Italija vpadla v Grčijo Grčija odklonila ultimatum. Proglašena je bila takoj splošna mo- (Reuter.) Italijanska vlada je dne 28. bilizacija v Grčiji. Kralj Jurij je objavil oktobra ob 2. uri ponoči stavila grški manifest narodu, v katerem ga poziva vladi triurni ultimat, z zahtevo, da Gr- na obrambo domovine in pravi, da je čija izroči Italiji vojna oporišča, zlasti vse luke ob obali Sredozemskega morja in na otokih. Grška vlada se je sestala k seji. Predsednik vlade general M.etaxas je sporočil italijanskemu poslaniku, da Grčija odklanja ultimat. Grčija prisiljena boriti se do konca za svojo neodvisnost in svobodo. Italijanske čete so ob 5. uri zjutraj prekoračile albansko-grško mejo. Iz Rima in Berlina ta vest še ni potrjena, tudi v Moskvi do opoldne še niso nič vedeli o vpadu Italije v Grčijo. Spopad o&) grški meji Izjava grške vlade. Grška vlada izjavlja, da so neresnic-: nami je prekinjena. ne italijanske vesti o spopadu med italijanskimi in grškimi vojaki pri Korči. Ni res, da bi bili grški VQjaki prekoračili mejo in napadli Italijane. Italijanski listi javljajo, da je bilo pri spopadu vje-tih 7 grških vojakov, dočim sta bila 2 albanska vojaka ubita in 3 ranjeni. — Letalska zveza med Brindisijem in Ate- Sestanek Hltleria in Mussolinija v Florenci (DKB.) Dne 8. oktobra t. 1. sta se se- minister von Ribbentrop in zunanji mi-stala v Florenci Hitler in Mussolini, se- nister Ciano. stanku sta prisostvovala tudi zunanji Namen sestanka še ni znan. Stev. 124 • Maribor, torek, dne 29. oktobra 1940 • Leto XV IZHAJA TRIKRAT TČITtNSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—•. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De~ lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasiki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Diplomatski napori za zakliučitev volne Zakaj je Nemčija sklenila sporazum s Francijo? Evropska vojna, ki ie začela z vdorom Nemčije na Poljsko in se je >potem nadaljevala v obliki bliskovitih in zmagovitih pohodov nemške armade na Dansko, Norveško, v Belgijo, na Nizozemsko in v Francijo, traja dalje, 'trideset kilometrov široka morska ožina, ki loči Nemčijo od Anglije in onostran te ožine vladajoča odločna volja, da se je treba boriti do končne odločitve, ker gre za obstoj angleškega imperija in samostojnost ter neodvisnost angleškega naroda, je postavila, skoro bi rekli, nepremostljivo zapreko za nadaljevanje bliskovite vojne in njen riagel zaključek z vojaškimi sredstvi za tiste, ki so bili na njo pripravljeni. Vojna se podaljšuje; namesto bliskovite vojne in naglega zaključka, pričenja vojna za surovine, za življenjske potrebščine, vojna do izčrpanja, vojna, čije izid je odvisen od' odgovora na vprašanje: čigav zaveznik je čas? Vojna se med tem nadaljuje. Bombe Padajo na London in Anglijo, padajo PA tudi na Nemčijo in Italijo, to se lahko nadaljuje, kdo v:e koliko časa, ne samo v Evropi, ampak tudi v Afriki. kjer so težave vojskovanja več kot flnvolj zn ati e. Vojna pa žre in izčrpava. . Žato je razumljivo, ako vojne podvige ene 'J! druge plati že od_ vsega začetka prepletajo diplomatske akcije, čijih namen je izvajati na svojega nasprotnika pritisk, mu z grožnjo preplašiti zaveznika, ali pa prepričati tistega, ki bi prišel v Poštev kot zaveznik, da je bolie zttnj, ako se ne spušča v nobeno podobno akcijo. Pred začetkom vojne 2e davno pred začetkom vojne je začela velika diplomatska bitka med Nemčijo in njenima nasprotnicama, Anglijo ter Francijo, ki sta postali po zasedbi Češkoslovaške njeni odkriti sovražnici. Francija in Anglija sta računali s tSov. Dušijo kot zaveznico, toda Nemčija jp pridohila to nekdanjo svojo neizprosno idejno sovražnico za se, seveda za ceno opustitve vseh načrtov, ki jih je imela nemška politika na vzhodu. Izgubljeni diplomatski bit-m v Moskvi ie sledila vojna, v kateri je ime-,a Nemčija zavarovan hrbet na svoji vzhodni ',;cji in prosto roko za obračun s Poljsko, kakor tudi na severu in zapadu. Kakšne koristi J tc prinesel sporazum z Moskvo so najlepše Pokazali njeni vojni uspehi. Tekma za Italijo . Italija je' bila zvezana z Nemčijo že izza rjtsa abesinske vojne, v kateri se je edino [jemčija, poleg Japonske, postavila na stran 'ulije. Obe državi in Japonsko je vezal tudi Protikomunističen pakt, ki jih je prvotno dru-Proti SSSR. Anglija in Francija sta si ob (joruhu vojne prizadevali, da nevtralizirata JS®nJo. Joda Italija je zahtevala več, kot pa 'la Ji mogle Francija in Anglija dati brez izgube svojega prestiža. Anglija in Francija sta -Rubili svojo diplomatsko bitko v Rimu, potem 0 le bilo jasno, da je Francija tudi dejansko "a. tleh. ).? izgubo te diplomatske bitke in vstopom •‘lije v vojno je izgledalo, da je vojna v Ev-. ri odločena in neposredno pred zmagovitim ""ceni za državi osi, Nemčijo in Malijo. Uspeh Anglije v Zedinjenih državah z yllK.li,!' Jc že od vsega začetka iskala stike ‘zedinjenimi državami Severne Amerike, ki ti-.r,Sprva kazale, da bodo ostale ravnodušne •'hram vojni v Evropi. Izjave, ki so začele v majati iz Evrope po poraz« Francije, o no- Won«*mtv! ,svetal P so p!ajšalc angleški di-hrii' ♦ njeno delo v NVasliingtnnu. da prebod,. ond.°"!n v,ado in Javno mnenje o brez-t KOini potrebi sodelovanja z Anglijo, v in-A u ameriške varnosti ih neodvisnosti u'Khja- je dobila v Zedinjenih državah svo-zaveznika, ki Ji je obljubil staviti na raz- polago svojo gospodarsko moč, svojo industrijo in orožje. Zaman je bilo prepričevanje, da Zedinjenim državam :ie preti nobena nevarnost, ako ostanejo pri svojem načelu: Amerika Amerikan-cem, Evropa pa Nemčiji in Italiji. Za pridobitev Španije Med tem je Anglija zgubila svojo diplomatsko bitko v Španiji. Kakšno^ važnost sta pripisovali Francija in Anglija Španiji, se vidi iz tega, da je Francija poslala v Španijo maršala Petaina, ki je veljal za osebnega Prijatelja generala Franca, Anglija pa svojega nekdanjega vojnega ministra Samuela Hoareja. Obe državi sta se trudili, da bi Španijo vsaj nevtralizirali, ker sta vedeli, da je idejno na strani Nemčije in Italije in izza časa državljanske vojne tudi njuna dolžnica. Po padcu Francije je Španija odkrito stopila na stran Nemčije in Italije. Panameriška konferenca Španski režim je postavil svoje zahteve na-pram Angliji in ko je potem postalo jasno, da se je VVashington odločno opredelil za Anglijo, je dobila Španija za nalogo, da prepriča VVashington, da je njegova politika zmotna. Dejstvo, da so južne ameriške države nekdanja španska posest in da je državni je?ik v teh državah ^Panski ter narod več ali manj soroden španskemu, s,e je smatralo kot zadosten razlog, da Španija, kot idejna pripadnica ar-žav osi javno razglasi svoje zahteve glede njene nekdanje posesti v južni Ameriki. J’a akcija pa .ie rodila nasproten učinek. Sledila je panameriška konferenca pod vodstvom Združenih držav, na kateri je bil storjen sklep o gospodarski in vojaški zvezi vse Amerike, ki se je postavila odločno proti vsakemu vmešavanju Evrope v njene zadeve. Prepričanje, da je treba podpreti Anglijo, pa se je v Was-hingtonu še utrdilo. Možnost ogrožanja Zedinjenih držav iz Evrope, potom južne Amerike, je poglobila vez med njimi in Anglijo in rodila vojni dogovor med Zedinjenimi državami in Kanado. V dokaz iskrenosti Anglije do Zedinjenih držav pa je sledil odstop vojnih oporišč na angleški posesti v območju ameriškega morja Zedinjenim državam. Tekma za Japonsko, sklenitev trozveze in angleško-ameriškega sodelovanja na Tihem oceanu Med tem se je vodila diplomatska bitka za Japonsko. Anglija jo je hotela pridobiti z zaprtjem birmanske ceste za dovoz orožja generalu Čankajšeku. Toda Japonska je bila mnenja, da ima več koristi od tega, ako se polasti posesti poraženih držav v Aziji, In-doklne. Nizozemske Indije in pozneje mogoče šč sestavnih delov angleškega imperija. Razen 'tega se je Berlinu posrečilo prepričati vlado v Tokiju. da jc angleško-ameriško sodelovanje naperjeno proti bitnim interesom Japonske v Aziji in na Tihem oceanu. Anglija fe zaman zaprla birmansko cesto. Japonska Je krenila z Nemčijo in Italijo Kot protiutež angleško-ameriškemu sodelo-'anju jc po sestanku Hitleria h Mussolinija na Brenuerju sledil pakt med Neifičijo, Italijo it’ Japonsko. .. , ,i . i t - • Zedinje- ne države so se izjavile proti v Berlinu sklenjenemu paktu, da Ih Japonska diktirala Aziji nov red. Nato ie sledila 0 diplomatska akcija Nemčijo na jugovzhodu Evrope, potem