224
Naši dopisi.
Iz Postojine 7. junija. (Izv. dopis.) Neprijetno je ganila Postojnčane vest, da je si. vodstvo južne železnice prestavilo v vsakem oziru vsega spoštovanja vrednega gospoda Fran Sterle-ta, načelnika postaje iz Postojine , v enakem dostojanstvu v Zalog pri Ljubljani. In zakaj? zato, ker mu vest ne dopušča, da bi se izneveril načelom razvitku milega nam naroda blagodejnim ter se sprijaznil z njega napredku sovražnimi; vsaj tako govore, da so nekateri gospodje nasprotne stranke po vsem taktnega, vestnega gosp. Sterle-ta toliko časa z ne presvitlimi barvami slikali južne železnice predstojnikom, da so dosegli svrho svojo — sebi sigurno v veselje, a v veliko nevoljo ogromne večine domoljubnih Postojinčanov, izlasti trgovcev.
Prijazen je bil gospod načelnik se strankami in po-strežljiv v službi,  ne oziraje  se  na politično mišljenje
enega ali druzega;   s tein  zadovoljen je moral biti, da tudi nolens, slehern ž njim.
In kod naroda sin je gosp. Sterle vzor pravega domoljuba. Svetinje, katere spoštuje ljudstvo slovensko in katere spoštovati moral bi vsak rodoljub, drage so bile njemu v meri dostojni. Vere ni imel le na jeziku, temveč živel je po njej dejanski; dolžnosti kristjana spol-jioval je on, dasi bi izgovarjal se čestokrat lehko se svojo službo. In na podlagi dejanskega, verskega svojega prepričanja in življenja, plamtel je on ljubezni do napredka narodnega. On sicer ni bil agitator; ali vendar previdno, modro, vztrajno, pošteno njegovo postopanje pridobilo je marsikoga, da je izlasti v važnih momentih izpolnoval narodno svojo dolžnost.
S tem pridobil si je srca Postojinčanov, v prvi vrsti domoljubov, ki so priredili mu dne 3. julija „Va-lete" v salonu „restavracije" železniške. Prisotnih je bilo 25 gospodov, med drugimi tudi gospod okrajni glavar A. Globočnik. Izrekala se je tu gosp. Sterletu iskrena zahvala za vestno izpolnovanje njega službenih in domoljubnin dolžnosti ter prosilo, da božja previdnost ga skoro dovede na mesto, kjer bode zadovoljen s svojo osodo.
Pokojni prečastiti gospod kanonik Fran Kramar služboval je v Postojini kot župnik 1. 1843.; kot žup-nik-dekan od 1. 1844—1847. Zasluga njegova je, da se je sezidala nova župnijska hiša; on je sicer ni zidal, a postavil je temelj in preskrbel za-njo načrt, katerega je izdelal tedanji okrožni inženir Lovrenc Hrasfield. — Smrt preč. gospoda kanonika oznanovalo nam je tridnevno zvonenje opoludne in zvečer, kakor tudi o njega pogrebu v sredo dne 2. t. m. ob 5. uri popoludne. Bog mu daj večni mir!
