60
P.: Slovo.
Furlanskega pokrivali. Neobljudenega sveta je bilo zadosti in Slovenci so se radi povsodi poprijeli ratarstva, kjer je bila zemlja za to. Da so Slovenci tudi resnično jeden del Furlanskega naselili, to bodemo iz naslednjega odstavka brezdvojbeno razvideli. A se ve, da so morali ti slovenski naselniki že hitro od začetka priznati gospodstvo vojvod in jim tudi primeren davek plačevati.
(Dalje prih.)
Slovo.
•&.
Bogom, dom, predragi kraj, : Ljube moje dom! Bog ve, Bog ve, če še kdaj Tebe videl bom.
Kliče me cesarjev glas Tja, kjer grom bobni, Kmalu, kmalu pride čas, Ko bo tekla kri.
In ko krogla prileti, Merjena na me, Meni se v srce vsadi, Oj, v gorko srce.
Pusti, ljubica, zdaj jok, Briši si solze! . . . Kadar meč mi pade z rok, V grob me polože.
Duh pa bo iz groba vstal, Tebi šel v srce, Vedno tebe bo spremljal, Odgnal ti gorje.
Kadar vetrič bo pihljal, Jaz ti govorim, Kadar potok bo šumljal, Jaz takrat šumim.
Kadar pa se noč stori,
V  postelji ležiš, Jaz zatisnem ti oči, Ti sladko zaspiš.
V  sanjah pa igral se bom, Ljubica, s teboj !
In s teboj smejal se bom, Dragi biser moj!
Taka smrt ne straši me, Ker še smrt to ni, Tamni grob ne plaši me— Z Bogom, ljuba ti!