ko je SSSR z zasedbo Besarabije miniral romunski režim. Najprvo v obliki raz-sodništva med Madžarsko in Romunijo. Nato je sledila osvojitev Romunije brez boja in prodor Nemčije na Balkan. Nemčija in kalija sta dali Rqmuniji jamstvo za njene meje in pod vidom tega jamstva je nemška vojska zasedla vsa strateško in gospodarsko važna središča v Romuniji. S tem je Nemčija povedala, da je meja njenih in sovjetskih interesov na Prutu in Črnem morju. Prihod nemške vojske v Romunijo pa je imel svoj odmev tudi v Bolgariji, ki je že iprej stala odločno pod vplivom Nemčije in Italije. Ta nemški sunek na Balkan je bil predvsem namenjen preizkušnji Turčije in Grčije, ki sta sprejeli angleško varstvo. Preko ozemelj teh dveh držav vodi pot na Sredozemsko morje in v Azijo, čez Sirijo in Palestino do Sueza, kjer je žila dovodnica angleškega imperija. Pred tem je Italija, ob priliki nekih incidentov na grško-albanski meji, kjer so bili umorjeni neki albanski veljaki, opomnila Grčijo na njeno zadržanje, ki ni v skladu s stališčem držav osi. ' - 1 \ -1 » Mem tem pa bal- kanska akcija še ni zaključena. Baš te dni je prišla vest, da sta prišli v Bolgarijo po eni strani številno nemško vojaško odposlanstvo, na drugi strani pa tudi precej številno sovjetsko vojaško odposlanstvo. Ali po dogovoru, ali ra v znak, da obe državi smatrata za po- trebno dati povdarka svojim interesom na Balkanu, južno od Romunije, bo pokazala skorajšnja bodočnost. Poskusi s Španijo Ker je na Balkanu dielomatično in vojaško položaj utrjen, treba je pa novih akcij, ki naj okrepe položaj Nemčije in Italije ter pripravijo, ali celo omogočijo njuno zmago diplo-niatičnim potom, je začela nova igra na zapadu. V okvir te diplomatične igre spada najprvo poset španskega notranjega in sedaj zunanjega ministra Sunuerja v Berlinu. Od tega obiska se je pričakovalo, da bo Španija aktivno stopila v vojno na strani Nemčije in Italije. Toda izkazalo se je, da o tem ne more biti govora, vsaj ne zaenkrat, kajti Španija je nreveč razrvana, da bi mogla tvegati vstop v vojno. Od Anglije nihče ničesar noče ,‘- i Splošno zapažeu je bil članek , v rimskem »Telegram«, glasilu italijanskega zunanjega ministra Ciana, v katerem je bilo rečeno na naslov Anglije, da naj sprejme ponudeno roko, ker Italija in Nemčija tudi v sedanjem trenutku ne mislita da bi si prilastili angleško posest. Hitler predlaga sporazum Franclji Istočasno pa je bilo tudi zapaženo. da so v nemškem 'tisku prenehali napadi na francosko vlado v Vichyju. Neposredno se je to zgodilo po nedavnem neuspelem poskusu izkrcanja generala de Gaulleja v Dakarju v Seuegaliji v Afriki, kjer je prišlo do boja med francosko in angleško mornarico in pozneje do napadov francoskih letal na Gibraltar. Pričele so se Širiti vesti o zbliževalnih poskusih med Nemčijo in Francijo. Ko je potem pretekli teden prišla vest, da ‘je Lava! povabljen k Hitlerju v Pariz, se je mislilo, da je prišel čas za aktivno sodelovanje Francije na strani Nemčije in Italije proti Angliji. Osebnost Lavala, ki je že dolgo gojil simpatije za obe državi, je opravičevala te domneve. Mogoče je bil Lava! osebno tudi za tako menjanje francoske politike zlasti ako hi se nudila prilika, da s tem reši francoski imperij. Poznejši sestanek maršala Petaina in Hitlerja pa je pokazal, da ne gre za vojno pomoč Francije Nemčiji in Italiji, ampak za nekaj drugega. V Berlinu so izračunali, da bi bila sklenitev miru s Francijo in prostovoljna vključitev Francije v novi red v Evropi, važna karta v rokah držav osi. da jo izigrata proti Rooseveltu, dokazujoč mu, da se je Evropa že odločila glede svoje bodočnosti, da se ta nikogar drugega več ne tiče in da je vsako podpiranje Anglije samo nesmiselno podaljševanje vojne. Državi osi itak ne želita od Anglije ničesar, Anglija naj pusti Gibraltar in Suez, Gibraltar Španiji, Suez ina Egiptu (v tem smislu ie bil mišljen diplomatični apel nekega italijanskega generala na egiptskega kralja, v katerem ga je pozval, da naj pokaže Angležem hrbet) In vojna je končana. Ta diplomatska akcija Je namenjena ameriškim volileem, ki bodo 5. novembra šli na volišče in ki naj razoroži Roosevelta. Četudi se Willkie trenutno ne loči dosti od Roosevelta, bi pa padec Roosevelta vendarle potrdil zmago nemške diplomatične ofenzive v Zedinjenih državah. Sestanek med Hitlerjem in Francom je služil istim ciljem. Gre pa še za eno akcijo, ki se vodi spored-no in z istim ciljem. Japonska obdeluje SSSR Da se prepriča SSSR o tem, da trozveza meu Nemčijo, Italijo in Japonsko ni naperjena proti SSSR in da je Japonska voljna sodelovati s SSSR pri urejevanjzu Azije, je istočasno iprispel v Moskvo novi japonski poslanik Tatekava z obširnimi pooblastili, da sklene s SSSR nenapadalni in prijateljski pakt. S tem, da se SSSR nevtralizira in na ta način pridobi za politiko držav osi, se hoče obenem prikazati v Zedinjenih državah in v Angliji, da je nadaljevanje vojne anglosaškega sveta proti državam osi nesmiselno, ker se je svet na gotovem področju sporazumel in odločil za nov red, v anglosaški svet pa se itak nihče ne vtika. Kakšen bo rezultat? ' Odgovor 'na te diplomatske akcije bo sledil iz Anglije, dne 5. novembra iz Zedinjenih držav in v kratkem tudi iz Moskve. V Berlinu, Rimu in Tokiju se nadejajo, da bi z izolacijo Anglije in nevtralizacijo Amerike ter SSSR dobili vojno z, diplomatskimi sredstvi. Z Anglijo bi se našel aranžnran glede Gibraltarja ih Sueza. Nemčija, Italija in Japonska pa bi vendarle postale odločujoče države sveta. Odgovor Zedinjenih drlav Nemiljl »Ako bi Zedinjene države sedaj ne pomagale Angliji, bi se izpostavile nevarnosti na lastni zemlji«, pravi Cordell Hull. Dne 26. oktobra zvečer je govoril v Washingtonu zbranim novinarjem ameriški. zunanji minister Cordell Hull o nemški diplomatski ofenzivi, ki ima za cilj da pridobi Zedinjene države za posredovalno akcijo. O sodelovanju Nem- čije in Francije je rekel, da pomeni najtežjo ogrožanje ameriških interesov. —* Akcija Nemčije predstavlja nacistično-fašistični poskus nosilcev sistema, da za trajno uveljavijo svojo voljo, moč in diktaturo nad narodi Evrope, Ako ta poskus sedaj ne bo zlomljen, bo Amerika na svoji lastni zemlji ogrožena. — Zato mora pomagati Angliji z vsemi sredstvi in biti pripravljena stopiti v boj za svojo obrambo, kjer koli bo to potrebno. Odgovor Franciji In Španiji Vest o sklenitvi sodelovanja med Nemčijo in Francijo je imela svoj odmev v Zedinjenih državah. Takoj potem je bilo javljeno, da je dve tretjini držav Letalski Nemška letala napadajo Anglijo kljub neugodnemu vremenu. Iz Berlina poročajo: Skupine težkih bombnikov, v spremstvu lovskih letal, so dne 26. t. m. nadaljevale napade na London in druge kraje v južni in srednji Angliji. Kljub močni angleški obrambi so bombe iz letal zadele važne vojaške objekte, posebno v Birminghamu. 100 km zapadno od irske obale pa je bila zadeta z bombo angleška 42.000 tonska ladja »Empress of Britain«. Posadka je morala z ladje v rešilne čolne. V noči na 27. oktober so bombniki napadali London in industrijo v Birminghamu in Coventryju ter luko v Liverpoolu. Mnogo bomb je bilo vrženih tudi na luke v severni Škotski in na letalske lope. Povsod so izbruhnili požari. — Škoda povzročena po angleških bombah v Nemčiji in v od Nemcev zasedenih krajih ni velika. — 9 angleških in 4 nemška letala so bila sestreljena. — V nemških poročilih se še omenja, da je bilo 26. t. m. skrajno slabo /vreme in celo snežni vihar nad Anglijo. V Londonu je tega dne najmanj 10.000 ljudi izgubilo streho. Iz revirjev smo prejeli ta-le članek, ki ga objavljamo: V naših revirjih je postalo izdajanje raznih letakov neke posebne vrste manija. Posebno pred in po vsakem mezdnem gibanju rudarjev pri TPD jih kar mrgoli. Eni nosijo neopravičeno podpis kakšne strokovne organizacije, drugi zopet kake stranke in tretji celo podpis tega ali onega, ki pa sam prav gotovo ni pisec in izdajatelj letaka, ker prvič ne zna kaj takega sestaviti in drugič nima sredstev, da bi letake naročil. Toda nas se, to ne tiče, ljudje imajo vsak svoj značaj in naziranje o udejstvovanju v javnem življenju. To svobodo želimo zase in je tudi drugim ne želimo kratiti. Iz vsebine takih letakov je razvidno, za čem stremijo pisci ozir. tisti, ki se skrivajo za namišljenimi pisci in izdajatelji. Toda za vsebino odgovarja vedno tisti, ki je podpisan na letaku. So ljudje, ki jim je pokvarjenost, rekli bi