K naši organizacyi. Govoril na shodu uoiteljstva ljubljanske okoliee pri D. M. v Polju dne 11. septembra t. 1. nadučitelj J. Žirovnik. Boj za obstanek je čimdalje ve6ji. Posamezni ljudje ga skorej ne morejo že več biti z upom na zmago. Zato se družijo v društva, ki naj varujejo posameznike in cele stanove, da ne podležejo v tera boju. Tudi naš btan ima že precej društev, ki naj bi varovala slabo plačano u6iteljstvo, da bo kolikor mogoče moglo 6asu in stanu primerno živeti. Tako imamo: 1. Zavezo avstri.jskih jugoslovanskih učiteljskih društev, 2. Dežplno u6iteljsko društvo, 3. Okrajna učiteljska društva, 4. Slomškovo zvezo, 5. Jubilejsko samopomo6, 6. Učiteljski konvikt, 7. Hranilnica in posojilniea Učiteljskega konvikta, 8 Vdovsko u6it^ljsko društvo, 9. Dčiteljsko tiskovno društvo, 10. Narodno šolo. Nekat^ra teh društev prav redno funkcijonirajo, par društev pa posebno ne deluje. Ako smo si učitelji društva ustanovili, smo tudi dolžui delati zanje, da se čim dalje lepše razvijajo. Pasivna društva so nam gotovo v sramoto Zato je pa treba pri naraš6aju iu mlačnih tovariših zbujati zanimanje za naša društva ia sploh za vsa vprašauja, ki se tičejo našega stanu. To že deloma vrše naši stanovski listi, deloma in še več nego po listih bi se pa to moralo vršiti v odkritosr6nem kolegijalnem ob6evanju. 0 naših stanovskih listih bomo govorili pri drugi priliki. Danes se ozrimo sarao na kolegijalno občevanje. To bi se imelo vršiti na naših društvenih zborib, a vrši se vse premalo. Dozdeva se mi, da se vse premalo zavedamo koristi ljubeznivega, odkritosr6nega kolegijalnega ob6evanja. Vsakega posameznika dolžnost je torej pripomo6i, da se poživi in utrdi prava kolegijalnost med nami, s katero bomo drug drugega brez vsake zavisti podpirali v težavnem boju za obstanek. Zato naj bi naša ob6a in deželna društva vsaj enkrat na leto zborovala ob pripravnem 6asu najrajši v središču, v naši beli Ljubljani. Teb zborov naj bi se udeleževalo kolikor mogo6e obilo 61anov. Vzpored: zborov bi morali biti aktuvalni in zanimivi. S takih zborovanj bi odhajali učitelji v svoje kraje poživljeni in utrjeni v stanovskih zadevah. Z zavestjo, da niso sami, da stoji za njimi cela armada. Okrajna u6iteljska društva naj bi zborovala vsaj po dvakrat v letu in to o boži6nih in velikih po6itnieah. A ker se tudi teh zborov ne more vse učiteljstvo vselej udeležiti in ker se mora vendarle marsikatero vprašanje vsestransko in temeljito predelati, zato ne zadostuje samo par letnib zborovanj. Tu je treba še veliko širše podlage. Ta podlaga bi se pa ustvarila, 6e si ustanovimo v okviru okrajnih učiteljskih društev takozvane učiteljske okoliše ali krajevne »krožke". Ti Bkrožki" bi obstajali iz 3—5 šol, ki so si najbližje. Za naš okraj bi se ustanovili približno ti-le Bkrožki": 1. Vič, Brezovica, Notranje gorice, Dobrova. 2. D. M. v Polju, Št. Peter, Št. Jakob, Hrušica, Šostro. 3. Ig, Iika vas, Tomišelj, Zelimlje. 4. Šmarje, Škocjan, Grosuplje, Sv. Jur, Kopanj, Eudnik. 5. Št. Vid, Šiška, Sora, Preska, Črnu6e, Ježica, Pirniče. 6. V r h n i k a, Horjul, Borovnica, Preserje, Polhov gradec in Bakitna. Učiteljstvo teh krajev bi se shajalo vsak mesee v kakem pripravnem in dogovorjenem kraju, n. pr. kak 6etrtek popoldne ali pa drug prost dan. Ker so od jeseni do pomladi dnevi kratki, bi kazalo sestanke prirediti v 6asu, ko je zve6er že kaj lune. Dalje bi kazalo, da bi vsak tak nkrožek" imel svojega poverjenika, katerega bi odbor okr. u6iteljskega društva povabil k svojim sejam, 6e bi že ne bil odbornik. Ta bi prinašal poro6ila iz glavnega odbora in temu potem zopet poro6al mnenje »krožka". V teb »krožkih" bi se pa poleg tega še izprožila ta ali ona zdrava misel, ter razmotrivalo to in ono aktualno vprašanje, ki še ni bilo na dnevnem redu okrajnega učiteljskega društva. Na ta način bi potem sloneli sklepi glavnih odborov na široki — pray demokratični podlagi, na splošnem naziranju vsega u6iteljstva. To bi pa dajalo potem sklepom tudi resni6no veljavo, nam pa pridobilo ugled, ki ga pri izvrševanju svojega važnega poklica resni6no potrebujemo. 'Poleg tega bi pa taka mala zborovanja zbližala posameznike, da bi se bolj spoznali in lažje navduševali za skupno delo. Predmetov za razgovor bi pa ne manjkalo. Sicer že en sam predmet časih potrebuje preeej 6asa, da se temeljito obdela in vsestransko zjasni. En tak predmet bi bil n. pr. ,,Naša politika". To stvar hočem takoj danes obširneje razpravljati. 0 Bkrožkib." pa vas prosim, da razmišljujete, da bomo o tej zadevi 6im prej na jasnem. *) *) Poroeilo o ,,Naši politiki" priobeimo prihodnjie. Uredn.