po špan skih računih velja gradnja nove ladje od 4300 do 4500 pezet za tono ali približno 1000 mark. Parnik s 4000 tonami nosilnosti bi torej veljal približno 4 milijone mark. To se ujema tudi z ameriškimi računi, po katerih velja nova ladja 365 dolarjev ali 900 mark za tono. Pri čistem dobičku 5 milijonov mark bi se torej nova ladja plačala že manj ko v enem letu. Zato se ni čuditi, če preživljajo ladijske družbe zlasti nevtralnih držav visoko konjunkturo. Tako so španske ladijske družbe dosegle v 1. 1938. komaj 16 milijonov zlatih pezet kosmatih dohodkov, 1. 1940. pa že 56 milijonov in leta 1942. pa celo 130 milijonov zlatih pezet. Pri tem pa se mora upoštevati, da je špauska trgovinska mornarica relativno majhna. Podobno so se povečali tudi dohodki švedskih ladijskih družb. V letu 1942. so prejeli švedski brodarji od prevoza tovorov 448.5 milijona švedskih kron, v 1. 1943. pa so se ti dohodki zvišali za 44.5 milijona švedskih kron. Pridelovanje sladkorne repe na Madžarskem Nasadi sladkorne repe so bili lani ha Madžarskem povečani za 10% na ta način, da sta se 2°/o od ivseh obdellanih zemljišč, ki obsegajo več ko 300 oralov, morali uporabiti za kulturo sladkorne repe. Letos bodo vsi lanski nasadi povečani spet za 10%. Vlada je tudi odredila, da morajo sladkorne tovarne izplačevati pridelovalcem pred kampanjo primerne predujme. Da bi omejila divjo zamenjeval-no trgovino, se je hrvatska država sama vmešala v to trgovino. Združil je vse te kupčije v vele-kupčije ter s tem preprečil, da .bi kmetom po oddaji obveznih oddaj še preostali pridelki ne prišli po nekontroliranih cenah na najbolje plačujočega partnerja za zamenjavo. Kakor poroča »Deutsche Volks-vvirtschaft«, je vodilni organ teh zamenjevalnih kupčij ministrstvo za kmetijstvo, ki je za izvrševanje teh poslov pooblastilo pet oddelkov. Vsak teh oddelkov zamenjuje proizvode svojega delovnega območja, n. pr. strokovna skupina za perutnino in divjačino te proizvode. Zaračunavajo in cenijo se ti proizvodi po uradno določenih naj- gospoda-rstvo Galicije ob nastopu nemške uprave v jeseni 1. 1940. v velikem neredu. Vsi obrati so bili podržavljeni, gospodarske organizacije pa še niso bile preurejene. V deželi je našla nemška uprava vidik upravni aparat brez vodstva, povsod pa je manjkalo tudi sposobnih delovnih moči, ker so sovjetski oblastniki najboljše delavce odpeljali in razgnali. Veliko in uspešno delo nemške uprave lahko dobro presodijo poznavalci razmer, kaže pa se tudi v storitvi obratov, ki so po večini spet v privatnih rokah ali pa pod vodstvom, ki v polni meri upošteva privatno iniciativo. Velike indu- V kitajskem kmetijstvu prevladujejo maLi obrati in ker ogromna dežela nima primerne industrije, so rezerve delovnih moči tako ogromne, da na vsem svetu me najdejo primere. Delovna moč tudi nikjer na svetu nima tako nizke oene kakor na Kitajskem. Delovni pogoji se ne dajo zboljšati predvsem zaradi tega, ker je kitajski delavec v splošnem neizvežban, neiizučen in ker tudi nima priložnosti, da bi se izvežbal. V primerjavi s številom delovnih moči e število delavskih strokovnih šol malenkostno. Povprečna velikost kmečke posesti je po enem računu 2.13, po drugem pa 1.49 ha, zaradi česar pride pri kmetijski proizvodnji delo strojev le malo v poštev. Še manjša kakor v kmetijstvu je storitev kitajskega delavca v industriji. »Das Reich« navaja, da prekaša ameriški rudar kitajskega pri storitvi do dvajsetkrat, v kamnolomih ipa doseže kitajski delavec eno šestino, največ pa eno četrtino storitve ameriškega delavca. Kitajsko kmetijstvo daje na razlago vedno večje delavske rezerve. Strokovnjaki menijo, da višjih cenah. Saldi se poravnajo. V poštev pride naslednje blago: mleko, surovo maslo, sir, jajca, perutnina, žito, stročnice in krompir. Država zamenjuje to blago za sol, tobak, cigarete, cigare, obrtne in industrijske izdelke, ki jih kmet potrebuje. Po posebni izvršilni na-redbi sme kmet zahtevati za 100 kilogramov žita ali 50 kg fižola ali graha ali za 400 kg krompirja ali za 100 1 neposnetega mleka ali 6 kg surovega masla ali 4 kg svinjske masti zahtevati: 1. ali 200 cigaret ali ustrezajočo količino tobaka s papirčki in 4 škatlice vžigalic, ali 2. 5 kg soli ali 3. 100 cigaret, 2 škatlici vžigalic in 2.5 kg soli alf 2 kg sladkorja. strije Galicija sicer nima, zelo uspešni pa so obrati za predelovanje lesa in kož. V lesni industriji se uspešno uveljavlja izdelovanje pohištva, uspeh usnjarstva pa je razviden tudi iz tega, da je tovarna strojil svojo proizvodnjo iz mirne dobe povečala žie za 50 odstotkov. V polnem obratu so tudi tvornice obutve. Tovarne mesnih in rastlinskih konserv so imele lani štirikrat večjo proizvodnjo ko 1. 1941., v vojnem gospodarstvu so zelo važni obrati kovinske in kemične industrije, ustanovljeni p& so bili tudi številni obrati za cement, apno in keramiko. ima Kitajska 4 milijarde uiou (1 mou = 666.7 kvadratnih metrov) za kmetijsko proizvodnjo uporabljive zemlje, od tega pa je obde lano samo 1.5 milijarde mou. Pa če bi tudi obdelali vso zemljo, ki jo smatrajo za uporabljivo, bi pri tem še ne mogli zaposliti ogromnih delavskih rezerv, ki so pri velikih presežkih rojstev neizčrpne. Veščaki so izračunali, da se bo kitajsko prebivalstvo v 138 letih podvojilo, če ostane pri sedanjem razmerju med rojstvi in umrljivostjo. Da bi se preveliki prirastki prebivalstva zajezili, so nekateri kitajski učenjaki že predlagali, naj bi se prepovedale prezgodnje j)oroke, ki so že od nekdaj običajne pri kmečkem prebivalstvu. Najnižja starostna meja za ženine naj bi bila 21 ali 25, za neveste pa 19 let. Z uveljavo lakih predlogov pa prevelike delavske rezerve še ne bodo odpravljene, zmanjšati bi jih mogla samo zaposlitev v industriji, pri čemer pa je l>otrebna tudi primerna stopnja splošne in strokovne izobrazb^1 kitajskega delavca, ki tak, kakršen je zdaj, v industriji ne bi mogel