prirojena. — Takim je blatenje drugih, predvsem tistih, ki se v delavskem gibanju javno in pozitivno udejstvujejo, prva naloga. Zato, kadar se nahajajo rudarji pred mezdnim gibanjem, izdajajo oz. podpisujejo letake, v katerih na najbolj kričeč način opisujejo bedo ameriške celine podpisalo sklep pan-ameriške konference, da se stavi za časa vojne pod ameriško nadzorstvo vsa kolonijalna posest evropskih držav v ameriških morjih, ali na celini. Sklep je naperjen proti Franciji. Istočasno je vlada v Washingtonu odredila, da se počaka s pošiljatvijo 10 tisoč ton žita v Španijo, ki je bilo že natovorjeno, kot pomoč Zedinjenih držav Španiji. napadi Napadi Angležev na Berlin V noči na 27. oktober so angleška letala napadla Berlin in metala bombe na neko tovarno letal, električno centralo in železniške naprave. Nadalje so bile vržene bombe na tovarne umetnega bencina v Stettinu, Leuni (ki proizvaja 50 odst. vsega umetnega bencina) in Kolnu. Hudi napadi so bili izvršeni na Dortmund in Bruselj, na 15 raznih letališč in vojaške objekte. — Podnevu dne 26. t. m. je bila bombardirana elektrarna pri Brestu v Franciji in blizu norveške obale potopljena ena ladja. Nemci so zgubili dve, Angleži tudi dve letali. Nadalje so bile napadene luke in doke v Cuxhavenu, Bremenu in Hamburgu. Angleški napadi v Egiptu Dne 25. t. m. proti večeru so napadla angleška letala s sodelovanjem vojne mornarice italijanske pozicije pri Sidi Baraniju v Egiptu. Italijanske postojanke in taborišča so bila zasuta z ognjem razjstreljenih granat. Letala so metala bombe na italijansko luko Tobruk v Libiji in na kraje v Eritreji. Vse te operacije so se izvršile brez izgub. rudarjev rudarjev, stavijo visoke zahteve, za katere pozivajo rudarje v odločno borbo. V teh letakih je pa tudi že kar v naprej povedano: Arh, Murn itd. vas bodo zopet izdali in prodali. Ko je potem mezdno gibanje zaključeno, izidejo zopet letaki, češ, vse strokovne organizacije so vas izdale in predvsem pa »Zveza rudarjev Jugoslavije«, z izdajalskim Arhom, Bazeljnom in Murnom na čelu. Tako pisanje znači višek »razredne borbe«. Kaj hočejo ti elementi s tem doseči? Ker sami tega povedati nočejo, jim povemo na kratko mi. Pravi avtorji teh letakov dobro vedo, kaj se da ali ne da dosečl^za delavstvo; oni vedo, da blato, katerega mečejo s temi letaki na vodilne sodruge v razredni strokovni organizaciji, imenovanih ne zadene. Toda njih namen je razkrajati, delati zmedo in pri tem računajo na nezavednost, politično zaslepljenost gotovega dela rudarjevf-s pomočjo katerih skušajo delati stalno zmedo med rudarji, jih goniti v divje stavke, ustvarjati nepotrebne žrtve, odgovornost zato pa naprtiti nekomu drugemu. To je namen in cilj teh letakov. Ker pa že sami uvidevajo, da zgubljajo na terenu med rudarji, so lažnjivost D&fnQ> Uv Svoboda vzgoje in kulture. Človek je živo bitje. Prirojeno m« je stremljenje po popolnosti, po življenju in borba za svoj1 o*bstanek. To prirojeno stremljenje mora negovati, kar se godi s tem, da se izobražuje in spoznava vse, 'kar je okoli njega in kar vpliva ugodno ali neugodno na vršitev te prirojene bitnosti. Tej veliki resnici se dela povsod krivica, kjer se jemlje človeku udejstvovanje v tem pravcu. Človek, ki nima pravice do izobraževanja in spoznavanja, otopi ali podivja. Nazaj se vrača k živalstvu in zverinstvu ter s tem ovira progresivni napredek pravega človeka. Človek postaja s tem defekten in škodljiv. Vrnimo se h kulturnemu delu! Posvarimo pa tudi one, ki delo ovirajo in pripravljajo s tem duhovno anarhijo. Zakaj ne more biti objavljena važna gospodarska naredba? »Hrvatski dnevnik« piše v uvodniku z dne 26. t. m. o delu vlade, ki si je stavila za nalogo izvesti velike gospodarske in socialne reforme, pa ji je vojna preprečila njeno delo. Toda tudi njeno delo za organiziranje pomoči prebivalstvu v sili naletava na zapreke, ki leže deloma tudi v politični mentaliteti, ki se pri nas še ni dovolj spremenila. »Neka zelo važna naredba gospodarskega značaja, ki je bila že sprejeta v vladi, še do danes ni bila objavljena, samo zato, ker ni rešeno vprašanje, ali naj se objavi i v »Službenih no-vinah« i v »Narodnih novinah«. Ta primer smo navedli, da se vidi, s kakšnimi težkočami se imajo boriti hrvatski predstavniki 'V osrednji vladi.« — H* ♦ l Ravnateljstvo za prehrano, kakor listi poročajo, je preskrbelo dravs.ki banovini doslej 300 vagonov pšenice. Letno potrebuje dravska banoivina 7 do 10 tisoč vagonov pšenice. Roosevelt Američanom. V sv.ojem volilnem govoru dne 24. oktobra je izjavil Roosevelt Američanom, da kljub vsem napadom na demokracijo Američani ne bodo spremenili svojega mnenja. Ponovil je besede utemeljitelja ameriške svobode Lincolna, ki je dejal: »Verujem v načelo, da pravica ustvarja moč in v tej veri imejmo pogum izpolnjevati svojo dolžnost tako, kakor jo pojmujemo.« Predsednik industrijskih delavskih organizacij (nekvaliiiciranih delavcev) v Zedinjenih dr- in prostaštvo v vsebini letakov še stopnjevali. — Ker v decembru lanskega leta niso več popolnoma uspeli, ker se jim je njih namen ponesrečil v marcu in avgustu in se jim bo morda tudi v oktobru, jih to boli in jezi. Zato: doli z izdajalskimi voditelji v strokovnih organizacijah! Na vse to njihovo takozvano sočustvo do »trpečih rudarjev« jim odgovarjamo mi — in lahko rečemo, da v imenu velike večine rudarjev, ki so te gospode že spoznali — da rudarji hočejo delo in poštene življenjske pogoje. To drugo se pa da doseči le z legalno, močno strokovno organizacijo, obstoječo iz zavednih in discipliniranih članov. Zato podlost, nanizana v takih letakih, ne zadene pri rudarjih več v živo. To smo smatrali za potrebno, da povemo tem škodjivcem rudarjev. Ne v veri, da jih bomo spreobrnili, temveč z željo, da jih rudarji še bolj spoznajo, kar bo edino njim v korist. si/eiu žavah Lewis je izjavil, da naj delavstvo glasuje za Willkieja, ne za Roosevelta. Izvolitev Roosevelta, tako je izjavil, bi bila poguba za Ze- j dinjene države. Kako je zaključila stavka rudarjev v rudniku Ljubiji v Bosni? 38 dni so stavkali rudarji nat rudniku v Ljubiji, ki je last Jugoslovenskega { Čelika d. d. Stavko je zaključil sklep razsodi- ; šonega odbora. Delavci ne dobe za čas stavke nobene mezde, zanaprej pa plače, kot ostali * delavci Jugočelika. Vprašanje premestitve petero delavcev, ki so se najibolj izpostavili v stavki, je prepuščeno v rešitev sporazumu med zaupniki in upravo podjetja. To se pravi, stavka ni uspela. Izseljeniški vložki v ameriških dolarjih se obračunavajo po svobodnem borznem tečaju. Ameriški izseljenci so vlagali prihranke v naših denarnih zavodih tudi v ameriških dolarjih. V nekaterih primerih se ►edaj zaračunava ob pretvarjanju teh deviz v dinarje dolar po uradnem tečaju din 44.55 za en dolar. Devizni odbor pa je objavil pojasnilo, da morajo zavodi hranilne vloge v dolarjih, ki so jih naložili pri njih naši izseljenci v ameriških dolarjih, plačevati po sedanjem svobodnem borznem tečaju, in sicer dolar po 55 dinarjev. Bivši guverner Srbije za časa avstrijske oko' pacije general Salis Seewis je umrl, 78 let stari v Zagrebu. »Hrvatski dnevnik« je posvetil umrlemu dolg nekrolog, v fkaterern ga slavi kot dobrega Hrvata in zelo naklonjenega Srbom, kar da je dokazal kot guverner v Srbiji, ko se je moral umakniti na madžarski pritisk. Kdo pa je bil potem odgovoren za vse ono, kar se je pod guvernerjem Salis Seevvisom dogajalo v Srbiji? Vodo bodo podražili v Zagrebu s 1. decembrom od din 1.35 na din 1.50 za kubični meter, t. j. za 20 odst. Prva tovarna avtomobilov v Jugoslaviji. Tovarna motorjev v Rakovici pri Beogradu je razširila svoj obrat in bo odslej izdelovala tudi avtomobile. Tovarna, ki sicer s stroji še ni popolnoma opremljena, bo izdelovala vse dele avtomobilov razen karoserij, ki jih bodo dobavljale druge domače tovarne. Tovarna je edina tudi na vsem Balkanu. 10.000 gluhonemih v naši državi, za katere so samo 4 šole na razpolago. Ljubljanska šola gluhonemih je dne 27. oktobra proslavila 40- j letnico obstoja. V okviru proslave so gluhonemi vprizorili tudi dve igri. Banovina je naklonila šoli 2 milijona podpore za razširitev zavoda. 70.000 splavov se izvrši letno v Jugosvaiji, samo na Hrvatskem je vsako leto 18.000 pri-javlienih splavov. Za jetiko pa je umrlo 1. 