702
Med revijami.
pravim, posameznosti primernim značajem, da vplivajo, vabijo in oduševljajo. Nikdar trivijalen, le plemenito misleč, podaje v glasbi, kar mu je vzklilo iz vznosito plamtečega, toplo čutečega in resnično razbolelega srca,- V prelepem, kar nudi bogata partitura, bodi opozorjeno le na spev deviškega zbora ob prihodu Butterflv, na blesteči, v ljubavni zadivljenosti se topeči dvospev ob koncu prvega dejanja, na razkošne melodije Butterflvine, izražajoče toli pregnantno njeno neprikrito de-tinsko radost in njen obup, na divno očarujoči konec drugega dejanja ob staccatu orkestra in flažeoletih gosli k otožni melodiji čela in zamolklega speva za odrom. In le stopnjuje se v svojem učinku glasba tretjega dejanja, ko sili iznenadenje ubogo Butterflv v smrt. Sugestivna je tu Puccinijeva glasba v svoji prelesti, mar-kantna, pretresljiva, zmagujoča.
V nenavadnih svojih tonovskih načinih, povzetih po zatrdilu Puccinijevem japonskim napevom, eksotično in apartno glaseče se delo je zbudilo na slovenskem odru toplo zanimanje in si je prislužilo hvaležen sprejem. Scenska oprema je bila korektna v okviru japonskega značaja. Poleg izrednega užitka, ki ga je nudil prvič pri gledališki predstavi učinkujoči koncertni orkester Glasbene Matice s svojo de-centno, elitno igro, gre poglavitna zasluga za doseženi uspeh predstaviteljici Butterflv, gospe Lilly Nordgartovi. Od tega, kako se poda ta velika vloga, je odvisna usoda predstave, gospa Nordgartova pa je težki svoji nalogi v obilni meri zadostila. Glasovno je briljirala ne manj kakor s svojo znamenito igro in mimiko, z redkimi to svojstvi dobre operne pevke, ki jih ravno v vlogi Butterflv mora imeti. V vlogi njene zveste strežnice Suzuki je našla gospodična Peršlova z uspehom simpatično vlogo, ki ji da priliko, da se izkaže glasovno in tudi igralski. Pinkerton tenorista gospoda Fiale in Sharpless baritonista g. pl. Vulakoviča sta uvedla občinstvo, da se je posrečilo pridobiti za novo sezono muzikalno odlična solista. Pohvalno omeniti je tudi g. Bohuslava agilnega Goro.
Oskarja Straussa opereta Valčkov čar (libreto Feliksa Dormanna in Leopolda Jacobsona). V besedju in kretanju frivolna, ima opereta v svojem libretu vendar nekaj uzadovoljivega jedra, iz katerega se izplete prijazna pripovedka, ki se povzpne konec II. in III. dejanja celo do dramatski vznesenih scen, polnih toplote in dobrote. V tem oziru je libreto nekaka parafraza dunajske popevke, ki je poredna, vendar od srca diktirana in zato prikupljiva. Straussova glasba se prilega dobro kroju libreta, v njej utripljcjo gracijoznost, radost, prijazna ljubeznivost v prikupljivi obliki dunajskega valčka. Pevski sta se odlikovali gospa Nordgartova in subreta gospodična Haderbolcova v družbi tenorista g. Fiale. Prepričali smo se tudi, da razpolaga slovenska opera z vrsto domačih pevcev, ki v manjših partijah prav dobro uspevajo, tako gdčna. Thalerjeva in gospodje Povhe, Križaj, Iličič, Juvan. Zbor je bil precizen, orkester odličen.                    Dr. V. Foerster.
V „Glasu Matice Hrvatske" (br. 13., str. 108.) je objavil dr. A. Bazala aktualni članek „Mogu H jezici malih naroda biti organima nauke", ki je načelno in podrobno seveda važen tudi v prvi vrsti za nas Slovence.  Dr. Bazala stoji odločno
Splošni pregled.
703
na stališču, da naj pišejo znanstveniki tudi malih narodov v svojem jeziku, kajti „resignacija u pogledu narodnoga jezika prvi je stupanj u resignaciji na samo-stalnost kulturnu". Ugovor, da jeziku malih narodov nedostaja strokovnih izrazov, ne velja; tudi pri velikih narodih so bili strokovni in strokovno rabljeni izrazi izprva novi, umljivi najprej le strokovnim krogom; a kmalu se razširi interes in ž njim specifične besede, posebna rekla, celo poseben slog. Mi še opozarjamo na tole prednost: kjer se znanstveni jezik šele ustvarja, tam zadobi vse znak večje pristnosti nego ondi, kjer se hodi le po res udobnih, a preveč izhojenih potih. To izkusi vsakdo, kdor se poskuša na obojih poljih. — Jezik sam torej ni nikakšna ovira; saj so moderni jeziki tudi sila prožni. Da pa pri vsebini ne smemo zahtevati in pričakovati v dveh, treh letih uspehov, ki so jih dosegli veliki narodi šele v stoletjih, na to je dr. Bazala umno opozoril.                           Dr. Jos. Tominšek.
Srpski književni Glasnik omenja v 179. štev. tudi „Ljubljanski Zvon" in dr. Murkov članek o Kopitarju in Vuku Karadžiču. V 181. štev. je ocenjena Andri-jaševičeva knjiga »Slike i prilike iz Neretvanske krajine", ki jo je omenil tudi naš list; N. Antula pravi v „Glasniku" (str. 236.) enostavno, da je „ knjiga g. Andrijaše-viča vrlo slaba i bez svake   vrednosti". — Ta sodba se nam   zdi  vendar preostra.
Dr. Jos. Tominšek.
f Danilo Fajgelj. Znani skladatelj slovenski, Danilo Fajgelj, je umrl dne 15. oktobra v Gorici. Rajnik je bil jako plodovit glasbenik in je število njegovih kompozicij zelo veliko. Odličnemu možu časten spomin!
Katalog slovenskih skladbenih del je izdala „Katoliška Bukvama" v Ljubljani, ki bo vsled svoje popolnosti prav dobro služil glasbenikom, pevskim zborom itd.
Slovenska Matica. 161. odborova seja. Predsednik je nasvetoval, da bi se Matica letošnjega 20. septembra spominjala z literarno ustanovo. Načeloma je odbor pritrdil nasvetu, ki se je odkazal gospodarskemu in knjižnemu odseku v poročanje.
—  Umrlemu utemeljitelju SI. M., dvornemu svetniku Jos. Šumanu, napiše profesor Pleteršnik življenjepis. Knjige izidejo pred Božičem. Določile so se slike za II. del „Kamniških Alp". Proračun za 1. 1909.se je odobril. Zbrati bo še ohranjene ljudske tradicije o francoski dobi. — Zemljevid je rokopisno malone izdelan. — Ple-teršnikov slovar bo v svrho izdaje tehniškega slovarja do konca oktobra ekscer-piran. — Članarino za t. 1. je doslej plačalo 2623 udov.
Prevod Prešernovega soneta   „Vrh   solnca  sije solncev cela čeda — —."
—  V graškem listu „Der Aufmerksame" leta 1833., št. 138., sem zasledil dosedaj neznan prevod omenjenega Prešernovega soneta.  Glasi se tako:
Am Himmel steh'n in unermefinen Zahlen Der Sterne Herde in der schonsten Pracht, Und ohne Sonne einsam in der Nacht, Beschaut die Erde sie mit Wohlgefallen.