opravljati uspešnega dela. Nadaljnja omejitev potrošnje električnega toka v Italiji Po sporočilu republikansko, fašističnega ministrstva gospodarskih korporacij je postala v Italiji razen v operacijski coni .Jadransko Primorje potrebna nadaljnja omejitev potrošnje električnega toka. Vsa podjetja v provincah Piemont, Lombardija, Treh beneških, Liguriji, Emiliji in Romagni morajo i>oleg po 1. marcu uvedenega dneva počitka mirovati še en dan, ne da bi smeli v drugih dneh podaljšati delovni čas. Ta predpis ne velja za podjetja, ki sama proizvajajo ]>otrebni električni tok. Če pa so priključena na celotno omrežje, veljajo tudi za nje splošne določbe. Evy prosti tok morajo dati .elektrarnam, na katere so priključena, na razpolago, ledenski počitek pa ne velja za naslednje obrate: cestno železnico, omnibus, žične železnice, državna podjetja i t ko železnice, telelon, telegraf, radio, plinarne, elektrarne, vodovode, zbiralna podjetja smeti in odpadkov, hladilnike, pekarije in za druga živilska i>odjetja. Udeležba romunske države v zasebnem gospodarstvu 31. decembra 1943 je bila romunska država udeležena v domačem zasebnem gospodarstvu z 8.5 milijarde lejev, od česar je odpadlo 6,5 milijarde na državno posest delnic, ostalo pa na državno udeležbo pri podjetjih (zlasti pri zadrugah) v drugi obliki. Najbolj je država udeležena v metalurgič-ni industriji, kjer znaša skoraj 3,3 milijarde lejev. Slede razni kreditni zavodi z državno udeležbo 900 -milijonov, rudarska industrija z 800, transportna podjetja s 480 in živilska industrija s 300 milijoni lejev. Uprava državnih delnic je v rokah Državne finansijskie in amortizacijske blagajne. Kitaiska delavske rezerve Ivan Lah: Razvoina nagibnost oblike zavarovalnega podsetia (Inavguralna disertacija g. Ivana Martelanca, ravnatelja Vzajemne zaTarovalnice v Ljubljani, ohranjena 15-XI1-1943, izšla v samozaložbi, tisk Zadružne tiskarne ▼ Ljubljani, obseg 136 strani.) Vsebina disertacije Zavarovalne posle izvajajo posebna podjetja oziroma ustanove, ki imajo najrazličnejše oblike. Avtor našteva sledeče tipične oblike: 1. Delniška družba. 2. Družba na načelu vzajemnosti. 9. Zavarovalna zadruga. 4. Pomožna blagajna. 5. Posameznik kot zavarovalni podjetnik. 6. Javnopravne zavarovalne ustanove. Možne «o seveda še druge oblika, n. pr. družba z omejeno zavezo, komundilna družba itd., vendar cie te oblike ne porabljajo. Pri tej bujnosti oblik nastane samo ob sebi vprašanje, katera oblika zavarovalnega podjetja je najboljša, oziroma, kakor avtor piše, najpri-kladnejša in uajrabnejša za smotrni razvoj zavarovalstva. Avtor omenja takoj v uvodu, da so znanstveniki in praktiki že večkrat načeli to vprašanje; vendar brez uspeha, in to celo tedaj, ako so se omejili na posamezne panoge zavarovanja in na krajevna in časovna obdobja. Zato smatra avtor za že dognano dejstvo, da absolutno najboljše oblike zavarovalnega podjetja sploh ni in si postavlja za nalogo določiti tisto obliko, kateri se zavarovalstvo v svojem razvoj« približuje. Za rešitev te naloge se avtor poslužuje ne samo kavzalno-teore-tičnih, temveč predvsem simpto-matično-statističnih metod, kakor jih poznamo iz novejšega preučevanja gospodarskih konjunktur, kar daje njegovemu delu posebno obeležje in obenem že določa raz-l>oreditev snovi v treh poglavjih. V prvem poglavju avtor opisuje razvoj zavarovalnih podjetij od uajstarejših zgodovinskih časov do današnje dobe. Zgodovini slovenskega zavarovalstva posveča posebno pažnjo. Verjetno j,e', da bi se dalo ugotoviti v raznih arhivih še marsikaj drugega zanimivega o zavarovalstvu v Sloveniji. V drugem poglavju opisuje oblike zavarovalnih podjetij v zgoraj omenjenem vrstnem redu in jih deli na tri skupine. V prvo skupino uvršča kapitalistične zavarovalnice (delniške zavarovalnice in posameznik kot zavarovalni podjetnik n. pr. Lloydi). V drugo skupino šteje zadružno-vzajcinnc zavarovalnice (vzajemna zavarovalnica, mala in velika zadružna zavarovalnica ter pomožna blagajna). Bistvena razlika med tema skupinama je v tem, da so kapitalistične zavarovalnice lukrativna podjetja, ki stremijo za dobičkom za-varovateljev, d oči m zavarovalna podjetja druge skupine težijo za koristmi zavarovalcev samih in imajo tako izrazito socialno tendenco. V novejšem času je pa opažati. da se oba tipa zavarovalnic približujeta in izenačujeta ne samo glede višine premij, temveč tudi glede poslovnih metod sploh. V tretjo skupino spadajo javnopravne zavarovalnice, ustanovljene od oblasti, n. pr. ruska zavarovalnica »Gostrah«. Javne socialne zavarovalnice, ki se bavijo z bolniškim, nezgodnim, pokojninskim in brezposelnim zavarovanjem, omenja avtor le sporedno, oči vidno zato. da obseg disertacije ne bj preveč narastek V tretjem poglavju daje avtor perspektive bodočega zavarovanja na podlagi pojma zavarovalnih silnic, katere deli na notranje in zunanje silnice. Avtorjeva prognoza glede oblike bodočega zavarovalnega podjetja je sledeča: a) V kolektivizmu bo podjetje nadomestil državni urad. b) V avtoritarni državi bo izvedena široka koncentracija zavarovalnega podjetništva, kar bo končno verjetno vodilo do velikih pol-državnih ali pa celo državnih zavarovalnih podjetij. c) V državi, urejeni na stanovski osnovi ali na drugem podobnem načelu, bodo prevladovale manjše stanovske zavarovalnice ali močne centralne zavarovalnice, organizirane na zadružno-vzajemnem načelu. Dve državi sta že za sedanje svetovne vojne izdelali posebne socialno-politične programe, ki se pa nanašajo, kakor znano, le na socialno in ne na zasebno zavarovanje. V Nemčiji je izdelal tak načrt dr. Robert Ley, v Angliji pa sir William Beveridge; načrta sta si v marsičem zelo podobna. Avtor trdi dalje, da ima v sedanjem socialnem in gospodarskem redu individualno (zasebno?) zavarovanje večji program kot socialno, s čemer se pa ne moremo popolnoma strinjati. Zato hočemo to Avtor rešuje