spr špsi AMERICAN IN SPIRIT FORC1GN IN LANGUAGE ONLY KO. 243 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR Washington, Santiago šščeto rešitve sporov V sredo se bode začela pogajanja med zastopniki ZDA in čila o sporih, ki so nastali med njima pod vlado Allendeia v Čilu. Washington, d.c. — Pred- v^ilči j c. £C.dr^jič pred gl 110 skuipščino ZN v New Yorku ^°lžil ameriške družbe, da sku-®ajo vreči njegovo vlado in da duše gospodarstvo Čila. Poseb-110 se je jezil na nje, ker so na-stopile proti prodaji bakra iz nJim zase: enih rudnikov v Čilu, 2a katere pa niso dobile nobene °dškodnine. Wada ZDA je nastopila v o-^rambo podjetij, ki jim je Čile Zasegel imovino, ne da bi se z ^lirni pogodil za primerno od-fikodnino. Ustavila je Čilu kredite v ZDA in dosegla to tudi druged. čile je tako zašel v hu-d° gospodarsko stisko, ki je Privedla do notranje napetosti ih vrenja. Allendeja je iz zadre-1 Se rešila vojska, katere trije v°dniki so stopili v vlado. Prav vesele in blagoslova polne božične praznike vsem našim naročnikom, društvom in trgovcem ter sploh vsem, ki na ta ali oni način podpirajo naše podjetje — žele uredništvo, uprava, uslužbenci in zastopniki ter vsi raznašale! AMERIŠKE DOMOVINE Novi grobovi Frank J. Shaffer V petek je nenadno na potu domov z dela pri Antenna Development Corporation 55 1 et stari Frank J. Shaffer s 15501 Grovewood Rd., rojen v South Fork, Pa., od koder je prišel v Cleveland pred 9 leti, mož He-on, mi Takarchek, oče Franka Jr., 2-krat stari oče, sin Mrs. Anne Savor, roj. Skorij a, brat Petra, Johna, Josepha, Louisa, pok. Michaela in pok. Georgea. Pokojnik je bil član SNPJ št. 345. Pogreb bo jutri, v torek ob 10. dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Hlvd. na Lakeview pokopališče. paiipa v 16 leiih Predsednik vlade ZSSR A. Kosygin je razkril pretekli teden, da je gospodarska rast letos v ZSSR najmanjša v zadnjih 10 letih. MOSKVA, ZSSR. — Pred-! sednik vlade Aleksej Kosygin je ZDA skušajo po diplomatski v gospodarskem poročilu, ki ga Whi spore s Čilom rešiti od sre- le objavilo partijsko glasilo de preteklega septembra. V sre- “Komunist”, razkril, da je go-se bodo v Washingtonu za- spodarska rast Sovjetske zveze posebni razgovori med za- v letošnjem letu najmanjša od stopniki obeh držav. Zastopstvo ieta 19o3, ko je dežeio pritisnila 2D A bo vodil Charles A. Me- Prav tako huda suša kot letos. državni podtajnik za meep; Slab pridelek žita je prisilil ^hieriška vprašanja, čilsko pa 25SR k nakupu večjih količin ^slanik Orlando Letelier. Jed- žita v tuiini in s tem odtegnil 3,0 vprašanj predstavlja odškod- deber del sredstev z drugih pod-Wha za ameriško nacionalizira-( roc^‘ Narodni dohodek je pora-imovino v Čilu. Allende se je' stel le za 4^' namesto v načrtu Potel tej izogniti s tem, da je predvidenih in določenih 6%. ivŠim lastnikom zaračunal za Kosygin je napovedal, da so na- ^azaj letno 12% za “prekomeren -hbiček”. Po njegovem so ame- Lške družbe za svoje vloge že , avno dobile vse poplačano z o- dhim dobičkom vred. ZDA ad§ovarjajo, da je taka naciona- 2acija proti določilom medna- ^0dhega prava in zahtevajo od v da, da nacionalizirano premo-• v 1( be ameriških družb primerno odkupi”. bremenski prerok pravi; •IX. Oblačno z možnostjo naletava-Ja snega. Najvišja temperatura °k°li 35. črte za prihodnje leto prikrojili letošnjim uspehom in cilje povišali, da bi nadoknadili to, kar je letos izostalo. Pregled kaže, da ni uspelo dvigniti dovolj produktivnosti delavcev v industriji. Po gospodarskem načrtu bi naj ta porast-la v letošnjem letu za 6.1%, pa je v 11 mesecih samo za 5.4%. Porast je približno enak polovici tega v ZDA v istem Času v industriji in komaj eno petino v p o 1 j e d e Istvu. Brez povečane produktivnosti ne bo mogoče izpolniti petletnega načrta, ki poteče leta 1975. Sovjetsko gospodarstvo je po-rastlo po uradnih podatkih leta 1970 za 9%, lani za 6%, letos pa celo samo za 4%- Slični slabi leti sta