1937 v Jugoslavija 30.276 preibivalcev od skupno 242.184. Torej umre vsak osmi prebivalec na »etiki. Ta župan pa je pravi župan in predsednik protidraginjskega odbora. V Prijepolju imajo župana, ki je bil zaradi skrivanja zalog življenjskih potrebščin obsojen na plačilo 300.000 dinarjev denarne kazni ni na enako vsoto tudi poslovodja v eni izmed podružnic županove prodajalne. Toda tudi to vsoto mora zanj poravnati župan. Razen tega bo župan tudi sedel. Lepe ljudi so ljudje volili za župane. tn Griža se širi v banialuškem okolišu. Obolelo je 4000 oseb in od teh jih je že 200 umrlo. 91.000 dinarjev je ukradel iz žepa spečemu industrijcu in denar zakopal. Dne 14. oktobra ie bila izvršena velika tatvina v vlaku med Zagrebom in Osijekom. Nek tat je izmaknil I spečemu industrijalcu Bauerju iz žepa listnico : z 91.000 dinarji. Za tatom je manjkala vsaka sled. Te dnd pa je policija odkrila tatu v osebi Jovana Dragaša, ki je 65.000 dinarjev zakopal v bližini nekegea nogometnega igrišča. Za za- t klad je povedal policiji nek njfcgov znanec, kateremu se ie Dragaš zaupal. Dotični ie sicer sam tat, toda tako pošten, da ni izmaknil zaklada, četudi je vedel zanj. »Delavska Politika" m. do&u/a notchiU su&vencij-, zato cavnai hatocMH^ taU&i! BRESKOV CVE1 Starokltajska dramska pesnitev neznanega avtorja iz XIII. stoletja. Prevedla: Fran 2ižek in Ivan Potrč. ■9] Pesmi: Alojz Gradnik in Tone Maček. 15. prizor: Kuli : Natakarica, prazni so nam vrči! Natakaj le-potica, tu nismo v kloštru! Študent: V kloštru? Samostanu? Saj to je ona, Breskov ovet! A jaz sem hotel najti jo v mestu. (Izvleče blazinico in jo .položi pred se.) Breskov cvet (se vrne): Kaka blazina, bože! Gotovo je od vaše drage? Študent : Od nje, odi moje malo lepe ženke. Res, drago delo ta blazina! Poglej samo ti mandarinski raci! Breskov cvet : Gospod, kje ste dobili to blazino? Govorite, govorite...!! Študent : Ugani, dekle! Breskov ovet: Samo besedo eno: je živ ali mrlič? , _ Študent: Živi. Poglej mi le v oči! Jih ne poznaš več, Breskov cveti? Breskov cvet: Si ti? Si ti? Moj dragi, mili Čang-žui-čing??! Bogataš : Ohe!! Kaj vidim?! 'Pake torej zganjaš po točilnici?! Poberi se, nečistnica! V kuhinjo! Študent: Dovolj, gospod! Ne žalite je! Sj>ravite palico, vam pravim! Bogataš : Kaj, moja žena je! Lahko obračam jo ko hočem, kaj vas briga! Študent: V zmoti ste tokrat. Ona je moja žena. Prisegam. Bogataš : Pha! Kaj se vam blede? Pride tak mladič, veter ga prinese in zapoje: ona je moja žena. Ste morda vi posodili denar njenemu očetu, ki ga še do danes ni na spregled? Morda pa mi boste vi vrnili teh štirideset srebrnikov? Presmešna reč! No, tudi če bi jih imeli in če bi se tudi pritožili oblastim, potegnili bi krajšo. Mandarina v mestu zgolj prazen je naslov. Nili-če mi nič ne more!!! Nihče zlatu nič ne more!!! 16. prizor. Služabnica (privede mandarina):' Tu je! Mandarin : Si ti, ti drago dete, Breskov cvet?? Breskov cvet : Očka, očka!! Mandarin : Šele v tretje leto sem mogel vojnih skrbi se otresti in kakor na krilih sem hitel domov, da ob svojem otroku vsaj uro miru in pokoja prebijem. In glej, kje sem te našel!!! Breskov cvet: Ne bodi žalosten, oče moj! Se li spomniš srebrnikov, ki ti jih je posodil od- vratni Lju-jen-ming. Ker mu jih nisem mogla povrniti z obrestmi, me je pognal v beznico i" še hotel, da bi se z njim omožila. Mandarin : To mi drago plača! In kdo je ta Čl°' vek, dete? Breskov cvet: Ko'si zapustlil me in sc nisi vinil, sem iz ljubezni izostala njegova. Študent: Vzvišeni Tao-tai! Kot vesel, potujoč študent sem si pridobil srce Bresk<>,vCtf;i cveta. Sedaj so mi v mestu podelili mandarinsko čast. Ljubim vaše dete in vam prosim za blagoslov. Bogataš: Gorje meni! Kar dva mandarina se>n si nakopal na glavo. M a n d a r i n : Po dolgih letih prvi srečni dan. Proslavimo ljubezen vajino in tvojo mandarin*® čast. Toda veselje naj nas ne ogluši za sv<*1' nauk: Tedaj, kadar v nožnici meč rjavi in se lemež sveth. ko ječe vse zevajo prazne in žita so polne1 kadi, , ko hodijo padarji peš, modrijane pa v rikšah n«£ pravičnež ko nosi pokoncu a lopov zgubil je glaV ’ tedaj se zaneseš lahko, da vse ljudstvo cesarstvo s*avi* »da! /Jato pa poslušaj Konfucijev glas, ti Vaug. sin ’ Van g: (Med plesom odseka bogatašu Ljw-ictl"m gu glavo). K O N E C. los> MtšiU lema/ mmammmfmn\tn ifcsggM—MEaa3BaE!—aHSBama»Ms—« “ i-mmhbbb CELJt Uspeh delavcev in zaupnikov strokovnih organizacij v Cinkarni Delavstvo Cinkarne je po svojih zaupnikih Ponovno razpravljalo z ravnateljstvom podjetja dne 26. oktobra o naglo naraščajoči draginji in potrebi zvišanja draginjskih doklad. — Ker vodi;,o zaupniki natančno krajevno statistiko Porasta indeksa o življenjskih potrebščinah, je bil rezultat 18 odst. doklade na zadnje pridobljenih 40 odst. od temeljnih mezd. Poleg tega ie bila pri razpravi dosežena povečana dobava premoga delavstvu in sicer za oženjene na 1( ton letno, za samce na 5 ton, za upokojence od sedanjih 2.5 na 5 ton, to pa z ozirom na neprestanov moledovanje družinskih članov, kot Upokojencev, o nezadostni dobavi in pomanjkanju kuriva, posebno v sedanjem času, ker ie cena drv znatno poskočila in je sploh težko dobiti drva po .zmerni ceni. Resnici na ljubo moramo povdariti, da smo o tej zadevi od strani ravnateljstva bili deležni popolnega razumevali in nadejamo se še v prihodnje iste uvidevnosti glede potreb delavstva s strani delodajalca, za kar se bo znalo tudi delavstvo oddolžiti. MARIBOR Socialna zaščita trgovskih pomočnikov in privatnih nameščencev TRBOVLJE Seja občinskega odbora bo 30. oktobra ob 16. uri. Dnevni red obsega 53 točk. Iz tega je razvidno, kako zelo veliko dela ima občinska uprava v Trbovljah in za kako važna in Pereča vprašanja gre. Med drugim se bo obravnavalo: Zaključni račun dohodkov in izdatkov proračunskega leta 1939-40; o uporabi doseženih presežkov v proračunskem 1. 1939-40; organizaciji prehrane prebivalstva; akciji za zboljšanje socialnega položaja najbednejših vsled stalno naraščajoče draginje; zvišanju rednih mesečnih .občinskih ubožnih podpor; Pravici do raznih podpor; zvišanju mezd pri občini zaposlenim delavcem; prošnji občinskih Uslužbencev in uslužbencev obč. gospodarskih Ustanov in zavodov za zvišanje plač in družinskih doklad; prošnji vodstva Marijinih sester **incentinum« v Ljubljani za zvišanje mesečega honorarja sestram, nastavljenim v bolnišnici in zavetišču; dodelitvi ubožne podpore; sprejemu ubožcev na oskrbo v občinsko zavetišče; razdelitvi dijaških podpor; adaptaciji občinskih zgradb in oddaja del; vprašanju odškodnine posestnikom! radi razširitve občinskega vodo-voda (prikrajšanje vode imejiteljev vo-dopravnih pravic); določitvi podpor društvom; dodelitvi praznih stanovanj v občinski koloniji; Prehrani v mladinski-šolarski kuhinji; počit-n;ški koloniji v Jurkloštru in Planini pri Sev-tUc’1 regulaciji potoka Trboveijščice itd. itd. HRASTNIK S. Urlep Jože W Ponedeljek, dne 21, oktobra je zgodaj zju-4) odjeknila žalostna vest po naši sajasti da .ie v hrastnfskem ,ela s. Jože Ur %raj , rovu ipostal ž r t e v zim •S' ir, j ,steKa due ob 6. uri ti 4raj se je podal na delo. Komaj je začel s .Pfavjjanjern lesa, se je na nesrečnega z ve-"ke višine vsulo večje Število desk (krajni-J;0V) in ga na mestu ubilo. Ob tem trasričnem ■»OKodku sc po vsej dolini ljudje vprašujejo ^akaj toliko nesreč? Kdo je kriv? Ali res ni ^osclče preprečiti pogoste smrtne rjesreče? ~aJ je komaj štiri mesece, odkar se je smrtno ponesrečil pok. M. Pušnik. Znano nam je tudi, a se ob vsakem takem slučaju vrše ogledne omisije in preiskave, koliko pa se ukrene /.a ''-avarovainje in preprečitev nezgod, se skoro Joi'* “ *"29 le'in Zadnja pot s. Urlepa Jožeta V sred“’„eh, mladim življenjem. Ohranimo ga v ie-tij ' trajnem spominu! Prizadeti žalujoči že-'sif,L 5em, bratom in sestram pa naše naj-r^iejše sožalje! 1|y °!?vcl v Kemični tovarni v mezdnem idba- KI Vodstvo *V, ■ —pvu tovarne Je sprejelo predloge de-v Kled« ""ino ipotrebnega povišanja mezd, v*ro.n'^dna razprava še ni bila sklicana. Kot "J« "aVaJ«. Podjetje zadnjo uredbo o zviša-delavJi!ima/n,'t1 PoviSicln. ki Jo je dobilo ,|)ril T * ! ? 