nalogo, ki si jo je postavil, načelno s statistično-simptomatičnimi metodami, t. j. z naštevanjem in opisovanjem dejstev, namreč zgodovinskega razvoja zavarovanja ter posameznih oblik zavarovalnega podjetja, in sicer predvsem s pravnega, gospodarskega in političnega stališča. Zavarovalno-tehnične strani pri tem skoraj ne omenja, dasi ravno mu je (že: kot udeležencu XI. mednarodnega kongresa aktuarjev v Parizu 1937) tudi ta znana. Zato tudi ne definira posameznih pojmov, s katerimi operira v svoji razpravi. Tako n. pr. ne daje definicije ne merila za »najpriklad-nejšo in najrabnejšo« obliko zavarovalnega podjetja, ki jo omenja takoj v uvodu. Edino pojem zavarovanja definira, in to mimogrede šele ob zaključku razprave, in sicer takole: »Zavarovanje je v nekem pogledu trgovanje z rizikom«. Če je to tako, potem bi morali vsi splošni predpisi trgovinskega zakona veljati tudi za zavarovanje, česar pa ne moremo trditi in razen tega bi morali smatrati igralnice (Monte Carlo) za zavarovalnice, ker tudi one trgujejo z rizikom. V sledečem hočemo pokazati, v koliko držijo avtorjeva izvajanja in zaključki, ako jih motrimo z zavarovalno - tehničnega stališča, t. j. ako predmetno nalogo rešujemo s kavzalno-teoretičnimi metodami. Pojem zavarovanja hočemo definirati kot s pozitivnimi zakonskimi predpisi sankcionirano stavo, ki ima namen nadomestiti go-spodarsko škodo v celoti ali pa vsaj detloma, povzročeno po nepredvidenih vzrokih, na katere interesent ne more ali vsaj ne sme vplivati* Genus proximum v tej definiciji je stava. Zato mora vsa tehnika in matematika, ki velja za hazardne igre, veljati tudi za zavarovanje samo, o čemer sei lahko prepričamo iz vsake knjige, ki govori o verjetnostnem računu in zavarovanju. Lahko pa navedemo celo vrsto analogij (tehničnih in pravnih) med igralnico in zavarovalnico. Za obe podjetji je i>otreb-na oblastna koncesija. Niti igralnica niti zavarovalnica ne moreta začeti s poslovanjem, dokler m', nudita l>otrebnega jamstva (delni- * ^avarovaid« se definira navadno s pomočjo pojma nevarnosti, ki more povzročiti gospodarsko škodo, in sicer iz čisto pravno-formalnih ozirov. Obveznosti, ki nastanejo iz navadne stave namreč nimajo tako striktnih pravnih obveznosti (neiztožljivost, ako je vloga samo obljubljena in ne vplačana oziroma založena) kot pri zavarovalni pogodbi. V tehničnem pogledu pa ni nobene razlike med navadno stavo in zavarovanjem. točko podrobneje omeniti pod našo kritiko. To bi bila kratka vsebina disertacije, v kateri se pa nahaja nekaj netočnosti. Tako n. pr. trdi avtor na strani 38, da je imela znana »Vzajemna pomoči v Ljubljani obliko zadruge, kar pa ni res. Ta ustanova je bila namreč registrirana pomožna blagajna. Na strani 76. trdi dalje, da Bolgarija ne pozna ustanov, podobnih pomožnim blagajnam, kar tudi ne drži. Bolgarski pravilnik o pomožnih blagajnah v primeru smrti, pokojninskih in drugih pomožnih blagajnah zavarovalnega značaja (»Darjaven Vestnik«, št. 65 z dne 24. VI. 1932) je namreč služil celo za vzorec jugoslovanskemu pravilniku o ustanovah človekoljubnega značaja. — Škoda je, da statistika na strani 101—106 ni dovolj obsežna, kar bi omogočilo z računskimi metodami (regresija, korelacija itd.), ki jih poznamo iz nauke o konjunkturah, sestaviti' najbolj zanesljivo prognozo glede oblike zavarovalnih podjetij v bližnji bodočnosti. ške glavnice, ustanovnega fonda, zadružnih deležev, varnostnih rezerv itd.) za izpolnjevanje obveznosti. Poziv croupier-a »Messieurs faites vos jeux« ustreza otvoritvi akvizicije zavarovalnih poslov, »Riem ne va plus« sklenitvi zavarovanja, izplačilo dobitka ustreza izplačilu zavarovalnine itd. Diffe-rentia specifica je pa dvojna in sicer: 1. zakonski predpisi, s katerimi oblast preprečuje zlorabo in 2. nadomestitev gospodarske škode. Že iz same definicije je razvidno, da zavarovanje ni vezano na nobeno podjetniško obliko, kakor avtor pravilno omenja v začetku II. poglavja. Na podlagi zgornje definicije moramo smatrati za najpriklad-nejšo in najrabnejšo ono obliko zavarovalnega podjetja, ki vsako gospodarsko žkodo odškoduje v celoti, norma, ki velja tudi kot merilo prikladnosti zavarovanja. Pravilna je avtorjeva trditev v uvodu, da absolutno najboljša oblika ne obstoja, ker največjih rizi-kov ({»otresa, vojnih škod) ne more nobeno podjetje v celoti odškodovati. Podobno velja to tudi za majhne in najmanjše rizike, pri katerih upravni stroški konsu-inirajo prevelik del zavarovalnih premij. Definicija vsebuje tudi vse. tri vrste silnic, ki oblikujejo zavarovalno podjetje: 1. zavarovatelji, ki obrtoma dajejo zavarovanje, predstavljajo prvo vrsto notranjih silnic, 2. zavarovalci, ki za svoje gospodarske potrebe jemljejo zavarovanje, predstavljajo drugo vrsto notranjih silnic, 3. oblast pa, ki daje pravne osnove in nadzira zavarovanje, predstavlja zunanje silnice. Oblike zavarovalnih podjetij so nastale z delovanjem vseh treh vrst silnic. Strinjamo se z avtorjem, da tudi oblika bodočega zavarovalnega podjetja ne bo nič drugega kot rezultanta predmetnih silnic. S pomočjo silnic si lahko tolmačimo ves zgodovinski razvoj zavarovalstva in razen tega lahko spravimo vse obstoječe oblike zavarovalnih podjetij v enoten sistem, to je snov, katero je avtor obdelal v I. in II. poglavju svoje razprave. Zavarovatelj, ki hoče obrtoma dajati zavarovanje, mora predhodno dokazati sposobnost, to je, dati mora zadostno jamstvo za izpolnjevanje svojih obveznosti. Pri-rodno in lahko umljivo je, da je bil prvi moderni zavarovatelj fizična oseba z velikim premožen njem, namreč Edvard Lloyd, ki je ustanovil, kakor trdi avtor, najstarejšo obliko zavarovalnega pod- jetja. Riskautnost poslovanja ga je prisilila, da je sčasoma pritegnil svoje bogate sorodnike in tako ustvaril Committee of Lloyd’s. Jamstvo se je nanašalo na vse premoženje vseh Lloydov. Sčasoma je' postalo tudi tako jamstvo preveč