bili 1963 in 1969, v prvem je porast dosegel 4%, v drugem pa 4.8%. CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 18, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV PRVI DEL — SECTION I V Severni Irski se pebijanje nadaljuje Industrijska produkcija v novembru porastla 1.1 odstotka WASHINGTON, D.C. — V preteklem mesecu je industrij-Diržavljanska vojna v Sever- ska produkcija v ZDA porastla ni Irski teče dalje kljub za Li% in je dosegla 118.5% naporom britanskih in ir- povprečja nad letom 1967. Od d-rih oblasti, da bi jo kon- lanskega novembra je večja 10.3 tali ali vsaj omejili. | cdsotoikov. Porast je obsežen in je sledil OMBE BELFAST, S. Ir. — Pretekli petek je bilo v 24 urah ubitih l'/( porasta v oktobru To sej pravi, da je ameriško gospodar-1 5 eseb. Irska republikanska ar- , obsežne rasti o kate- mada (IRA) le odločena s silo . , ' ' J n soul] o gospodarski ' strokov- njaki, ca do trajalo tja do srede prihodnjega leta, ko bo začela popuščati. Cene na debelo so se med oktobrom in novembrom dvignile doseči združitev Severne Irske z Irsko republiko, četudi vlada same Irske republike uporabo sile odklanja in je zato nastopila proti vodnikom IRA. Radio Hanoi je objavil danes, da so ameriška letala vrgla nove mine na vodne dohode v Hajfong, glavno pristanišče Severnega Vietnama, in da je padlo nekaj bomb in raket na njegovo okolico. V Washingtonu Cah vesti niso potrdili, priznavajo pn, da utegne Nixon poskusiti z obnovljenim vojaškim pritiskom pripraviti Hanoi k hitrejšemu pristanku na konec vojskovanja, ki je dogovorjen 98%, kot je dejal v soboto Kissinger. WASHINGTON, D.C. — Upanje na konec vojskovanja pred dalj ujejo. Tredsednik Nixon skuša raz- Prefcivalstvo Severne Irske je za C.6%, kar je veliko, cene po- de dve tretjine protestantske trošniškega blaga na drobno pa vere, ena tretjina pa so katoliča- v oktobru za 0.3% ali ni. Protestanti združitev s ka- j 3.6% letno, kar je precej na teličko Irsko republiko odločno postavljenim ciljem vlade j dobo je šlo po vodi, kot je po-i vedal dr. H. Kissinger v soboto na tiskovni konferenci. Krivda ^ j za to ni v Saigonu, kot so pre- 2 do' zavračaj o. Da bi ta odpor zmanjšala, je Irska s posebnim glasovanjem spremenila ustavo, ki je dajala katoliški cerkvi poseben uradni značaj in vrsto prednosti. Glasovanje je te prednosti ukinilo. Kljub temu ni verjetno, da bi pri ljudskem glasovanju, ki ga bodo v dogledni bodočnosti izvedli v Severni Irski o združitvi obeh de- 3%. nekateri trdili, ampak v Ha-noiu. Ta je v oktobru kazal dobro voljo, pa nato pri obnovljenih razgovorih v začetku decembra v Parizu stavljal vedno nove predloge in zahteve. Kissinger ju je postalo očitno, da se ... • , , ie Hanoi odločil sporazum za- Elteplozija V jen lamah na vlačevati in to dela vztrajno na Brown Island pri Weirto-nu, W. Va., je ubila 19 ljudi, 20 pa jih ranila. WEIRTON, W. Va. — Eksplo- Pii ¥ vse možne načine. Ko je bila neka točka razčiščena v pogledu ! razumevanja in jasnosti, je Ha- , , v. „ T , ... , . , , . , . . noi postavil vprašanje postopka, mv otoka, večina Severne Irske zija ie nastala V koksarni, ki jo -r- • , , . , . . 1 1 ,r ^ J Kissinger je navedel primer, da glasovala za zdruzjitev. 1 gradi Koppers Construction Co. , 0 v... „ . . . ko so rešili lo cd i7 vprašanj m Protestantsko preb ivalstvo| 3Z% Rfs urg a za ^ eh ton tee , ge na^0 sestgjj, da razčistijo pre-Severne Irske je zagrizeno pro- NMiona oteč Corp. V, GS£ad ^ve, je zastopnik Hanoia tikatoliško in hoče ostati zato casu je bUo aa Prostoru stavil 16 novih, povezano s Veliko' Britanije. z,a;''os‘en* sky m; p preko 600 p0 dneh razgovorov v nrvi! Skrajneži so se organizirali v afa^ceY; ^eosednia gradbene pojovici- decim^''je' bilo 99^ Božičem in nemara tudi pred | govore spraviti, v tek po diplo-vmestitvijo predsednika Nixcna: matski poti preko Moskve, Peza njegovo drugo predsedniško i kinga in Pariza ter po arugin zvezah, pa tudi z obnovljenim