1 prlmerna za marec in r^otknv nPa draginja narasla za 35 cnc7?0Ka ji 1 1>ot*o zaupniki in (tvU ,ni ia S']SZI Predlagali, da se "ahav"! Prispevek, s uipnik se delav-ka- Pred kratkim smo poročali, da se je vršilo v Murski Soboti lepo uspelo predavanje o najnovejši socialni zaščiti privatnih nameščencev in trgovskih pomočnikov. Za v petek, dne 25. t. m. pa sta sklicala takšno predavanje mariborska podružnica ZPNJ in Pomočniški odbor združenja trgovcev v dvorani hotela »Zamorec« v Gosposki ulici. Predavanje je otvoril 111 vodil Predsednik podružnice ZPNJ tov. Pet e jan, ki je na kratko obrazložil pomen predavanja, kakor tudi akcije, ki jih je vodila organizacija za zboljšanje ipoložaja privatnih in trgovskih nameščencev. Nato je govoril s. dr. R e i s m a 11 o socialni zaščiti in dolžnostih ter pravicah delojemalcev. Predavatelj je na poljuden način obrazložil tozadevna zakonita določila, zlasti iz novejše dobe. Pečal se je z določili o minimalnih mezdah, odpovedni dobi, odškodnini za časa orožnih vaj, zaščito mladine in žensk, zaposlovanjem volonterjev, izvršilnim postopkom, delovnim časom, starostnim zavarovanjem itd. Prav tako se je dotaknil tudi vajeniškega vprašanja, ki najbolj kriči po reformi, ker je tozadevna socialna zaščita še zelo nejasna in pomanjkljiva. In vendar bi zlasti vajenci potrebovali zakonite zaščite pred izrabljanjem s strani svojih delodajalcev in često tudi nekolegijalnim postopanjem s strani pomočnikov in pomočnic. Vprašanje pripojitve občine Košaki k mestni občini. O tem bo razpravljal mestni občinski svet v torek, dne 29. oktobra. Občinski odborniki bi po našem mnenju morali reči, da je mogoče razpravljati o pripojitvi okoliških občin v celoti, nikakor pa ne samo o ipripojitvi ene in to izrazito kmečke občine. Vprašanje pripojitve okoliških občin k avtonomnim mestnim občinam je bilo v vsej Sloveniji rešeno z dekreti, samo glede mariborskih okoliških občin je odločitev izostala. Zakaj, vemo mi in javnost prav dobro. Ako se sedaj načenja to vprašanje, potem ga je treba reševati tako. da bodo prišle k mestu občine, ki imajo str njeno zazidavo z mestom in sedanji razvoj dopušča domnevo, da se bo mesto še nadalje širilo na njih področju. Od teh občin bi mesto tudi nekaj pridobilo, ne .pa, da se priključijo kmetske občine, za katere bi imelo mesto same nove izdatke, ako bi jim hotelo dati količkaj mestni značaj. Prevzem okoliških občin kot so Studenci in Pobrežje, bi vsaj trenutno ne obremenil mestne občine, ker so se uprave teh občin skrbno izogibale najemanju vsakr. šilili posojil in so vsa leta gospodarile v okviru svojih skromnih rednih dohodkov, iz ka terih so krile tudi vse investicije, ki seveda niso bile velike. Češki dijaki po svetu. Preko Maribora se je te dni pripeljal češki visokošolec na poti iz Sudetskega ozemlja v Ljubljano, kjer hoče nadaljevati študij na naši tehniki. Doslej je študiral na češki tehniki v Pragi, ki pa je bila lansko leto z urugimi češkimi visokimi šo lami vred zaprta in tudi ni mogel nadaljevati študija na nemški tehniki, ker na teh ne sprejemajo dijakov s čeških srednjih šol. Vsled tega je prosil za dovoljenje študija v inozem-stvu in ga je tudi dobil. Nek njegov znanec pa je baje^odšel na tehniko'v Zagreb. Iz Protektorata Leške pa zelo redko kdaj dopotu jejo potniki .preko našega mesta. Udejstvovanje mariborskih advokatov. — »Deutsche Nachrichten« v Zagrebu poročajo da so imeli nedavno nemški pravniki, odvetniki in pravni referenti velikih industrij (tv, Westen, VVoschnagg m ipri drugih podobnih Podjetjih) iz vse Jugoslavije svoj strokovni sestanek, na katerem sta poročala zlasti mariborska nemška odvetnika dr, Bučar in dr. Brandstetter, ki je bil izvoljen tudi za predsednika jugoslovanskih nemških pravnikov. Namen nove organizacije je baje nepolitičen in bo zasledoval predvsem strokovne interese Stvarno pa itak že sedaj slovenski odvet "'k', nimajo več nikake nemške klijeutele, z redkimi izjemami, zlasti pa ne inozemske. Prijetnosti vožnje z vlakom. Ob nedavni železniški nezgodi na postaji Poljčane, kjer je ponoči iztiril tovorni vagon, sta imela večerna osebna vlaka proti Mariboru in Ljubljani prav čedne zamude. Potniki so morali celo po trikrat izstopiti in vstopiti ter so prišli z Ljubljančanom v Maribor namesto ob pol 11. uri šele ob 1. uri zjutraj, a Mariborčan je pripeljal v Ljubljano namesto ob pol 10. uri zvečer šele ob 2. uri zjutraj. Izključitev jz »Slovenskega obrtnega društva«. Spor zaradi imenovanja v davčni odbor med mariborskimi obrtniki je začasno zaključen z izključitvijo g. Mihe Vahtarja iz »Slovenskeiga obrtnega društva«. Odbor mu očita, da ni varoval splošnih koristi obrtnikov, ko je šlo za določitev člana v dtivčnem odboru za mesto Maribor. Cerkev pri Sv. Ani zaprta. Zadnjič smo poročali o hudem poboju, ki ga je povzročila tolpa pijanih in podivjanih razgrajačev pri Sv. Ani. Podivjanci so izvršili napad na eno izmed žrtev kar v cerkvi.. Zato je sedaj cerkev za-*dler l'C bo na novo blagoslovljena. ■ rispevke za revno deco bo 'tudi letos pobiralo žensko društvo na praznik dne I. novembrain tako izvedlo štetje obiskovalcev pobreških pokopališč. Prvi sneg je pobelil strehe in ulice v noči od nedelje na ponedeljek. Prijave zgradarine se morajo vlagati v smislu razpisa ministrstva financ v času od 1 do 31). novembra t. I. Merodajno je stanje najemnin dne 1. oktobra t. 1. Redna mesečna seja odbora strojnikov In 1° obllb°1° dVlavci v s 1 a n j 11 n abavi ti s kr om- ^ Vn 1 obutev. Otroci delavcev hodiio ■Vsi 0 ,ins' 1,1 slab° oblečeni v šolo ker Sarnelma,J(! <,e.narJa niti *» hrano. Vodstvo. _____________________________ _ ..._________________________ „___________________, - * fa*Pnve |,0rei nC s sklicanjem mezd- kurjačev bo v nedello. dne 3. novembra ob pol" j io naše ženske dosedaj morda na to še ni*o ■ Ut. uri v prostorih Sodna ul. 9-11. Vsi in točno! 1 opozorile. Kakor vsa socialna zakonodaja, tako se tudi zaščita Privatnih in trgovskih nameščencev izvaja ie 'tam, kjer so močne svobodne strokovne organizacije, v katere bi se moral včlaniti vsak zaveden nameščenec in nameščenka. Poleg tega pa bi moraii nameščenci posvečati veliko pažnjo izobraževalnemu delu ter zlasti tudi čitati delavski tisk, ki vedno zastopa interese delavcev in nameščencev, prinaša tudi praktična navodila, vprašanja in odgovore v svojem delavskem pravnem svetovalcu. Navzoči nameščenci, ki so se v lepem številu udeležili predavanja, so pazno sledili izvajanjem predavatelja s. dr. Reisniana in ga ob zaključku nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Predsednik tov. Petejan je nato s primernim nagovorom pozval vse navzoče, da se včlanijo v svoji strokovni organizaciji, nakar je zaključil lepo uspelo predavanje. Po predavanju se je priglasilo 12 naročnikov na »Delavsko Politiko«. S temi predavanji bo treba še nadaljevati, ker je snov mnogo preobširna za eno predavanje. To željo so izrazili tudi številni navzoči nameščenci, ki se zavedajo, da je v teh težkih časih neobhodno potrebno temeljito poznanje socialno-zaščitnih določil za nameščence. Prvo predavanje »Vzajemnosti« v tekoči sezoni se bo vršilo v sredo, 30. oktobra ob 20. uri v društvenem prostoru v Frankopanovi ul. 1 (Delavski dom). Predaval bo s. Josip P e-t e j a n o korporativnem, dirigiranem in načrtnem gospodarstvu. Ker je snov sedanjemu času primerna, \abimo člane in prijatelje društva. da se otvoritvenega predavanja udeleže. V znamenju pomanjkanja sveč. Za mrtvih dan so bile vsako leto izložbe trgovin polne najrazmovrstnejših sveč, ki so jih kupovali ljudje, da so jih potem na ta dan prižigali na grobovih svojih rajnih. Letos ne najdeš v nobeni izložbi niti ene sveče. Parafina ni in sveče so postale luksuz’, drage so in malo jih je. Tako torej letošnje leto na vseh mrtvih dan ne bo svetil na grobovih, ki so doslej vsako leto še v temni noči razsvetljevala njivo Počitka in miru. Tudi spominu mrtvih vojna ni prizanesla. Odreditev najvišjega kosmatega zaslužka v trgovini na drobno. Mestno poglavarstvo kot politično oblastvo I. stopnje za mesto Maribor odreja za enkrat sledeče maksimalne kosmate zaslužke v trgovini na drobno; I. moka: koruzna 10%, zdrob koruzni 10%, zdrob pšenični 15%, riž 15%, sladkor 12%, mast (standardizirana, ki se v banovino uvaža) 10%, olje (dokler se cena ne določi s posebno odločbo) 15%, kava surova 20%, kava žgana 20%, kavni suro-gati 20%, testenine (makaroni, špageti), proste 15%, testenine jajčne 15%, čaj 20%, ješprenj 15%, milo 15%, sveče 15%. — II.. manuiak-tumo blago pri en gros ceni do vključno din 10.— za 1 m 15%, za manufakturno blago pri en gros ceni do vključno din 12.