nevarno in tako je nastala umetna gospodarska tvorba, delniška zavarovalnica, pri kateri se nanaša jamstvo izključno na delnice, katerih višino določi vsak posameznik sam skladno s svojimi premoženjskimi razmerami. Ko tudi to ni več zadoščalo, je nastalo soza-varovanje in poza varovan je, ki se je razširilo pretko državnih meja po vsem svetu. Tako smo dobili vse oblike kapitalističnih zavarovalnih podjetij, ki so jih ustvarile prve notranje silnice. V svojem bistvu niso te oblike nič drugega kakor neko sekundarno zavarovanje, namreč zavarovanje zavarova-teljev samih proti gospodarskim škodam, ki jih povzroča njihovo zavarovalno poslovanje. Delniški zavarovalnici najbolj približuje zadružna zavarovalnica, akoravno jo je izoblikovala druga vrsta notranjih silnic, ki izhaja od zavarovalcev samih. Potrebno je samo delnice nadomestiti z zadružnimi deleži. Pri tem seveda preide uprava podjetja v roke zavarovalcev, kar predstavlja bistveno razliko med delniško in zadružno zavarovalnico. Ker so dclleži večinoma nizki, je treba večkrat jamstvo povečati z določenimi količniki vplačanih deležev ali pa jamstvo razširiti na vsa premoženja vseh zadružnikov (zadruga z neomejeno zavezo). Ako nadalje deleže znižamo na ničlo in pridržimo za jamstvo le premoženja vseh zavarovalcev, dobimo iz zadruge vzajemno zavarovalnico, katero po trditvi avtorja lahko uvrst mo pod širši pojem gospodarske zadruge. Ako so nadalje zavarovalci siromašne osebe in ne morejo s svojim premoženjem nuditi zadostnega jamstva, dobimo iz vzajemne zavarovalnice pomožno blagajno, pri kateri se poslovne zgube krijejo z zviševanj,etn prispevkov ali pa z zniževanjem dajatev. Vrstni red v tem sistemu oblik zavarovalnih podjetij oziroma ustanov je sicer drugačen, kakor ga našteva avtor v 11. poglavju, vendar je pa bolj naraven in sistematičen, ako gremo s stališča jamstva, ki tvori materialno bistvo solidnega zavarovanja. Naglasiti pa moramo, da je šiei zgodovinski razvoj oblik zavarovalnih ustanov, katere so ustvarile druge notranje silnice, ravno v obratni smeri, namreč od pomožne blagajne preko vzajemne zavarovalnice do male in velike zadružne zavarovalnice. Dočim so prve notranje silnice izoblikovale kapitalističnei zavarovalnice strogo v okvirju zavarovalne tehnike, ne moremo tega t id iti o zadružno-vzajemnih zavarovalnicah in pomožnih blagajnah, ki so jih izoblikovale druge notranje silnice. Pomožne blagajne, oziroma vzajemna društva so nastala že v najstarejših časih, trditi smemo, da že v predzgodovinski Jobi in sicer brez vsake zavarovalno-tehnične osnove edino na načelu vzajemnega podpiranja članov; šele v novejšem času, ko se je njihov delokrog razširil, so izpopolnile tehnično stran svojega poslovanja in se tako približale kapitalističnim zavarovalnicam. Pri tem so pa te oblike ohranilei iste »osnovne prvine«, med katere avtor prišteva predvsem cenejše premije in dokladno kritje. Ker vladajo glede na te pojme pri nas velike nejasnosti, katerih tudi sama disertacija zadosti ne pojasnjuje, smatramo za potrebno navesti nekaj pripomb. Vsaka stava mora biti pravična, to pomeni, da morajo biti čiste vloge vedno v takem razmerju s čistim dobičkom, da pri velikem številu poslov dohodki igralnice oziroma zavarovalnice ravno krijejo izdatke (izravnanje rizika!). To je takozvani zakon velikih šte- vil, ki ni samo teoretično, t. j. matematično, temveč tudi empirično z najrazličnejšimi poskusi in opazovanji dokazan. Iz tega sledi, da je višina zavarovalne premije popolnoma neodvisna od oblike zavarovalnega podjetja. Pri svobodni konkurenci morajo biti nadalje že po zakonu ponudbe in povpraševanja tarifi delniške zavarovalnice« enaki tarifom vzajemne ali kakršne koli druge zavarovalnice. Ni res in ne more biti res, da znaša za neko določeno zavarovanje premija pri delniški zavarovalnici kot lukrativnem podjetju n. pr. din 1.000.—, pri vzajemni zavarovalnici samo din 1)00, pri pomožni blagajni kot dobrodelni ustanovi pa samo din 50.—, kakor se je pri nas neštetokrat govorilo, ker bi sicer sčasoma prešli vsi zavarovalci od delniške zavarovalnice k vzajemni in od te k l>omožni blagajni. Previsoke premije povzročajo izgut>o klientov, prenizke pa finančne težave in končno stečaj. Avtor sicer naglaša, da so v praksi premije delniške in vzajemne zavarovalnice enake, vendar pa trdi, da je pri delniški zavarovalnici zavarovanje zaradi dividende »nujno dražje«. Avtor je evidentno prezrl, da dividenda nasip ja predvsem iz donosnosti vplačanega delniškega kapitala, katerega vzajemna zavarovalnica nima, in vrhu tega še iz večje agilnosti, saj vemo, da spreten in marljiv delavec, več stori in zasluži kot pa neroden in okoren, zlast i ako se mu ne obeta posebna nagrada. Enakost tarifov zavarovalnic ni torej samo rezultat zgodovinskega razvoja zavarovalstva, temveč apriorni postulat zavarovalne tehnike.* V zasebnem in še mnogo bolj v socialnem zavarovanju se pri nas še vedno vodijo brezplodne polemike o dveh kritnih sistemih, namreč: o premijskem (kapitalnem) in dokladnem kritju. Pri prvem sistemu se vplačujejo v naprej določene (fiksne) premije, po drugem sistemu se pa ob koncu poslovnega leta vsota škod in upravnih stroškov razdeli jk> določenem ključu med člane. Avtor pravilno omenja, da je sistem do-kladnega kritja starejši in da ni nikakor raben za družbe večjega obsega. Kot si ne moremo misliti igralnice, n. pr. loterije, ki bi najprej izžrebala in izplačala dobitke in šele nato začela prodajati srečke, prav tako si ne moreuno misliti zavarovalnice, ki bi najprej izplačala zavarovalnine in šele nato začela pobirati zavarovalne prispevke (definicija dokladnega kritja!). Možno je samo, da zavarovalnica kreditira premije, ako zavarovalci dajo zadostno jamstvo, kar pa na zavarovalni tehniki ničesar ne spreminja, ker se v tem primeru smatra, da so zavarovalne) premije že vplačane in da so zavarovalci