vojaškim pritiskom. Ameriška letala od 23. oktobra niso več napadala ciljev severno od 20. vzporednika, ampak le vojasaa zbirališča in skladišča južno oa tod v ozkem pasu do Demilitarizirane cone na jugu. Hanoiski radio je danes objavil, da so ameriška letala odvrgla nove mine pred vnodi v pristanišče Hajfong, kjer so jih uei-no Severni Vietnamci že odstranili, ne da bi vojaške sile ZDA ta napor skušale ovirati ali celo preprečiti. Ameriška ustavitev letalskih napadov na glavni del Severnega Vietnama m ohlapno vzdrževanje zapore pristanič sta bila znamenje j Iz Clevelanda | in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev iz Newburgha ima v sredo ob enih popoldne v SND na Maple Heights svojo letno sejo in božično obed. Vse članstvo vabljeno! Snežna vihra ustavila v soboto večino prometa— Sneg so napovedali za petek in res je začel cmokati, da ga je bilo v par urah kar celo ped. Snežilo je preko noči in v soboto popoldne je pridivjala nad mesto prava snežna vihra in divjala preko njega na vzhod. Promet je zastal v mestu in posebno vzhodno od njega vse tja do meje Pennsylvanie. Policija je zaprla Memorial Shoreway vzhodno od 9. ceste in naprosila policijo v Bratenahlu in v Eu-clidu, da sta storili isto. Zapora je trajala 4 ure in pol vse do 7.30 zvečer, ko je snežna vihra prenehala in je uspelo ceste vsaj delno zorati. Zaprta je bila ve-lecesta 90 od okraja Lake pa vse do meje Pennsylvanie. Na njej je ostalo na stotine avtomobilov in tovornjakov. Vsi moteli v bližini ceste so bili zasedeni in Rdeči križ je odprl za- uobre volje, ko je v oktobru |s"Wa bi\ališča v Ashtabuli, Jef- | Hanoi kazal voljo za nagli sporazum o koncu vojsKOvanja. No v-oi ičr r-1 v-ee n&i fersonu in Kingsvillu. Snega je bilo od 8 do 12 palcev, zameti ui Jpa so bili visoki po tri čevlje in ZDA oonovile vojaški pritisk, i veG- Včeraj je bila večina cest Namestnik dr. H. Kissingerja | zoranih in promet normalen. tajne vojaške skupine, ki napa-! N. Byrom je dejal, da ^| Vprašanj razčiščenih in do pol- !: *«• - ^ r fda rp j u- v , t vsi uposlenci družb ki iim ie ji -•<.• • . , 1 gon. Kjer bo preaseanika Van postaje ustreljen— IRA. Ta dobiva pomoč od Ircev/' ^ J J mora odločiti m pristati na re-; J , , . . . j willip Rinfnrd Ins+nik 1 .■ ! Coppers Construction Co pre- . . , I , hipma nhvp.jtil n mn J Willie Binford, lastnik po vsem svetu, orožje pa, kot so,: % . F sitev tega odstotka, ce naj bo zadnjič objavili, iz komunistič- Pust^a posamezna dela. J dosežen sporazum, ki bo “pravi- Kaj je bil vzrok eksplozije, £en jn pošten”, kot to hoče pred- Bin- nih držav. Ni jasno, ali prihajaj to neposredno od tam ali posredno preko arabskega sveta. ni bilo takoj znano. Nastala je sednik Nixon, v prostoru, kjer bo skupno na-( pjr_ Kissinger je na tiskovni v me^čenih 87 peči za pridobiva- konferenci v imenu vlade ZDA t Potekli četrtek je bomba u-,nje koksa. Ni izključeno, da je izjavilj da ZDA ne bodo pristale bila katoliško dekle, staro 19 let, eksplozijo povzročil plin, ki je na noben dogovorj ki ne bi od-ko je pisalo vabila za na svojo uhajal iz peči, ki so jih greli, da g0varjal njihovim temeljnim poroko. V Belfastu je bil ustre- bi se malta čim hitrejše sušila. smotr0m, in ki bi dajal Hanoiu v Ijen 16 let stan katoliški fant, Državne in zvezne oblasti pririti obiiki zmago, ki na boji-ko je stal na cestnem oglu, od proučujejo ozadje in vzroke ne- ščih ni bila dosežena. Razgovori dveh motociklistov, Ki sta pri- sreče, ki je tako nenadno uniči- v Parizu so dejansko obtičali, drvela mimo. la toliko človeških življenj. gajanj in mu baje tudi sporočil, f°rd ARCO, 17521 Harvard Ave-aa mu ZDA ne priznavajo pra- nue, je bil sinoči okoli osmih vice veta K sporazumu, Kadar j ustreljen, ko se je zapletel v in če bo dosežen med Hanoiem \ spor zaradi čeka z nekom, ki je iz Saigona j v n3eg°vi gasolinski postaji pu- v Danzu so dejansko četudi se na tehnični ravni na- Siovend doma in po sveiu vprašujejo: Slovenija, kam! Leto gre h kraju. Ko bi radi potegnili črto in zaznamovali točko, do katere je Slovenija v svojem razvoju prišla, smo se znašli sredi vretja, ki v domovini kipi in katerega vire in izid je težko pokazati. Ob nekaj ugotovitvah je kljub vsemu možno vsaj bežno zaslutiti igro v 0-zadju. Začelo se je pred enim letom. Beograjska centrala je vrgla hrvaško partijsko vodstvo. Temu so sledile čistke na Hrvaškem, ki še niso končane. Razlog? Hrvaški “nacionalizem” in “separatizem”. Deset mesecev zatem je zletelo srbsko partijsko vodstvo. Sledile so čistke v Srbiji. Razlog? “Liberalizem”, “revizionizem”, “pro tirevoluci- ja”. ; En mesec kasneje se je igra ponovila v Sloveniji. Razlog? “Ljubimkanje z Zahodom”. To so koraki beograjske centrale in njena razlaga teh korakov. Kaj se v resnici odigrava za kulisami? Znotraj Jugoslavije je mogoče odkriti dvoje dogajanj, katerima odgovarja zunaj nje tudi dvoje. Doma narašča na eni strani gospodarska kriza, na drugi pa se množe poskusi delnega odprtja oken v zatohlem enopartijskem prostoru. To oboje se še med seboj pogojuje: delavci začenjajo ob skrčenih plačah in ob odkrivanju to-varišev-milijonarjev s p ozna-vati resnico o vrednosti marksističnega gospodarskega sistema in si želijo več ne-marksizma; več kontrole in kritike tistih na vrhu s strani ljudskih množic bi pa tudi v gospodarstvo prineslo več reda. Zlasti drugo smer razvoja v Jugoslaviji — večjo demokratizacijo — je opazovala Moskva z zaskrbljenostjo. A na zadušitev te smeri bi mogla vplivati le s pomočjo pri o-zdravljenju prve smeri, gospodarstva. Ob tem spozna-nju je ponudila Moskva Jugoslaviji visoko posojilo, toda po načelu daj-dam, to je, za ceno pri vitja administrativnega vijaka. In sedaj se v Jugoslaviji dogaja, kar se dogaja. “Reformistični” komunistični veljaki morajo leteti, časopisna podjetja se čistijo, za mnoga, zlasti študentska glasila ni več denarnih virov, partija doživlja prepih, učiteljski ka- dri morajo skozi gost e j š e marksistično rešeto, po šolah se marskizem vsiljuje v močnejših zalogajih, Cerkve so ponovno obdolžene klerikalizma, skratka: partija spet jemlje krepkeje vajeti v svoje roke. Tuji opazovalci gledajo na ta razvoj osuplo: torej v enopartijskem sistemu le ni možen razvoj v demokracijo? Največji optimisti med njimi menijo, da je sedanji razvoj le še manj slab, kot bi bil sovjetski vojaški poseg po receptu Češkoslovaške. Vendar se tudi ti zaskrbljeno sprašujejo, kdaj se bodo pokazali na obzorju prvi znaki demokracije v deželi, kjer so se čez noč zavrtela kolesa za leta nazaj. Eno je jasno: demokracija je tako celoten pojem, da je možno le dvoje: ali je ali je pa ni. Demokracija po koščkih je v konkretnem življenju nemogoča. Če ji odpreš vrata v neki prostor, hoče še v druge. Če se hoče enopartijski sistem obdržati pri življenju, mora demokraciji spet vrata zapreti. To seveda stori takoj in brez kakršnih koli 0-čitkov vesti. N. L. m Washingtonom. bo Haig letel še v Laos, ivam- ,popraviti svoj avto. Po umo-D00.Ž0 m v TajsKo, da tudi tam- kajšnje vlade obvesti o novem poiozaju in o stanju pogajanj. Kissingerjeva tiskovna konferenca je vzoudila bojazen, da se utegne vojskovanje v indkoni vleci aalje, četudi so ZD-n večji dei svojin kopnih oborožemn sil o a tam umaKnile. V Južnem Vietnamu je namreč po zadnjih objavi ie se 24,900 amerišKih vojakov. Objavili so tudi, da se bo glavni stan letalskih sil v jugovzhodni Aziji preselil iz fcaigona v Bangkok na Tajsko, kakor hitro bi bilo premirje dogovorjeno. Še vedno beže iz Kine HONG KONG. - V letoš-I njem letu je doslej pobegnilo iz ! L. R. Kitajske okoli 28,500 ljudi. Večina je pobegnila sem na vse možne načine. ru lastnika je morilec oropal gasolinsko postajo za okoli $200. Umorjeni in morilec sta bila črnca. Ustreljen na cesti— Bivši mestni delavec 44 let stari James J. Johnson z 10110 Quebec Avenue je bil najden včeraj zjutraj ob dveh ustreljen na E. 79 St. pri