— za 1 m 20%, manufakturno blago pri en gVos ceni nad din 12,— za 1 m 25%. — III. Železo in železninski proizvodi, ki spadajo pod kontrolo cen 20%. Za predmete, za katere so cene maksimiran#, ozir. bodo maksimirane, veljajo maksimirane cene. Brutozaslužek se računa od nabavne cend veletrgovca s pribitkom vseh efektivnih stroškov nabave blaga postavljenega v prostore trgovca na malo. Prodajna cena se lahko zaokroži navzgor do 25, 50, 75 para ali celega dinarja. Vsi trgovci, ki se bavijo s prodajo na drobno, morajo voditi kontrolno knjigo glasom navodil urada za kontrolo cen. Vsi železniški upokojenci, rentniki, mllošči-narji in delavci se pozivajo, da oddajo svoje in svojih rodbinski članov legitimacije v svr-lio .podaljšanja za leto 1941 v roku od 28. ok-torba do 20. novembra na postaji Maribor odnosno Maribor-Studenci. Vsak upokojenec mora predložiti zadnji čekovni odrezek o pokojnini. Za otroke stare preko 18 let, ki se šolajo, je treba predložiti šolsko potrdilo. Za hčere stare preko 18 let, ki zaslužijo do 500 din mesečno, pa so še doma, je treba predložiti potrdilo delodajalca o mesečnem bruto zaslužku, potrjeno od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ali pa od Trgovskega bolniškega podpornega društva. Prostovoljno v smrt. Mizarski pomočnik Kokot Otmar v Jenkovi ulici je iz neznanega vzroka zaužil večjo količino strupa. Kmalu tPO prevozu v bolnišnico je umrl. Star je bil 33 let. V poboljševalnico za nedoločen čas je poslalo tukajšuje okrožno sodišče tri mladoletnike, ki so bili obtoženi, da so v Magdalen-skem predmestju izvršili več vlomov. Premiera Maksima Gorkega drame »Na dnu«, bo v torek, dne 29. t. m. To delo Je eno najvidnejših ruskih dramskih del in zasluži, da se za te predstave še prav posebno zanimajo tudi naši delavci in nameščenci. ZAGORJE OB SAVI To bi bilo zelo potrebno. Pri nas se večkrat dogaja, da romajo žene pred občino pobijati dlraginjo. Ni jam pa še padlo v glavo, da bi zahtevale odpravo posebne občinske trošarine, ki znaša na uvoz 1 kg slanine 50 para in na 1 kg mesa ali mesnih izdedkov pa 1 dinar. To sicer ni veliko, a revežu se vsak dinar pozna. — Občina si s tem dohodkom finančno tudi ne bo opomogla. To trošarino pa bi bilo z ozirom na zredne razmere 'zelo potrebno ukiniti. Upamo, da bo to občinska uprava sama storila, čeprav POSLEDNJE VESTI Vojna med Italijo In Grlljo v teku Reuter, 28. oktobra. Vzdolž vse albansko-grške meje so v teku boji med italijanskimi in grškimi četami že od pol 6. ure zj,utraj. Pred otokom Krfom je prišlo do spopada med grško in italijansko vojno mornarico. Spopad še traja. Namen Italijanov je zasesti ta grški otok. V Atenah je bil danes dopoldne že dvakrat letalski alarm in je bilo čuti hudo streljanje protiletalskih topov. Angleške vojne ladje so odplule v grške vode. Do stikov z italijansko mornarico še ni prišlo. Odmev na Balkanu Vojna med Italijo in Grčijo že ima svoj odmev na Balkanu. Danes bo govoril v parlamentu bolgarski kralj Boris. V Ankaro je prispel poveljnik angleških čet na vzhodu, general VVavvel. V Atene je danes docoto\a!a turška vojaška misija. — Turčija zadnje dni nadaljuje z zbiranjem čet ob bol-garsko-grški meji. Zaenkrat še ni oficijelnih izjav od nobene aruge države. V Nemčiji do opoldne še ni izšlo obvestilo o vojni med Italijo in Grčijo. V Londonu Pričakujejo, da bo Nemčija s pomočjo Francije izvedla napad v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Nemško vojno poročilo javlja, da je bilo po uspešnih nemških letalskih napadih dne 27. oktobra sestreljenih 29 angleških in 9 nemških letal ter potopljenih angleških ladij v tonaži 56.000 ton. med drugim je neka podmornica dne 28. t. m. zjutraj dokončno potopila britansko ladjo »Empress of Britain«. Iz Heike ’ju pUf.1 Tiskovna služba »Narodne Zajednice« javlja, .da članom »Narodne Zajednice« ni dovoljen naben družabni stik z Židi. Predsednik odbora »Narodne Zajednice«, Josip Nebesky, naroča vsem članom »Narodne Zajednice«, da morajo takoj prekiniti vse družabne stike z Židi. Vsi voditelji bodo prejeli še podrobnejšo obrazložitev tega načelnega sklepa. Predsednik odbora »N. Z.« Nebesky je obenem naprosil vlado, da izda zakone v zaščito češke arijske časti in krvi. Praški listi objavljajo ta sklep na prvi strani s krajšo utemeljitvijo: »Če je bila arizirana že trgovina, industrija in razne druge panoge gospodarstva, vlada ne more ostati pri tem, marveč je treba urediti tudi stik Čehov arijskega porekla z Židi glede zasebnega življenja. Prepoved tega družabnega stika arijskih Čehov z židi pomeni korak k arizaciji češkega življenja in je obenem dokaz, da se hoče češko prebivalstvo tudi v tem oziru vključiti v okvir rajha in sprejeti njegovo idejno naziranje z oziram na židovsko vprašanje. S tem bo obenem tudi napravljen naslednji korak k preprečenju šepetalne propagande, ki se baje širi ravno iz židovskih krogov. — \ i Štipendije za obisk v Nemčiji. .Ministrstvo šolstva je razpisalo več štipendij po 3,000 kron in pet štipendij po 10.000 kron za šolske strokovnjake, da bi se jim omogočilo tritedensko oziroma trimesečno študijsko bivanje v rajhu. Tudi stavbinci dobe zakoniti dopust. Na Češkem velia še iz časov republike zakoniti predpis, da imajo delavci po enoletnem služ-Dovanju pravico do enotedenskega plačanega dopusta. Izvzeti pa so sezonski delavci. Na podlagi tega so stavbeniki odrekali dosledno pravico do dopusta vsem stavbincem, tudi onim, ki so bili celo leto zaposleni, na primer pri kanalizačnih in podobnih delih. Delovno sodišče v Pragi pa je sedaj odločilo, da imajo takšni stavbinci, ki so vse leto zaposleni, pravico do dopusta, ker ima njihova služba značaj stalnosti. Šlo je za primer, ko je tožil za plačo v času dopusta delavec zaposlen pri kanalizačnih delih, ki samo 42 dni v letu ni delal. Pri nas žal še nimamo zakonito vpeljanega dopusta zg delavstvo. Milijonske dragocenosti v stanovanju. Praški listi Javljajo, da 'so neznani zločinci vlomili v neko stanovanje na Hradčanih v Pragi in odnesli dragocenosti, briljante in gotovega denarja v skupni vrednosti 800.000 kron, to je nad poldr,Uigi milijon dinarjev. Od tega je bilo 130.000 kron v gotovini, potem zlate ure, briljanti, platinovi prstani in ogrlice v vrednosti 300.000 kron, broša vredna 50.000 kron, uhani vredni 40.000 kron, biseri vredni 40.000 kron. nadalje razen tuj denar, barvni briljanti, pla-tinove broše, damske ure in še mnoge druge stvari, v vrednosti par stotisoč kron. Poročilo pa to pot izjemoma ne omenja imena srečnega lastnika sedaj izropanega zaklada. Cešld sladkorni pesi so določili prodajno ceno 22 kron za 100 kg sveže teže. falkoslovalka slavnost v Londonu Na predvečer češkoslovaškega državnega praznika. Dne 27. oktobra zvečer je bila v Londonu proslava češkoslovaškega državnega praznika, čije potek je prenašal tudi radio. Za uvod so zaigrali češkoslovaško državno himno, nakar je govoril predsednik češkoslovaške vlade dr. Edvard Beneš. Ob tej priliki je bilo tudi razglašeno, da je angleška vlada priznala samostojno češkoslovaško vojsko. Tozadevni dogovor je podpisal za češkoslovaško vlado vojni minister general Inger, za Anglijo pa zunanji minister Halifax. (Reuter.) KRANJ Za leseni most čez Kokro bo občina štela zopet 125.000 dinarjev. Minuli petek se je po dolgem času zopet vršila seja kranjskega občinskega odbora. Župan je v svojem poročilu najprej omenil, da bo preskrbo hrane prevzela »Gorenjska kmetijska zadruga«, ki je s tem obvezana, da ima na zalogi vedno potrebno količino živil. Nadalje bo občina najela pri Drž. hipotekarni banki 7 in pol milijona posojila za gradnjo nove tekstilne šole. Tozadevni pogodbi med občino in Drž. hipotekarno banko ter občino in banovino v zvezi z gradnjo nove tekstilne šole, je odbor soglasno potrdil, — Predlog glede popravila mostu je bil sprejet z 8 glasovi; 7 odbornikov je glasovalo proti, 7 odbornikov pa se je glasovanja vzdržalo. Iz tega glasovanja se pač* najbolje vidi, kako nepotrebni so zopet ti izdalki za most, ki je že toliko stal, poleg tega pa še ni podano s strani graditelja nobeno jamstvo, da se most po popravilu ne bo podrl, ali da bo vsaj zadoščal prometu, kakršnemu je bil prvotno namenjen. Kljub tem ponovnim izdatkom ,pa občinska večina ne prizna napake, ki jo je storila z gradnjo tega mostu. Zanimivo bi bilo vedeti, ka! bi k temu predlogu rekli občani, na kate- da se »mogočna privlačnost« stopnjuje. Samo tolčenje po socialistih je le strah tistih od zgoraj pred pravo socialno reformo človeške družbe. — Zavedni delavci. SENOVO PRI RAJHENBURGU Težka nesreča. V soboto, dne 26. t. m. se je težko ponesrečil s. Novak Pavle. Iz še ne po-jasnega razloga je dobil glavo med stojko in Diselmotor, da mu je odtrgalo levi uhelj in natrlo lobanjo. Zdravi se v bolnišnici v Brežicah, kjer je sedaj, ko to pišemo, še vedno v neza- IčoiueU sodmzic Otroci so že v šoli. Že skoraj dva mesea hodijo otroci v šolo in že se pomalem kaže, kako bo otrok shajal v šoli. Da bo uspeh koncem leta čim boljši, naj zastavijo matere vse svoje sile, da bo . . otroku pot vsaj nekoliko olajšana. Nadzoru - vesti. To je že 169. nezgoda v tem letu. Stvar jej0 naj otrokovo učenje. Mnogo je mater, ki oblasti bi bila, da akordno delo postavi pod I imajo čas za vise mogoče pomenke, a nimajo temeljti nadzor! Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 3. novembra ob 4. uri popoldan v šolski dvorani burko v 3. dejanjih »Nedolžni lahkoživec«. Vstopnina je: I. prostor din 8, II. din 6, III. din 4, stojišče din 2. Kdor želi za par dinarjev veliko smeha in zabave, naj poseti predstavo. K obilni udeležibi vabi odbor, SELNICA OB DRAVI Cesta na naš selniški brod je imenitna. — Človek ih živina brodi po blatu. Drugače je rih račun gredo taki izdatki in to največ za- tam. kjer stanuje ob kakšni taki prometni žili radi tega, ker se ne upošteva predlogov in' kakšen odbornik. Se bomo morali pobrigati, mišljenja manjšine. PTUJ Bivši komisar Združenja kovinarjev, 53 letni Vincenc Simonič, je bil te dni pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na tri mesece strogega zapora zaradi poneverb, ki jih je zagrešil, kakor mu očita obtožnica, na škodo ptujske mestne občine. Obsojeni je bil imenO' da bo tudi s te ceste prišel kdo v občinski od' bor, če ne pa vsaj tisti, ki mora vsak da;i ':o tej cesti na delo. Do volitev bomo gazili blato, v srečni zavesti, da ga bo med tem sonce še parkrat spremenilo v prali. MEŽICA Zahvala. Podpisani se najlepše zahvaljujem vsem rudarjem in rudniškim delavcem za pro- van za komisarja Združenja kovinarjev v dobi j stovoijm prispevek, katerega so mi že tretjič bana Marušiča. »Slovenec« v zvezi s to ob- j podarili v moji ibolezni. S tem ste dokazali, da sodbo poroča, da so takrat kar naenkrat pri- i imate globok socialen čut do sotrpina. Zato hajali na površje ljudje brez imen in brez za- | vam izrekam najiskrenejšo zahvalo. Kadar bom slug, ki so zavzemali vodilna n\esta v družbi, j mogel, bom vračal. Družnost! Žager Benedikt, politiki in gospodarstvu. Pravi, da se danes i v 1 ' 1 1 _ — n A T a/1 n nn naravnost čudimo, kako so si znali tedanji vlastodržci izbirati najbolj temne elemente, da MISLINJE _ , Nekaj tovornih vagonov je iztirilo in se pre- šo verno služili njihovim ciljem. Eden takih vrglo na 'Postaji Gornji Dolič pri Mislinji!. Ker diktatcrčkov« je bil tudi Vincenc Simonič. —; je bila zaradi tega nekoliko pokvarjena prog^i, Sf.cvenec« ima v tem pogledu gotovo prav, so imeli vlaki nekaj zamude. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je nastala znatna rnaterijalna škoda. V LAŠKO Odgovor. Delavci, ki smo zapustili delo v pivovarni, smo bili organizirani v, NSZ, četudi neradi, toda zakaj si lahko vsakdo misli. Svoj čas je »Nova Pravda« poročala, da bo že NSZ sama napravila red in reševala socialna vprašanja v tej tovarni, a jih še do danes ni uredila. Očitala nam je, zaikaj ni rdečih v tovarni. Če bi mi imeli rdečo organizacijo, bi gotovo »preveč« zahtevali in posledica bi bila, da bi nas tovarna imela neizmerno rada ter bi si z vsemi silami prizadevala, da nas obdrži v poslu. Ker je vodstvo »plavo«, mora biti plava tudi garda okrog njega. S tem je pa vse jasno. Treba je le še nuditi tu pa tam par drobtin, Francoska vlada v kolonijah Francoski general de Gaulle je dne 26. t. m. govoril v radiu v Leopoldville v Belgijskem Kongu. Ogorčeno je protestiral proti francoski vladi, ki hoče izročiti Francijo in njene kolonije Nemčiji in Italiji. Pozval je vse Francoze, da se upro režimu in izjavil, da bo v kratkem sestavljena francoska revolucionarna vlada v inozemstvu. Delo za »narodov blagor1* Kranj, v sredini oktobra. Zelo dobro informirani kranjski tednik »Gorenjec«, ki prav pogosto črpa svoje »senzacije« iz navadnim zemljanom docela nedostopnih virov, objavlja v 41, številki odi 12. oktobra 1.1. vest, da so oblasti odkrile v gra&čini Trenz pri Krškem ogromne zaloge skritih najnujne)ših življenjskih potrebščin — 1975 kg masti, 700 kg riža, 300 kg paradižnika, 250 kg sladkorja, 110 kg kave, 90 kg popra, 50 kg olja in 40 kg čaja — in da je lastnik vseh teh, do tedaj prikritih dobrot, tvrdka 1. Andrašič d. z o. z. Cela zgodba je nanizana v tako veseljaškem tonu, da dobiva človek pri prebiranju nehote vtis, da bere kritiko vzorno vprizorjene operete z baletnimi vložki, pri kateri igra glavno vlogo Andrašič sam, d očim predstavlja zapeljivo prvo suibreto »Gorenjčev«, v žensko našemljeni resnični urednik, kot baletni zbor pa nastopa mnogobrojna odlična družba glavnega Sedaj pa si oglejmo tozadevni članek »Gorenjca«. ki že pet in pol let vedri in oblači v Kranju, prav od blizu. Naslov je zvočen. »Senzacije«. Za delovnega in s tegobami tega sveta obdarjenega človekea pa vsebina ne predstavlja nikake senzacije, ker bi dlo današnjih razmer na našem živilskem trgu nikdar ne prišlo, če bi bil gornji slučaj le posamezen pojav, ki bi bil takoj v kali in rigorozno zatrt. Senzacija pač obstoja v tem, da »Gorenjec« še danes ne uvidi, kje je izvor draginje in da ie treba ribo, ki smrdi pri glavi, neusmiljeno vreči na suh«, jo imenovati s pravim imenom in spraviti na varno — namreč tja, kanvor spada po vseh ,božjih in človeških postavah. »Gorenjec« tudi že pozna Andrašičev zagovor, češ da je spravil vso to zalogo na varno le iz strahu pred evakuacijo žc meseca aprila t. L, da pa jo bo baje, kakor je obljubil oblastem, sedaj spravil nazaj v Kranj —.kjer je strah pred evakuaciji že minil — in jo prodajal po starih cenah. Kdo bo dobil to blago po starih cenah »Gorenjec« sicer ne pove, ker sam res ni na dobri nogi z g. Andrašičem, po mestu pa se šušlja marsikaj jo visokih protekcijah in »Gorenjec« sam pristavlja dobesedno »še celo občino so »pravili v zvezo s temi senzacijami«. Mislim, da bi bila dolžnost občine, da to na-migavanje uglednega in verodostojnega lista spravi na čisto in pojasni javnosti, odkod izvirajo take vesti. »Gorenjčev« konzorcij, članek ie nepodpisan, je tudi izračunal, da bi popisana zaloga masti zadostovala potrebam visoiketfa lastnika celih 25 do 30 let, pozablja darskim zm-ožnostnim pa pozablja na vprašanje, če bodo vsi ti transportni stroški in povrhu še igraščinska ležarina vkalkulirana v obljubljene »stare« cene skritega blaga, ali pa bo Andrašič te nepredvidene izdatke — podaril delovnemu ljudstvu! Kljub dobrim zvezam, prvovrstnim virom in prav detajliranem poročanju »Gorenjca« — članek celo ugotavlja, da popra ni bilo menda le 90 kg, temveč celih sto — pa pogrešamo ravno najbistvenejših podatkov o poteku cele afere. Nikjer namreč ni zapisano, kaj* se je zgodilo s to ogromno zalogo pozem-skih dobrot. Ali se nahaja vse to bogastvo še vedno v graščini — važno je tudi, čigava je graščina? — Ali je blago že v kranjskih skladiščih g. Andrašiča, ali pa je oblast že položila svojo težko roko na te zaklade? V istem smislu se vsak človek zanima tudi za sedanji kraj bivanja Andrašiča samega. Ali ji^ v graščini, ali v Kranju, ali pa na rajži med graščino in Kranjem, ali tam — kjer bi moral ibiti in v družbi svojih mnogobrojnlh kranjskih tovarišev in laži-sovražnikov! Velikega pomena je tudi, kako je g. Andrašič to transakcijo knjigovod-stveno provedel, po predpisih mora namreč pri svojem ogromnem prometu voditi točno nikoli časa, da bi pregledale otrokove domače naloge. V ljudski šoli lahko tudi očetje in matere otroku pomagajo pri učenju in naj se ne zgovarjajo, da ne znajo. Starši, ki se uče s svojim otrokom od prvega razreda ljudske šole naprej, ko je snov še lahka, napredujejo z njimi vred in hodijo tako rekoč drugič v šolo, kar jim nikakor ne škodi. Včasih so ravno matere tiste, ki vzamejo otrokom vse veselje do šole. Otroci morajo ostati doma za najrazličnejša opravila, ki dostikrat niso tako nujna in bi šlo tudi brez otrokove pomoči, če bi imela mati le malo dobre volje. Tako pa mora ostati otrok doma, zamudi morda ravno kako važno razlago v šoli in zgubi stik s predelano učno snovjo. To mu manjlka potem včasih vse leto, da ne more več dohajati součencev in zgubi seveda vse veselje do učenja in do