dobili/posojila (v višini premij), ki jih Zavarovalnica lahko kasneje izterja. Velike zavarovalnice, ki imajo |>ortefeuille po več tisoč polic, se ne morejo spuščati v take kreditne posle, saj vemo, kaj pomeni pri današnjem okornem ci-vilno-pravnem postopku izterjanje tako velikega števila premij. Dokladno kritje nima torej ničesar opraviti z modernim tehnično urejenim zasebnim zavarovanjem in je samo zgodovinska reminiscenca podpornih društev. Hišo je mogoče zavarovati proti požaru le, dokler ne pogori (premijsko kritje), obratno pa šele pogorišče daje povod in vzrok za podpiranje po-gorelcev (dokladno kritje). * Paradoks, da čisto vloge oziroma čiste premije pri velikem Številu poslov krijejo samo izdatke, a vkljub temu imajo igralnice kot zavarovalnice poslovne dobičke, je v bistvu isti kot paradoks, ki ga najdemo v politični ekonomiji. Produkcijski faktorji so, kakor znano, trije: zemljišče, kapital in delo. Podjetnik najame te tri faktorje in plača za to odškodnino, tl( je zemljiSko, kapitalno in delovno rento, a na koncu mu vendar ostane dobiček. Ta paradoks je pojasnjen, pa zato ni potrebno, da izgubljamo besede. (Konec prihodnjič.) Kritika in ocena Gostilničarski vestnik Prijava in zapora vina Gostinske podjetnike opozarjamo na naredbo o popisu zalog in zapori rina, ki jo objavlja današnji »Trgovski list« na uvodnem mestu. Člane, ki še niso predložili prijave o zalogi in potrošnji vina ter še niso Sindikatu prijavili za tekoča leto potrebne količine, opozarjamo na kazenske posledice, določene s citirano naredbo. Zato naj zamudniki prijave takoj pred-' ložijo v pisarni Sindikata. Vino, ki ga imajo gostinski podjetniki v zalogi, ni pod zaporo, in lahko z njim prosto razpolagajo. Prodaja žganih pijač Na prošnjo Sindikata je »Prevod« izdal pojasnilo, da s količinami žganih pijač, ki so še v zalogi pri gostinskih podjetnikih, lahko le-ti svobodno razpolagajo. Nove dodelitve in nakupi žganih pijač niso dovoljeni. Opozorilo Sindikat bo založil naslednji napis: »Opozorilo! Ker morajo gostje in uslužbenci v primeru letalskega alarma takoj zapustiti obratne prostore, prosimo, da plačate takoj ob naročilu.« Napise dobite od srede dne 12. t. m. naprej v pisarni Sindikata. Ribe Obrati, ki izkuliavajo topla jedila, naj takoj javijo v pisarni sindikata, če reflektirajo na dodelitev rib in v kakšni največji količini bi jih mogli prevzeti, kadar bi nam jih »Prevod« dodelil. Obrat, ki nam teh podatkov nei bi Javil do sobote, 15. aprila, pri razdelitvi rib na noben način ne bo prišel v poštev. Poskusi udomačenja kavčukovih dreves in kavovca v Turčiji V razpravah o aklimatizaciji tropičnih industrijskih rastlin se cesto omenja zavod v Antaliji v Turčiji. Poskuse udomačenja tro-pičnega rastlinstva so delali evropski znanstveniki že takrat, ko še ni bilo skrbi, da se utegne zapreti uvoz industrijskih rastlin iz čezmorskih dežel. Ko so v Turčiji uspeir poskusi udomačenja evkaliptusa, so se lotili tudi poskusov s kavčukovim drevesom. To drevo zahteva temperaturo 25 stopinj nad ničlo, če pa pade temperatura za kakih 5 do 10 stopinj, odpade listje in se drevo le še s težavo popravi. Turški znanstveniki menijo, da se bo kavčukovo drevo vendarle udomačilo v nekaterih turških pokrajinah, in poskusi se nadaljujejo, čeprav so se v nekaterih evropskih deželah v zadnjih letih dobro obnesle nekatere vrste sagisa kot nove kavčukove rastline. V Turčiji kultivirana kavčukova drevesa vsebujejo poleg kavčuka tudi precej kolofo-nije, kar povzroča ovire pri industrijski uporabi. Za nadaljevanje poskusov je dala vlada institutu v Antaliji 250 tisoč turških funtov kredita, zavod pa bo nadaljeval in razširil tudi poskuse udomačenja kavovca, ki so se začeli po privatni iniciativi v Bodrumu, kjer na nekem posestvu že nekaj let dobro uspevajo razne iz Centralne Afrike presajene rastline. Posestnik, ki se je lotil teh poskusov, bo dobil pomoč strokovnjakov in zavod v Antaliji bo uredil poskusno ka-vino plantažo. Večja žetev na Zuiderskem jezeru Osuševalna dela na Zuiderskem jezeru se krepko nadaljujejo tudi v vojni ter so bili sedaj poplačana z izredno dobrimi žetvenimi donosi. Upajo, da bodo samo s tako imenovanim severno-vzhodnim poldskim žitom prehranili 600.000 ljudi. Od tega poldskega polja s skupno 48.000 ha je bilo predlani obdelano 9000 ha, letošnjo spomlad pa bo preoranih nadaljnjih 16 tisoč hektarjev. Približno 5000 delavcev poleg mož nizozemske delovne službe je na teh poljih zaposlenih, da se zboljša prehrana nizozemskega ljudstva. Gospodarske vesli Na zasedanju donavskih rečnih družb v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se bodo v bodočo izdelovale donavske ladje enotnega tipa, da se s tem olajša nakladanje in razkladauje ladij. Hrvatska je izvozila lani za 527.4 milijona kun sadja, v 1. 1942. pa le za 394.5 milijona kun. Tri četrtine vsega sadja je izvozila Hrvatska v Nemčijo. Zagrebški dnevniki so zvišali naročnino na liste. Posamezna številka velja odslej 20 kun. S posebnim zakonskim dekretom je dovoljeno na Hrvatskem zvišanje stanovanjskih najemnin. V hišah, ki so biie sezidane pred 1. septembrom 1933 se smo najemnina zvišati za 30%>, najemnina za lokale pa za 100 do 200 %>. Hrvatska Poštna hranilnica je imela lani 126,8 milijona kun čistega dobička proti 65.4 milijona v letu 1942. Cena kvasa se jo v Srbiji v trgovini na debelo zvišala na 125 din za kg, poleg tega pa je bila zvišana tudi državna trošarina od 14 na 20 din. Francoski delavci v Nemčiji so v 1. 