Addison Rd. Njegova žena je izjavila, da se je vračal z obiska prijateljev na Lexington Ave. Policija sodi, umor ni bil zaradi ropa, ker so pri mrtvem našli denarnico. K molitvi— članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene jutri ob dveh popoldne v Zeletov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Frances Jaklič. Zadnje vesti Nesreča v premogovniku IT MAN N, W. Va. — V soboto ob 3.40 popoldne je nastala eksplozija v tukajšnjem premogovniku. Pet oseb je bilo mrtvih, 3 težko ranjene, 70 rudarjev pa je srečno ušlo iz rovov. Premogovnik je last Consolidation Coal Co. A. Miller, novo izvoljeni predsednik Unije pre- SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namska vlada je objavila premirje za Božič in Novo leto. Isto je storil tudi Hanoi. KANSAS CITY, Mo. — Stanje bivšega predsednika ZDA H. mogarjev, si je šel kraj nesreče S. Trumana je še vedno skraj- včeraj osebno ogledat. no kritično. Je večji del v j --------------- nezavesti in njegove ledvice so Dela Žele, ne podpor delno odpovedale. j Ko je pretekli mesec Chrysler HOUSTON, Tex. — Apollo 17: v Detroitu razglasil, da ima nese vrača domov in bo jutri kaj prostih delovnih mest, je popoldne pristal na Pacifiku, bil na njegov urad tak naval, Vse je doslej potekalo po pro- - da je nastala huda prometna gramu. Včeraj je Evans šel gneča. Neki zaposlitveni urad-iz vesoljske ladje in vzel filme nik je rekel, da že deset let ni iz kamer, ki so snemale lun-1 bilo toliko prosilcev za delo. sko površino in vse drugo te- To naj bi videli tisti, ki pra-r kom kroženja matične ladje vijo, da je delo na razpolago, America okoli Lune. pa 1 j ud j e nočejo delati. V*?-0 s~YuSiic<]~, 1117 Ameriška Do NMre« m uhvuam cmr Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec® Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. narobe, če je bil Bogu všeč? Mi smo se izrodili in smo prišli tako daleč, da bi z atomom znali vreči zemljo iz njene osi. Nazaj, dokler je še čas! Preorjimo in prekopljimo svoja srca, vsadimo nazaj ljubezen, glejmo v sočloveku brata, ki gre k istemu cilju. Ne ovirajmo ga, z njim hodimo, vsa slovenska družina k istemu cilju kakor Trije modri. To bo naš pravi božič in ko bomo odtrgali prvi list z novega koledarja, ga odtrgajmo kakor naš zgaran, Bogu in zemlji zvest kmet, ki je na začetku vsakega, še tako majhnega dela iskreno in iz srca vzdihnil: Bog in sveti križ božji. Tak božič si voščimo in v tako novo leto z zaupanjem stopimo. Karel Mauser dobiit za sodelovanje s komuni- zbližanju obeh bojevniških sku-sti kršč. socialiste. Sokole ,in sta- pin. Pok. Zdravku je ta njegova re zmerne socialne demokrate, poteza samo v čast. (Slišal sem, SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 243 Monday, Dec. 18, 1972 BESEDA IZ NARODA F@L Zdravku Mmaku po ietii dni MILWAUKEE, Wis. — Ob kulturno-vzgojna veja kršč. so-prezgodnji smrti Zdravka Nova-1 cialistov. Imeli smo v fari dve: ka (28. nov. 1971) smo brali o Zalog-Sp. Kašelj in Zadobrova-njegovem obširnem delu in za-^ Sneberje. Hoteli so jo ustanovi-slugah: bil je požrtvovalen pro-'ti tudi pri farnem središču v svetni delavec, zlasti dramatiza- Polju, se pravi v Prosvetnem tor; v začetku jeseni 1942 se je domu, a do tega končno ni pri-takoj priključil Vaški straži v šlo. (Zaradi komunistične infil-domačem D. M. Polju in kasne-j trači j e je bila Krekova mladina je 1. 