Od sv. Vida nad Cerknico. {Požar; zahvala; letina.) 29.  dne  maja letos je  posestniku Juriju  Tavželjnu iz Čohovega   pogorela   hiša,   hlev,   kašča in še le postavljeni skedenj.   V treh urah je bilo vse vpepeljeno.   Ker je ogenj ponoči   nastal,   ni bilo  mogoče druzega oteti, kakor otroke in živino.   To je bila še sreča, da ni bilo prav nič vetra ,   sicer bi  bila gotovo vsa vas pogorela. Moški so šli hitro na drugih  gospodarjev strehe in neprenehoma   nanošeno  vodo   po   slamnatih strehah polivali.  Nek sosed ima svoja poslopja komaj dva sežnja od tega pogoreica, katerih se vsled velikega čuvanja, hvala Bogu, vendar ni ogenj prijel. Kako je ogenj nastal, se ne ve prav; nekaj se govori, ko bi bil nek ptuj krovec Pavel iz vrhniških Rovt  na kak  način zanetil,   ki je svojega orodja iskal, in po požaru kar zginil ko kafra,   ker po-gorenega skednja še pokril ni. Dobro je še posebno, da je bil nesrečni pogorelec saj za nekoliko zavarovan, ter od „Slavije" prejel do 350 gold., ki bo vsaj za delavce imel,   toraj se zavarovalnici „Slaviji" prav lepo zahvali io vsem posestnikom   ta  zavod  posebno gorko priporo-čuje. Ravno pred enim letom je v tej vasi tudi eno poslopje pogorelo, ki pa ni bilo zavarovano,   zato pa tudi še dozdaj dodelano ni.  Letina bo letos  po hribih zopet le bolj slaba.    Sena se malo  nakosi,   krompir  je zelo redek,   ki so koščeki od velike moče pogojih in zvode-neli; potem je pa še slana in kake dvakrat toča  sadju in raznim poljskim pridelkom precej škode naredila. — Gojzde bi  bilo treba  varovati,   a zarad slabe letine bo treba le v njih živeža si iskati. — V hribih je uže tako slabo in težavno,   ker ni nobenega zaslužka, potem pa še slabe letine, je pa dosti nadlog.   Bog nam pomozi!
Fr. KI. Izpod Nanosa 25. junija. — V „Novicah" je bilo brati, da so v Razdrtem odločni narodnjaki, ali poštni pečat vedno nosi „Prawald". Več oči več vidi. O odločnih narodnjakih se ne more v obče govoriti; danes tako, jutri  drugače,   kakor  komu kaže.   Po naključji
-   225
pridem na razdrško pokopališče in pregledujem mrtvaške spominke. — Blizo vhoda naletim na spominski kamen iz preteklega stoletja!! O kaj še? Iz začetka ali vsaj srede  19. stoletja?   O kaj še!    Ampak  iz leta
1883.: „A. D. geboren-------gestorben — Juni 1883!"
Kdor ne verjame, naj gre pogledat, če ga pot mimo pelje. — 9. dne t. m. so bile tukaj volitve župana in svetovalcev za hrenoviško županijo. Vkljub vsemu nasprotju je bil z večino glasov izvoljen dosedanji župan Lenasi Anton, njegov nasprotni kandidat Matevž Premeri je dobil tri glasove manj.
Iz Ljubljane. (Gosp. deželni predsednik bar. Winkler) podal se je začetkom minulega tedna na odpust za nekaj časa v Logatec, čujemo, da hoče gospod predsednik ta čas porabiti v izdelovanje načrtov nekaterih postav za prihodnje zasedanje deželnega zbora kranjskega.
—  (Delavskega podpornega in bralnega društva v Gorici odbor) preklical je prav v zadnjem trenutku slovesnost blagoslovljenja društvene zastave, katera je bila napovedana za minulo nedeljo. — Kakor beremo, ščuvali so tamošnji lahoni in nemškutarji prebivalstvo toliko časa zoper nameravano svečanost, cla je tamošnja politična oblast, posebno po demonstrativnem sklepu goriškega mestnega zbora, skoraj do čistega preklicala prej brezpogojno dano privoljenje. — Ta dogodba se zelo čudno prilega k načelom , katera v besedah, pa tudi dejansko drugim narodo ni nasproti — proglaša sedanja vlada. — Le Slovenec bi tedaj na Primorskem ne smel kazati, da je tam njegova domovina 1 — Blizo tako, kakor zdaj v Gorici, godilo se je pred par leti pri enaki svečanosti v Trstu. — Čudili smo se takrat marsičemu, danes pa bi se še bolj čudili merodajnim vladinim krogom, ako bi res trpeli, da se — tudi ob času nevarnosti domovini in cesarju zvesti Slovenci na Primorskem — neoporečeno smejo na steno pritiskati. — Po vsem odobrujemo ravnanje društvenega odbora , da je zavrgel pogoje, ki bi mogli neomadeževano zastavo zvestih in zavestnih Slovencev le sramotiti.