1943. poslali domov 5.9 milijarde frankov od svojih prihrankov. Hranilne vloge na Madžarskem so od konec leta 1928. do konca leta 1943. narasle od 1.8 na 4.4 milijarde pengo. Slovaška vlada je dovolila za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva kredit 80 milijonov Ks. Od tega zneska se bo porabilo 10 milijonov Ks za oplemenitenje semen, 5 milijonov za pogozdovanje, 5 milijonov za varstvo raznih rastlinskih kultur, ostanek pa za zboljšanje pašnikov, za živinorejo i. t. d. Trgovinski promet med Madžarsko in Finsko se je v zadnjih 3 letih povečal za desetkratno in dosegel vrednost 60 milijonov pengo. Največ uvaža Madžarska iz Finske celulozo. Kreditni zavod za romunski uvoz bodo ustanovili romunski uvozniki z udeležbo Romunske narodne banke. Romunski uvozniki upajo, da bo novi zavod omogočil uvoz blaga po najugodnejših pogojih. Bolgarsko sobranje je dovolilo izreden kredit v višini 1100 milijonov Vesele velikonočne praznike želi vsein svojim odjemalcem JUGO-LUTZ kovinska industrija LJUBLJANA Vil. JZitogza^Liano kaltotiako IZDELUJE ČEMAŽAR JOSIP LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 OFFSET TISK, KARTONAŽA, KNJIGOVEZNICA levov za izpopolnitev bolgarskih železnic in pristanišč. Bolgarsko sobranje je sprejelo zakonski načrt, po katerem dobi država pravico, da razlasti na vsem Bolgarskem vse rudosledslvene pravice. Istočasno se je začelo bolgarsko trgovinsko ministrstvo pogajati z nemškimi tvrdkami za dobavo potrebnih strojev za pridobivanje zemeljskega olja. »Prvo, popolnoma v Turčiji izdelano prometno letalo bo začelo v kratkem leteti na progi Ankara—Carigrad. Osebne tarife turških drž. železnic so se s 1. aprilom zvišale za 15 odstotkov. Grški gospodarski minister je ukinil prepoved o posesti, prevozu in prodaji bombaža. Prosta trgovina z bombažem je zopet dovoljena, ravno tako tudi prosto predelovanje bombaža. Oskrba Portugalske z živili se je poslabšala. V javnosti se zahteva uvedba krušnih nakaznic. Sedaj dobiva vsak prebivalec na teden funt krompirja. Stročnice so popolnoma zginile s trga, tudi riža in testenin primanjkuje. V okviru nemško-švedskih trgovinskih odnošajev je bila sklenjena nova pogodba med Švedsko in Nizozemsko o medsebojni izmenjavi blaga. Nizozemska bo dobavljala Švedski čebulice cvetlic, sol, radijske potrebščine, stroje in električni material, iz Švedske pa bo dobivala les, papir, kroglične ležaje, stroje in kirurgične aparate. Švedska je izgubila od izbruha vojne 254 ladij s 972.394 brt, 1230 mornarjev pa je izgubilo življenje. Angleška oboroževalna tovarna Lake Wien and Star bo izplačala za lansko leto 37 odstotno dividendo. Tudi druge angleške oboroževalne industrije izkazujejo enako velikanske dobičke. * Severuo-ameriški urad za kontrolo cen sporoča, da se vsak dan kupi pri- bližno 2.5 milijona galon bencin« na ponarejene nakaznice. Po izjavi nekega člana ameriškega senata bo po vojni prišlo na vsako ameriško družino 10.000 dolarjev od celotnega državnega dolga USA. Japonska vlada je pristala ua zvišanje plač zasebnih nameščencev v omejenem obsegu. Plače do 150 jen mesečno se smejo zvišati za 10*/«, plače nad 150 jen pa za največ 7 •/«. fudi doplačila za nadure 6e smejo zvišati. Dosedaj je bilo na Japonskem načeloma prepovedano vsako zvišanje plač. Uvoz blaga iz prostih luk Trst, Reka in Sušak Šef pokrajinske uprave je poslal Pokrajinski zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine pod Vlil št. 2845/1944 z dne 1. IV. 1944 naslednje obvestilo: „Vrhovni komisar za operacijsko ozemlje »Jadransko Primorje* v Trstu je sporočil: Generalna carinska direkcija pri italijanskem finančnem ministrstvu je z razpisom 291/od. V z dne 28. II. 1944 pooblastila carinsko višjo direkcijo, da ne zahteva ni-kakega ministrskega uvoznega dovoljenja za blago, ki je bilo odpeljano iz prostih luk Trst, Reka in Sušak, ako gre za blago, ki je bilo vskladiščeno v zbiralne depoje od 20. januarja 1.1. dalje ali je bilo ta dan na potu. - Če gre za blago, kjer to ne pride v poštev, pa se zahteva pred-, ložitev uvoznega dovoljenja.* BIZJAK BORIS, urar LJUBLJANA Pralakova ui. 8 Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenj. odjemalcem cfosšp Pefelliinic LJUBLJANA, ;sv. PETRA NASIP_:7 KOLINSKA TOVARNA HRANIL D. D. V LJUBLJANI barva, plcsira in kemično s n a i i Že v 24 urah obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pcre, suši, monga in lika domače perilo tovarna J O S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelcnburgova 3 Telefon št. 22-72 I PETRONDFTA A. HMELUK I LJUBLJANA, Dunajska cesta št 35a ■ ■ želi vsem cenjenim odjemalcem ■ srnine lelltonolne praznike in naznanja, d« ima stalno na zalogi: Prvovrstni kolomaz znamke „Krona“, jermensko olje znamke karbolinej, katran, lekarniška drogerijska vazelina, glicerin pravi, glicerin sintetični, parfumske esence, kaolin, slikarske krede, težki špat (barit) beli, kalcijev karbonat 0, 00, 000, 0000, plasticol, Sintexpomice in druge v stroko spadajoče predmete 19 ■ ■ ■ ■ moda galanterija ♦ Ljubljana, Kongresni trg SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM CE\JENIM GOSTOM Gostilna pri „Lovcu“ Ljubljana, Rimska cesta - Telefon 46-95 LEOPOLD PflULIČ zastopstvo ŠKODOVIH zavodov Ves elektrotehnični material v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na zalogi SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE -m mj ~m Tjlf|lTLJUBLJANA Izdelovanje lesenih in želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka JAt JCj JL DUNAJSKA C.35 galanterijskih predmetov I želi svojemu članstvu vesele in zadovoljne \ P. Magdič \ Modna trgovina PARNA PEKARNA F. Kollman \ j Anton Marinc j j Ljubljana - jj Ljubljana — Dunajska c. 77 Liubliana. Gostilna Kačič ! ■ ■ ■ Ljubljana — Ciril Metodova 58 tttMIMMtltMlltMtMtaiMNtMItaiaiMtMlIMMtaMMaaHftaaaMMiatMIIMNmMMNtNHMM* z ■ Bizjak Filip krznarstvo j j Ljubljana — Kongresni trg \ ja■■■»■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■>■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••* Ivan |ančar Izdelovanje oljnatih barv, lakov, lirneia in steklarskega kleja Lfubljana Miklošičeva c. I Telelon štev. 33-01 I. Viagner-Šolar prodaja čevljev m Ljubljana, Pred Škofijo 9 j A. & E. SKABERNE LJUBLJANA. HESTNI TRS . Svetlobna teltsa. Vam najugodneje nudi tvrdka ..BONBONIERA" I. OSET ...........................................1 | »Itktnmc stroje In eperate. elektrolnstalacljiki material. tehnllee predmete nar i! Slavo Kolar Lastnik: MILAN KOLAR Ljubljana, Marijin trg j j LJUBLJANA, Dunajska cestama- Telet. 