1934 razpuščena od oblasti, jaz "Božično pismo Navada je taka, da si za vsak božič voščimo in da si drug drugemu želimo srečno in blagoslovljeno novo leto. Z božičem tako rekoč zaključimo leto in z novim letom vzamemo v zakup, kar nas pa čaka in nam bo po božji Previdnosti dodeljeno, oziroma odvzeto. Z vsako božič in na vsak Silvestrov večer se radi vračamo nazaj, radi v duhu premislimo že preživete božiče, radi obnovimo vse lepe in vse bridke božiče, ki so minili in je za njimi ostal samo spomin. Tako je bilo in bo ostalo. Ljudje smo. In smo spet v božjču, na koledarju so poslednji listi, ki jih bomo še odtrgali, v predalu že čaka nov koledar, da ga pripnemo na vrata. Vsi lističi so še nedotaknjeni, toda na vsakega je božja volja že položila svojo roko. In vendar je bodočnost naša. Mi sami bomo. ki bomo oblikovali svoje življenje v novem letu, od nas, od ljudi, bo odvisno, kakšno bo življenje in kakšni bomo stopili na prags prihodnjega leta, če ga bomo dočakali. ' Delo, potrpljenje složnost in vdanost v božjo voljo, to o misIeami v lmcnova. naj bo na vsakem lističu novega koledarja v vsaki sloven- 1 je domobrancem; istočasno zgledno vodil živilski urad za Dobro leto pred tem sem veliko poljsko občino. Po umi-' zapustil njene vrste.) ku iz domovine je v špittalskem j Proti temu razvoju na levo taborišču vodil ročno tiskarno,' med krščansko mislečimi delavki je opravljala pomembno de- ci je kmalu nastal odpor: v lo; v tistih logarskih razmerah1 Ljubljani, pri nas v D. M. Polju, je pokojni Zdravko dajal zgled v Kranju, na Jesenicah in še v ljubezni do slovenske knjige.! nekaterih krajih. Eden najvid-(Kadar se spomnim na to, mi nejših v tem odporu je bil pok. vest očita, da sem ob neki prih- Matija škerbec. Njegov članek ki v taborišču tudi jaz pokazal “Enoumne smernice” je tedaj Zdravku nerazumevanje za na-1 res bil smernica v polnem po-šo knjigo.) Po prihodu v Cleve- menu besede, land je Zdravko takoj poprijel Seveda je pri tem. nujno pri-za kulturno delo. Priobčil je le- šlo do trenja in napetosti med ski hiši. Brez dela ni življenja. Še voda, ki ne plivka kar naprej, prične gniti in pokrijejo jo zelene sluzaste alge. Tudi s človekom je tako. Smo bitja z razumom in čustvom. Ni dovolj, da odbiješ v fabriki osem ur. Razumu in čustvu še . nisi dal razmaha. Delaj še kaj, bosta tudi razum in ču- Je sistematično sto dobila svoje. Poj, igraj, beri. Bodi človek, cel človek. Ne samo meso in kri. In uči se potrpeti. Nekoč smo to boljše znali. Znali smo potrpeti. Ne samo en dan, ne samo en teden. Dolga leta. Znali smo potrpeti s seboj in z ljudmi. Kako to, da zdaj ne bi znali več? Ne sodimo kar na prvi pogled, ne obsojamo ljudi po enem dejanju, po eni napaki. Potrpi s sočlovekom, ki ima morda več lepih lastnosti kakor slabih. Zakaj vidimo samo slabe in nič dobrih? Kaj smo res pozabili, da je potrpljenje na svetu? In ne misli, da je mogoče vse narediti v enem dnevu. Dobre stvari rastejo počasi. Potrpi, da zavoljo naglice ne zamoriš rasti. Vedi, da se je Bog rodil, ko je dozorel čas. Tisočletja je bilo treba za to. Ko se je prikazala zvezda, so odšli Trije modri na pot. Vedeli so, da se je čas dopolnil. In niso šli vsak na svoje, niso se kosali, kdo jo bo prvi dosegel. Složno so šli za njo, dolge tedne so sledili njeni luči, vsi skupaj, vsi v isti cilj zagledani. Pomagali so drug drugemu in prinesli božjemu otroku darila. Eden mu je dal zlata, eden kadila in eden mire. Niso se prepirali, kdo bo dal boljši dar. Vsi trije darovi skupaj so bili celota. Bi se mogli še mi tega naučiti? Vsi delamo za isti cilj. Če nekdo v kulturnem delu doprinese zlato in nekdo samo kadilo, mar je dal kaj manj? Dal je, kar je po svoji mož,-nosti mogel dati. Dal je za skupni cilj, kar je imel. Plačilo bo isto. Veliko plačilo složnosti je cilj. Zakaj ga tako malokdaj dosežemo? Složnosti ni. Vsak bi rad po svoji poti, tiho, da bi drugi ne zvedel za pot, da bi morda ob naši poti ne prišel še na boljšo. Bridko žalostno je to slovensko poglavje. Isti cilji, ista hrepenenja, pa tako malo zaupanja drug za drugega, tako malo složnosti za isti cilj. Trije modri v novem letu drugače uče. Gašper, Miha in Boltežar. Trije ljudje, ki imajo isti cilj in proti njemu gredo kakor en človek. Zato so ga dosegli in bili poplačani. Niso padli v Herodovo zvijačo, vrnili so se v svojo domovino. In vdanost v božjo voljo. Slabo je na svetu danes, ker je preveč volje ljudi in premalo božje. Vsak svojo voljo tišči narej, volja enakih naj bi bila tudi volja