šole sploh. Po svojih močeh naj skrbe matere tudi za obleko šoloobiskajočih otrok. Predvsem naj pošiljajo otroka snažnega v šolo, kajti zamazan in raztrgan, ušiv in garjav otrok ne najde v šoli prijateljev in kar hitro se ga loti čustvo manjvrednosti. Po možnosti naj tudi ne hodi otrok s preveč zašito obleko, saj posebno občutljivejši otroci močno trpe zaradi hlač z najrazličnejšimi krpami in zaradi zašitega in vstavljenega rokaiva, ko pa vidijo, kako so drugi otroci lepo oblečenni. Če je mati snažna in redoljubna, če pazi dosledno na to, da se otrok vedno preobleče, ko pride iz šole, bo dosegla, da bo otrokova šolska obleka ostala tako dolgo vporabna, da mu bo lahko spet kupila drugo. Mati naj tudi pazi, da ne bo otrok hodil v šolo preslabo Oblečen. Zlasti v oktobru, ko je že precej hladno, v šolah pa še ne kurijo, se mnogi otroci temeljito prehlade. Pa tudi pozimi naj bodo otroci v šoli primerno oblečeni, kajti šolske sobe so ponekod bolj slabo kurjene. Deklice, ki sedijo na hladnih klopeh s tankimi in kratkimi krilci, včasih naravnost trepetajo od mraza. Volnene pletenine naj nosijo otroci vedno preko perila, deklice preko zgornje obleke, ker lahko tak kos slečejo ali oblečejo, kakor je pač toplina v šoli ali doma. — Nepremočljivi plašči, ki so obenem neproduš-ni, so mani priporočljivi kakor plašči iz lodna (hubertusi). Zlasti je pa važna obutev. Zelo bi koristilo zdravju, če bi bil v vseh naših šolah običaj, da si morajo otroci v šoli obuti copate. Ker ipa to še ni povsod, nai matere vsaj ob deževnih dneh, posebno še, če nimajo otroci dovolj močnih čevljev, dajo otrokom v aktovke copate in jim zabičajo, da se morajo v šoli preobuti. Veliko manj bo prehladov in raznih obolenj, če bodo otroci imeli vse dopoldne 4 noge na suhem. Če razmere količkaj dopuščajo, naj dobi otrok I iužino v šolo, kajti silno težko je, če mora % otrok v šoli gledati, kako drugi jedo, če gleda 1 izpod vsake klopi kos kruha ali rdeče jabolko. 1 Skoraj je bolje, če je večerja bolj skromna, j ko otrok doma vsaj ne vidi, kako drugi bolje j jedo, pa da dobi zato v šolo svojo južino. Se- j veda mati dostikrat ne more dati otroku ju- J žine, a če je kriva njena brezbrižnost, se na} zaveda, da je otrok suženj svojega želodčka in da ie otroku težje prebiti brez kruha kakor odraslemu. Mnogokrat pa se tudi zgodi, da pride otrok v šolo brez zajtrka po krivdi matere, ki je prepozno vstala ali pa si ne zna zjutraj razdeliti časa. Kako je hudo, sedeti vse dopoldne s praznim želodčkom v šoli, si paC lahko vsakdo predstavlja. Če pa otrok vseeno počaka na zajtrk, mora potem bežati in pride ves zasopel v šolo, pa še vseeno zamudi in je kregan in kaznovan. Učenec srednje ali meščanske šole pa dobi neopravičeno uro in slabši red vedenja, kar mu ie spet v veliko škodo. Kolikor je pač v njeni moči, naj gleda vsaka mati na to, da bo olajšala svojemu otroku življenjsko pot, saj nosijo v današnjih hudih časih otroci že itak povečini težko breme gospodar-ske stiske in ni treba, da jih tlačijo še take težave, ki jih je z dobro voljo lahko odpraviti. Krompir v kleti. Kdor količkaj more, si nabavi vsaj majhno zalogo krompirja za zimo. Ker je pa letošnji krompir zaradi vednega deževja zelo nagnjen h gnitju, moramo skrbno paziti na to, da bo v kleti pravilno prezimil. Če pustimo krompir kar tako v kleti, se to spomladi maščuje, ker se okus krompirja pokvari. Predvsem moramo imeti za vzimljenje krompirja primerno klet, ki ne sme biti ne ^pretopla in ne premrzla, pa tudi ne ivlažna. Pravilna toplina je 6 do 8° C. Če je toplina manj kakor 4° C, postane krompir sladek, če je pa klet pretopla, pa začne krompir odganjati. Klet pa mora biti zračna, ker izloča krompir vodo, ko je spravljen. Sodi, kadi ter visoki in močni zaboji so zato za spravljanje krompirja neprimerni. Najbolje hranimo krompir v zabojih, ki so zbiti iz lat. Zaboji morajo imeti podstavke in naj ne stojijo ob zidu, da lahko kroži zrak neovirano okoli krompirja. Krompir mora biti v temi, ker postane na svetlem zelenkast in celo strupen. Zaboja pa ne smemo pokrivati, da se krompir ne segreje. Če nimamo zabojev, lahko hranimo krompir tudi na kupu, pa ne na cementu ali na zemlji. Podložiti moramo deske, nasuti slame ali natrositi pepela. Kup krompirja pa ne sme biti previsok, da se v sredini preveč ne ogreje. V novejšem času priporočajo, potrositi med krompir apneni prai» fživo apno), ki vpija vlago in preprečuje gnitje. Pred uporabo pa itak krompir operemo in odstranimo apno. Podonavska konferenca SSSR povabljena. Pred dvemi meseci se je vršila konferenca o plovbi na Donavi v Bratislavi. SSSR tedaj ni bila povabljena, na kar je moskovska vlada sporočila Nem Delavski pravni svetovalec Zgubljena tgžba za preživnino (Velenje) Vprašanje: Seni varuh 'nezakonskega otroka, za katerega je nezakonski oče obljubil po din 150 mesečno, a je ostajal dolžan, tako da sem ga nazadnje tožil imenom otroka. So- čiji, da hoče soodločati pri urejanju ^če Pa je tožbo zavrnilo in obsodilo otroka 1 * . ~ • 'T* . _ na plačilo stroškov. Ulavne priče sodišče vprašanja plovbe na Donavi. Tass javlja, da je Nemčija hitro ugodila tej zahtevi SSSR. Vlada v Moskvi je med lem že dobila povabilo na konferenco v Bukarešti, ki se prične dne 28. t. m. v navzočnosti delegatov Romunije, Bolgarije, Jugoslavije, Madžarska, Slovaške, Nemčije in SSSR. SSSR In laponska Še ni izgleda na sporazum. Nemški listi so objavili, da je sprejel _ Stalin v avdijenci japonskegea posla- knjigovodstvo, iz katerega mora biti razviden j ka Tatekavo {n z njJm razgovarjal O v''ust as .'sSsra.ii. ■. m. ■>«- na pretek, le da redke izmed njih zagledajo j napadalnega pakta. Tass zanika to vest. beli dan, ker ima en del tistih, ki pišejo, zve- (y LoncJonu pa pristavljajo, da ne veru-zane roke, drugi del pa je zelo zaposlen in . . , ^ SSSR Žrtvovala Kitajsko na ima preogromno večino! Baš te dni vozijo 1,1 • Lrrollrntrainpmu st)0* menda v tukaišno tovarno tistih 10 vagonov ljubo vec ali manj I bombažnega prediva, katerega je »spravil« — menefa tudi iz strahu pred evakuacijo — nek prijatelj našega naroda ,v mirnem samostanu pri Banji Luki. Če vsled tega par mesecev ni bilo dela za pridne roke naših delavcev, pač »Gorenjca« ne zanima ali pa o zadevi res ni poučen, kar je pri njegovi informiranosti mani verjetno! Še eno senzacijo nam je poleg drugih »Gorenjec« popolnoma zamolčal. Lepa bela moka je stala pred nekako tremi tedni pri »Gorenjski kmetijsiki zadrugi« v Kranju din 5.40, dočim je bila ccna iste moke taisti dan pri »Gorenjčevem« somišljeniku in najvelikodušnejšem podporniku celih din 7.60 za kg. Tudi o usodii tozadevne ovadbe še nismo brali ničesar v »■Gorenjcu« in upamo, da bo »Gorenjec« naši radovednosti prav gotovo ustregel, ko dobi pra.ve podatke, kakor jih je v Andrašičevem slučaju. Operetnemu tonu navzlic pa jc »Gorenjčev« razumu z Japonci. iiiiiiii!ii!iiiiiaiiiiiiuiiiuiiiuii;»iy Zvočni kino Pobrežje sploh ni zaslišalo. Ali je ta sodba pravilna? Odgovor: Ker nismo videli sodbe, Vam glede pravilnosti težko kaj svetujemo. Vsekakor bo dobro, da se posvetujete s kakim odvetnikom, če je upati na uspeli s prizivom, katerega morate vložiti v 15. dueli od dostavitve sodbe. Priziv lahko vložite bodisi na sodišču na sodni zapisnik, ali pa potom odvetnika. Ce je nezakonski oče res obljubljal plačevati .po din 150 mesečno, bi ga moralo po našem mnenju sodišče na to tudi obsoditi. Sicer pa je gotovo že nesporno varstveno sodišče določilo, koliko mora nezakonski oče plačevati, če je očetovstvo priznal in bi ga lahko Vi na podlagi dotičnega sklepa rubili, kar ste najbrže tudi storili, če je že finančna direkcija nezakonskemu očetu za otroka o to »zvršilo z ozi' rom na zatemnitev in da nai y»*ed tega p°' slušalci poslušajo postaii v Vratislav, (Breslatfr in Grazu. kateri še /večer oddajata. Te P° staje je baje tudi v zahodnem delu NeničU« sedaj v večini krajev dobro slišati. SE VEDNO KUPITE DOBRO IN P° UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, bluae, svlterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, pf 1 za strojna ročna dela. KomMneže, moarCR • srajce svilene in flor nogavice Itd. Oot platno, odeje, predpasnike, rute, Blas:0. za ženske, moške, otroke, šlvllske potreb« galanterija. OSET »MARA«, Koroška cwj» (Poleg tržnice - Vodnikov tr«»______ Za honzoreil Mala In arelale Adoll 7Zn~ M m. LMska fthrM a. a v Martto«. prVlklo, Hrien , Mariboru.