24-66 a ■•MaiieiiiiRiiiiiiiiiieii.iiiHRRiiiRMiiniiir laiiiMiiiieiHiaiaHiiiaaiBaeaaiiiieiRiiauiiiiuieiMiaiaiiiiiaHiaiieieeaHauHniaaiaBHiiaea«” Ljubljana, Dunajska c. 1 I ŽELEZNINA l PINTER & LENARD i LJUBLJANA i : : : aaaaBaiBBBBBaaBaBBBaBBBaBaBaBBBBBBBaBBaaBaBlIBBBBBIBBaBBBBaBBaBBBBBBBBBBBBaBIBaBBaBeeiee " Etiketc-iraver Još mmmmmm Ljubljana, Mestni trg Blagoslovljeno Veliko noč želi »MERKUR« , tovarna mila in kemičnih izdelkov vsem gg. trgovcempn odjemalcem | JOSIP URCH ■ : trgovina z vinom in žganjem Telefon 29-66 • Ljubija na Dunajska cesta 33 (Javna skladišča) ŠPEDICIJA TU R K prevzema Ocarinjen je vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vsa"po-jasnila brezplačno. Vilharjeva c. 33 (naspr. nove carinarnice) Tel. 24-59 LJUBLJANA Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarvkeva cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora) — Telefon 21-57 PROSTO JAVNO SKLADIŠČE prevzema Vskladiščenje raznega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem javnem skladišču. Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova ulica štev. 12 (nasproti mestne elektrarne) — Telefon 30-73 lesna; trgovska in industrijska ! družba z o. z. LJUBLJANA ! IVO fONTES trgovina s čevlji LJUBLJANA . MESTNI TRG 14 - LJUBLJANA Manufaktura na debelo ŠALAMUN & LAMPE Ljubljana Frančiškanska 4 Telefon 37—89 btev. 21). Karel Kavka stavbenik in tesarski mojster TELEFON 20-50 LJUBLJANA ŽIBERTOVA ULICA II Slaščičarna Terezija Novofny Ljubljana Gosposvetska cesta št. 2 Univerzitetna tisfcarna J. Blasni&a nasl. Kartonaža - litografija Uelifca Prati&a KONCESIJONIRANO ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE j IVAN M I HELČIČ j I LJUBLJANA ! GRADBENA KOMEKCIJELM DRUŽBA z 0. z. Vesele velikonočne praznike želi { { N. Bogataj nasl. Bernik Marija j trgovina s klobuki j Ljubljana • Stari trg SL 14 - Ljubljana ! KUNČIČ SIMON prodaja premoga in drv Ljubljana — Sv. Petra cesta T. iStarinfio Ljubljana — Prisojna ulica štev. 7 LJ U BLJAN A KOTNIKOVA 16 Vesele velikonočne praznike ž'eli vsem svojim cenj. odjemalcem IVAN ZUPANČIČ tovorna metel • LJUBLJANA. Kersnikova : f A. Adamič TOVARNA VREČIC - IZDELKI IZ CELOFANA-VREČE ZA MOKO itd. L|UBL|A1A, LepodvorsLai 23 — Tel. 46-69 trgovina lesnih izdelkov LJUBLJANA Sv. Petra cesta 22 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI FRANC OGRINC LIVARNA LJUBLJANA VII — JERNEJEVA ULICA Trgovina z mešanim blagom B. Pevec Ljubljana VII - Medvedova ul. 12 DESTILERIJA A K. Pečenko tovarniška zaloga usnja Ljubljana, Sv. Petra c. 41 i £>29177 JtoHtckuia IfoHfcIcuia f F. <£ P. Pertes J Ljubljana j CAJNI 3Z SIRUP 14 i Sodavičar in trgovina s kurivom j j Ljubljana, Šmartinska c. 11, tel. 34-52 j i 1 SOKI OKVIRJE 'tr; KLEIN STROJNO PODJETJE R. WILLMANN Ljubljana — Slomškova 3 SADNI V a Stefan Mencinger trgovina z mešanim blagom j Ljubljano — Šmarfinska cesta 10 \ j Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske na- • • prave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa, j : prevzema projektiranje ter opremo različnih mehaničnih naprav ter : ■ izvrfiuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, ■ : solidno in po možnosti najhitreje. — Telefon štev. 20-55. ■ a a ■ a a Tekstilna B ■ * a tovarna ■ ^ za pliše F. Eiflerl •■aaaeaaaeaaaeaaaeaa*aaaaaaeeeaaaaaaaeaaaaaaaaaaaeaaaeaaaaaaaaaeeaeeaaaeeaaaeaaaa«aaaeeaaaaa«eaav*a : | j Manufakturna in modna trgovina j /os. Ravnikar 1 Liubllana. Pogačarjev trg 1 j E . : Bon-Bon Čokolada - bonboni - keksi | Ljubljana - Miklošičeva c. 30 j KOPALIŠČE PRI SLOIII Prsna kopel za moške z uporab* bazena je odprta vsak torek od 7.30 do 16. ure i # ! • ■ : ; : e i Lj u b 1 j a n a 1 i j I i Peter Podboršek I a veletrgovina z vinom Ljubljana-Šiška j a Poslužite se RADIJSKE MEHANIČNE DELAVNICE tvrdke Radioval — Ljubljana Dalmatinova ulica št. 13. - Tel. 33-63 Vesele velikonočne praznike voščita vsem svojim odjemalcem Učiteljska tiskarna in fcnjigama d. d. v teiufiliani \ Manufaktura Starin Franc Ljubljana [ — Pogačarjev trg 3 GOSTILNA • ŽGANJARNA • MESARIJA •••••• ••••• •••• ••• •• „P0D STARO LIPO" '••••• ••••• •••• ••• •• LJUBLJANA, Borštnikov trg it. 3 TVORNICA SADNIH SOKOV IN MARMELAD »VITAMIN M LJUBLJANA CESTA 800 LET LJUBLJANE ST. 36 \Jistle uctUcoHoiHt pcavtulcc Ztti „Magraw tesna industrija w» turauta igeai £ i ubij ana FELIX URBANC • MARIJIN TRG * VELEŽGANJARNA Tvornica likerjev, ruma. vinjaka, vina-vermuta, bermeta. malinovca iz gorskih malin in kisa Viktor Meden - Ljubljana Celovška cesta štev. 10 — Telefon štev. 20-71 LEPO DARILO-LEPA FOTOGRAFIJA FOTO-STUDIO FRANJO MAVEC, Ljubljana Miklošičeva cesla št. 6 Prvovrstne f o t o a m at e r s k e izdelave; Podbevšek Filip trgovska agentura z vrečami LJUBLJANA VII Priporoča se Mesee Marija gostilna L|ubl|ana - Vič Jakob Vilhar ] ■ S urar : o ■ ■ ■ Ljubljana, Sv. Petra c. 36 \ ♦ Spedicijska pisarna ♦ LJUBLJANA VINO IN ŽGANJE NA DEBELO K. ČERMELJ - LJUBLJANA Tccut Stotnic i * m m ■ ■ jCiuMiona fosposvitsUa uda Matko Soklič Specerlfa, gostilna Liubliana — Pred Koniušnico M. TIČAR Ljubljana Šelenburgova ul. 1 ANTON MARKUN TRGOVINA Z USNJEM LJUBLJANA plifoioča ta (^Liskatna »Slooanija « 2taihti z o. e. JZjubljana * ~Ucgoim utica VOJNOVIČ i CIE jJUC PISARNIŠKE STROJE J\ IN POTREBŠČINE /CCdC LASTNA POP.RAVLJALNICA Co• ~ £fuMia*ta, (jcadišie št. 10 Slaščičarna-kavarna PETRIČEK Ljubljana Palača Dunov. Tel. 42-80, 41-89 Ivan Brunčič Ljubljana, CelovSka c. 42 Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo. Se>*j-topleje priporoča za vsav to stroko spadajočajjdela. C en a zmerna ! Delo solidno! Priporoča se HOTEL ŠTRUKEL LJUBLJANA