malih, volja zmagovalcev naj bi bila tudi volja premagancev, volja petičnega naj bi bila tudi volja reveža. In volja božja je nekje za zadajem, za hudo uro, če že vse odneha. Za Blažev žegen, kakor pravimo. Ko bo prva božja volja in potlej naša, tedaj bo na vsakem odtrganem dnevu na koledarju droben blagoslov. Ne kakor mi hočemo, ki smo ustvarjeni, ampak kakor Tisti hoče, ki je ustvarjal. Kaj nam pomaga, če tiščimo svojo voljo naprej? Proti ostnu brcamo. Glavno in važno je, da znamo svojo voljo vskladiti z božjo. Če bomo to dosegli, bo vsak cilj blizu, bomo vsakega dosegli. Božični prazniki niso v okrašenih hišah in okrašenih cestah. Vse to je samo izraz božiča. Božični prazniki so v nas, v vsakem izmed nas. Dokler pa bo pri nas navada, da bono svoj rojstni dan lepše praznovali kakor rojstni dan Boga samega, dotlej ne vzdihujmo, da na svetu nekaj ni prav. V nas je veliko narobe, zakaj svet sam je zemlja z drevesi in z morji in z gorami in z rekami in z rožami. In ko ga je Bog ustvari! in ga pogledal, ga je bil vesel. Tako v Domovini in drugje, se trudil za nih krajih. Pid nas v D. M. Po-slovenščino pri fari Marije Vne- lju je biio to trenje še prav po-bovzete in bil neumoren zbira- sebej hudo. Precej je k temu lec podatkov za Matico mrtvih.' pripomogla, to sedaj smem reči, Že v Spittalu in ves čas v Cie-1 sangvinična in make kolerična zbiral narava kaplana Sladiča. Jasno slovensko z d Q.m sho liVeveiVu.ro, pa je '>v!fVtak0i od ,j7jinotka. ta- prav za prav ves tisk, in sestav-, ko kap; anu kot meni, da bo no-Ijal o tem dragocene preglede,1 va preporodna smer v poljski ki smo jih dolga leta brali v Ko-! fari uspela le, če jo bo javno ledarjih Svob. Slovenije. Na tem podprld vsaj nekaj starejših Iju-področju pok. Zdravko Novak di. Saj so bili člani kongregaci-nima sebi enakega med nami. V je zvečine še fantiči, mnogi še zbiranju je bil neutrudljiv. Ob prvi obletnici njegove smrti naj kot rojak spregovorim o njegovi pomembni odločitvi v letih pred drugo svetovno vojno, ki je nato usmerjala vse njegovo kasnejše življenje, Pok. Zdravko Novak se je v letih 1935-1936 odtrgal od krščanskih socialistov, ki so v D. M. Polju obvladovali Prosvetno društvo, godbo in članstvo prejšnje orlovske organizacije, in se priključil novi preporodni smeri, ki se je v Ljubljani in nekaterih večjih, zlasti industrijskih krajih začenjala pod vplivom papeža Pij a XI. okrožnice Qua-dragesimo anno, nastajajoče Katoliške akcije in še nekaj drugih dejavnikov. Novo smer je v D. M. Polju začel takratni kaplan J. Sladič z ustanovitvijo fantovske in dekliške kongregacije. Ta ločitev od kršč. socialistov za Zdravka Novaka ni bila lahka reč. Zdravko je zrasel v orlovski organizaciji in Prosvetnem društvu in bil prijateljsko in družbeno ozko povezan s sovrstniki svoje širše okolice, cd katerih so mnogi bili delavci vevške papirnice. In to papirnico so obvladali kršč. socialisti sindikalno, ideološko in politično. Po svojem sindikatu (Jugoslovanski strokovni zvezi) pa so vplivali tudi na življenje, poljske in dobrunjske občine. Tedaj so kršč. socialisti, ki so se nekaj let po prvi svetovni vojni še imeli za dediče velikega Janeza Ev. Kreka (ta je ravno v D. M. Polju ustanovil Jugoslovansko strokovno zvezo leta 1895), začeli vedno bolj padati pod vpliv komrmistov. V njih vrste so se vtihotapljali organizirani partijci, ki so spretno in načrtno porivali ves razvoj na levo. Ta razvoj je bil najprej viden prav za prav čisto otipljiv svetem pismu stoji. Kako moremo torej trditi, da je svetjPri Krekovi mladini, ki je bila otroci. Med prvimi, ki so podprli novo smer, sta bila papirničarja Jaka Kukoviča in Feliks Pogačnik, v onašem zaloškem koncu pa mlinar in tesar France Stele (pred dvema letoma ga je v bližini Clevelanda nek avto zbil do smrti) in papirničar Ivan Marn, sedaj v Torontu. Tem so se kmalu pridružili še nekateri. Sledeč zgledu svojega brata je takrat podprl novo preporodno smer v poljski