Dogodba ta postala je politično imenitna za Slovence. Upamo, da bode konečno tudi Taaffejevi vladi nekaj več ležeče na navdušeni zvestobi in neomejeni požrtvovalnosti Slovencev, kakor na osebi tržaškega namestnika.
—  (Vreme.) Minulo nedeljo nastala je v bližini Ljubljane huda ura s hudo nevihto, v nekaterih krajih tudi s točo, drugim krajem došel je ob tistem času lep miren dež. — Včeraj zjutraj ponovila se je zopet nevihta, sicer pa je vreme lepo gorko in polju zelo ugodno.
—  (Močvirski odbor) zboruje dne 12. t. m. ob 9, uri zjutraj v dvoranici c. k. kmetijske družbe; na dnevnem redu so: 1. Naznanila predsednikova, 2. predlogi posamesnih odbornikov.
—  (Spominek na vlansko cesarjevo navzočnost v Ud-matu) razkril se bode slovesno prihodnjo nedeljo ob 4. popoludne. — Gospod župan Martin B a v d e k dal je namreč v svojo hišo v Udmatu vzidati lepo izdelano ploščo v spomin veselega dogodka, ko je pred letom dobil priliko, tam pozdraviti presvitlega cesarja. Slovesnosti vdeležijo se „Sokol" , čitalnica ljubljanska in bizoviška; slavnostni govor pa bode govoril gosp. Mahkot, c. kr- okrajni glavar ljubljanske okolice. Vabljeni so k slovesnosti vsi, kateri se zanimajo za-njo.
—  (Presvitli cesar) nakazali so mlinarju A vb elj nu z Dvorja, kateremu je huda nevihta prizadela veliko škodo, 200 gold.
—   {Odkritje Amerike), podučno-zabavna knjiga v treh delih obsegajoča 162, 142 in 134 strani, predelal H. Majar, dala je na svitlo in založila Kleimnajerjeva tiskarna v Ljubljani.    Dobro došla!
—  (Seja glavnega odbora c. k. kmetijske dražbe) je bila v nedeljo 6. t. m. Natančneje poročilo je med gospodarskimi stvarmi.
—   (Birmanje v Ljubljani) ne bode 13. dne t. m.; ampak drugo nedeljo dne 20. t. m., ker je škof tržaški dr. Glavina nekoliko obolel. — To je tudi vzrok, da je posvečevanje tukajšnjih novomašnikov odloženo za par dni. — Vsa daljna škofovska opravila pa upamo, da bode opravljal uže novo imenovani škof ljubljanski dr. Misia.
—  {„Narodne biblijotekeu Krajčeve) došel nam je snopič 11., ki prjnaša povest: ,,Za kruhom", in snopič 12., obsegajoč „Črtice iz življenja na kmetih" iz spisov Andrejčkovega Jožeta.    Cena je snopičem po 15 kr.
—   {Pri c. kr. vojaškem oskrbovalnem zalozišči v Ljubljani) se bode dne 11. julija t. 1. na javne ponudbe oddajalo oskrbovanje s senom, slamo in z drvmi, in sicer za postaji Ljubljana in Rudolfovo za čas od L septembra 1884. do 31. avgusta 1885., in za postajo Toplice za čas od 1. junija 1885. do 31. avgusta 1885. leta. — Natančneje se izve pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani.
—  (Odbor „Slovenske Matice1''') zboruje v ponedeljek 14. julija ob 6. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXIII. odborovi seji. 2. Naznanilo prvosedstva. 3. Poročilo tajništva. 4. Podrobno pretresovaaje prenare-jenih pravil in opravilnega reda. 5. Poročilo gospodarskega odseka.    6. Posamezni nasveti.
226