Dragotin Hribar LJUBLJANA Zajc Joško manufakfurna trgovina A Priporoča se Gostilna Franc Volkar poslovodkinja Kristi naj Novak LJUBLJANA, Poljanska^cesta L /pw ZflJČUU LJUBLJANA Poleg tromostovja Stampilje, etikete tisk z jekloreza Telefon 38-61 A. ČERNE Muhi Sana, Dvorni trg 1 Priporoča se GOLJAR TEREZIJA gostilna Ljubljana Celovška cesta št. 279 Filip Sekavčnik železnina Ljubljana - Rimska cesta •■•■■•■■•■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■•■•■•■■■■•■■■■a ŠPEDICIJA TRANSPORTNO INJPAKETNO PODJETJE j PAKETOŠPED KOLODVORSKA ULICA 41 - TELEFON 33-03 j barve in laki Ljubljana Dunajska cesta 14 Helena Banko gostilna „Pri Nacetu" Ljubljana - Šmartinska ulica - Ljubljana ; Jos. Vodnika dediči | I kisarna in destilerija ■ ■ j Ljubljana — Gosposvetska cesta št. 42 : Gradbeno podjetje Šver A. Kosi [d. z o. z. Ljubljana, Rimska cesta. Tel. 48-73 Anton Legal v Špecerija, delikatesa, zajtrkovalnica Ljubljana Miklošičeva cesta 23 Cenjenemu občinstvu se priporoča 3. žiiberf Trgovina s čevlji in modnim blagom Ljubljana, Prešernova ulica Rudolf Jereb ^ trgovina z mešanim blagom ^ ^ Premog-Drva ^ Ljubljana/Čampova 8 Tel; 24-76 VRBINC f m IVAM ■ Ljubljana, Kolodvorska 8 - Tel. 42-98 ■ a ■ / i Stavbeni, pohištveni pleskar, ličar in V soboslikar Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ELEKTROINDUSTRIJI! 8: veletrgovina * elektrotehničnimi predmeti Ljubljana, Gosposvetska c. 13 Špedicija {SADNIK LJUBLJANA in prevozništvo KOlODWORJKa ulica 43 TELEFON 28-28 Ginca gostilna jEjubljana, ^Poljanska cesta 7 N. Lazar pletilstvo in galanterija Ljubljana Rimska c. in Selenburgova ul. IFmhičim &Jinrjooec Ljubljane, SMIerjeon milica 5 TRIBUNA m F. LAZAR Liubliana - Karl JUSUF MEHMETI LJUBLJANA, Stari trg 8 Ljubljana Frančiškanska 3 Trgovina z usnjem in kožami Jurlič Josipina Gostilna pri „Sodčku“ — Ljubljana Jože Klanjšček Ljubljana - Gosposvetska c. 1 (Levo dvorišče Figovec) „7xifylav" industrija perila Anton Novak trgovina z mešanim blagom in vinom Ljubljana - Stepanja vas LEN ASI & GERKMAN MANUFAKTURA LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA Špedicija Ljubljana - Cesta 800 let Ljubljane it 14-1. NASLOV BRZOJAVKAM: »GROM« — TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 24-54 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu. — Zastopniki družbe spalnih vozov S. O. E. za ekspresne pošiljke. — Vse potrebne in formacije brezplačno Kobilica Avgust tapetnik in dekorater Ljubljana - Dunajska cesta 36 ŠPECERIJA LENŠČAK ELZA Ljubljana, Poljanska c. 73 „Kotlarka“ - Božič Ivan kotlarstvo in kleparstvo Ljubljana — Dunajska cesta 35 ANTON PLEVČAK LJUBLJANA, PREŠERNOVA 5 Joško Smuc “ Specialna foto ~ trgovina in parfumerija \ Ljubljana v Selenburgova ulica liubliana, Selenburgova ul. 4 Šušteršič Egidij sofioslifcar Ljuffljana, Breg št. 14 - E>el. 31-01 Jože Olu Liubliana, Stari trg trgovina z železnino LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA jUVELIR Ljubljana - Selenburgova ulica s Ljubljana Telefon 35-91 ma/a Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim ODJEMALCEM Scheicher Adolf MLEKARNA sadje, zelenjava Ljubljana, Celovška cesta 28 tcikotaža in ftletefetfte PERILO, BLUZE, SRAJCE ZA DAME IN GOSPODE V MAKO, SVILENEM IN VOLNENEM PREDIVU JOPICE, PULOVERJI, S VITER JI, JERSEY-OBLEKE, MODNI, ŠPORTNI DRESI, PIJAME ITD. FIZ A O LJUBLJANA • Židovska ulica št. 5 epa tiskovina dviga Vaš ugled PLESKARSTVO, SOBO IN ČR K O S L I K ARSTVO \/apna stane SAMO GRADIŠČE ŠTEV. 3 - TELEFON ŠTEV. 40-20 Mi Vam lahko tako tiskovino izgotovimo hitro in po zmernih cenah v Vaše popolno zadovoljstvo Suhe gobe, gozdne in deželne pridelke. TISKARNA MERKUR D. D. Telefon št. 25-52 Ljubljana, Gregorčičeva 23 Priporoča se B. Kolb & Predalič Ljubljana — Kongresni trg : ■ ■ •••■■•»■••»»■■•■•■■■■»■■■■••»■■»■■»»■■n»■■■■■■■■■■■■■■*■■■•■ KAVARNA »METROPOL« MIKLIČ z udobnimi, prostornimi in prijaznimi igralnimi prostori se priporoča PRIPOROČA SE R. RAZNOŽNIK UVOZ STROJEV Zfl OBDELAVO LESA IH ŽELEZA LJUBLJANA - Tel. 40-42 - Pražakova 8/1. I kupujem po najvišjih j dnevnih cenah, vsako količino In. ČUČEK j Ljubljana, Sv. Petra c. 13 : Telefon 31-85 ■ • iiiiiiKiiiitmpHaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKii PRIPOROČA SE tvrdka tctywiHa • ^aiahUci\sUt^a • UcatUt^a in pred Škofijo št. is TeL % Tel. 40 /r* 40 88 © 88 Drva —Premog GOMBAČ Gledališka 14 Pirnat Franc I M trgovina z meianlm blagom ; Ljubljana-Vič [ ■ Priporoča se : Franja Kačič j gostilna i Ljubljana VII Priporoča se l Domača lanena industrija »PLATNO" d. z o. z. { prej Siegel & drug ~ Ljubljana = ! ••••m* ♦ ♦ S I I i ♦ ♦ ♦V ♦ « v« I ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Delniška Družba Pivovarne UNION ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM PIVA, KVASA IN ŠPIRITA PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! V_ ?: I S: v: S: ♦y ♦%* Z#**.* ♦♦♦♦♦♦♦ SLOVENIA TRANSPORT ■v SPEDICIJSKO IN TRANSPORTNO POD- )OS. L. ŠILIH Telefoni: Špedicija in tarifni biro: 27-18, 37-18 JETJE ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO Ljubljana, Miklošičeva cesta Carinska Pi8arna: 37-19 “ Po uradnih urah 24’19 Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih Mik. uvoz I7UA7 Poštni predal 239 - Čekovni račun pri pošt. hran. v Ljubljani 14.650 - Naslov za brzojavke: Slovenia transport £czič Vinko gostilna fjublj ctna — Janševa 3 zaloga usnja ■ ■ ■ ■ ■ ■ \ Ljubljana, Stari trg 18 j Si. fRgnola £jubljana - ^Dunajska cesta ■■■■■Ha■■■■■■■ ■ RESLJEVA C. 24' Vi KOTNIKOVA UL. 19 Ljubljana Dunajska cesta 12 (dvoriSCe) INDUSTRIJA ELEKTROTEHNIČNIH PREDMETOV IN IZDELKOV IZ UMETNIH SMOL ■ ■■■• aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaa !)§■■■■■■■■■■ ■■■»■■■■■■ ■*•■■■■■■■■■■■■■■■■■ aaaaaaaa 0 ?! • : : Antonija ; : A. Anko 11 Štrubelj-Češkuti 11 : ^ * Ljubljana : • modna in manufakturna j : Dunajska cesta 12 | : trgovina : :