fari tudi pok. Zdravko Novak z ženo go. Milko. Rekel pa bi sedaj, da je bila ta odločitev še posebej težka zanj zato, ker so Novakovi na Vevčah imeli trgovino. Kasneje sem slišal, da je nekaj kršč. socialistov zaradi Zdravkove odločitve, prav za prav cele Novakove družine, nehalo kupovati pri njih. Za najmlajše, ki tedaj niso imeli pregleda in ne poznali o-zadja, je ibil pristop h kongregaciji kaj lahka reč; čutili niso pri tem nobenih težav. Za odrasle in starejše posameznike pa je bil potreben pogum upreti se pritisku kršč. socialistov v fari; še bolj pa v tovarni sami. A to ne samo pri nas v D. M. Polju. Kaj podobno je bilo v Kranju in na Jesenicah. (O tem sta mi v taborišču pripovedovala pokojni Val. Markež in pok. Albin Ga ser.) Razbiti stare zveze in poznanstva v domači okolici, ki se v njej ljudje poznajo od mladega, je sila neprijetna reč. A bila je nujno potrebna. Dejstvo je, da je v poljski občini samo ta preporodna skupina (v širšem pomenu besede) ,ki jo je začel kaplan Sladič, dala iz sebe protikomunistične borce. Kršč. socialisti in poljski Sokoli so v celoti šli v OF in v partizane. Kardelj je bil stalno na poti od Posavja čez Zadobrovo (od koder je njegova žena Pepca Maček) in Zalog do Zadvora v do-brunjski občini, kjer je vodil “Svobodo” komunistični proletarski dramatik Jože Moškric. Pri pogrebu Zdravka Novaka (lani 1. dec.) mi je živo stopila pred oči njegova takratna odločitev pa moralna opora, ki jo je nam s tem dal. Naravnost vsiljevale so se mi te-le misli: Kje bi Zdravko bil, če bi se v tistih letih ne ibil odločil, kot se hvala Bogu je. Ker so vsi mlajši kršč. socialisti odšli v hribe, mar ne bi med njimi bil tudi dinamični Zdravko? Zelo verjetno! Saj so komunisti spretno izvabili v partizane vse vidnejše in samostojno misleče kršč. socialiste. So jih pač hoteli imeti poleg sebe, ker jim povsem le niso zaupali... V vidni kršč. socialisti kot Rešek, Pangeršič, Klešnik so padli v hribih. Za zadnja dva smo večkrat slišali v preteklih letih, da so ju komunisti sami pospravili proti koncu vojne, kot so nešteto drugih “nezanesljivih”. Sam Bog ve, ali se ne bi bilo zgodilo tudi s požrtvovalnim Zdravkom Novakom tako ...? S pok. Zdravkom sva si lani precej pisala. V začetku leta ob njegovem članku “Kdo je zločinec?” (Tabor 11, 1970). Odkrito sva si povedala svoje mnenje. Nato mi je v aprilu obširno odgovoril na moje vprašanje glede zdomske (knjižnice. Dne 28. junija pa mi je poslal na vpogled svoj obširni sestavek “Liturgična konstitucija in Slovenci”. Čez 30 strani! Poslal mi jo je “s prošnjo, da jo kritično pregledate in poveste svoje mnenje”. corv?- ,i — Tn r\sx-. nizal nekaj opozoril in pripomb. Pri tem pa zagrešil to nerodnost, da sem nekatere pristavil kar na rokopis. Bil jih je vesel, a zapisal je tudi: le kako in kje bom še našel moči, da bom prepisoval ... Res nisem dovolj računal s čutenjem človeka, ki se vsak trenutek zaveda, da gre hitrih korakov nasproti smrti. Tudi ta obširni sestavek o slovenski liturgiji dokazuje, kako uspešen zbiralec gradiva je bil pokojni Zdravko Novak. Upam, da bo sestavek priobčen. Res zasluži to. da je tudi pokojni poštni nadzornik Lukež izrazil pred smrtjo podobno željo. Tudi njemu jo je treba šteti le v čast.) Letos na Veliki Šmaren sem bil z družino v Podgorju na Koroškem, kjer je ta dan vsakoletna božja pot. Naključje je naneslo, da sva bila z ženo priča razgovora — bilo je med mašami pol mogočnimi lipami — med starejšim in mladim slovenskim profesorjem. Oba sta na slovenskih srednjih šolah v Celovcu. Mlajši, ki je profesor petja in glasbe, je starejšemu in celemu krogu poslušalcev navdušeno razlagal, da je dr. Ciganova skladba “Ustoličenje koroških vojvod” zelo uspela stvar tako vokalno (pevsko) kot instrumentalno. Da je tudi prof. Luka Kramolc (koroški rojak, ki živi v pokoju v Ljubljani) izrekel to mnenje. Mladi profesor je tudi povedal, da bo skušal to dr. Ciganovo skladbo naštudirati za slavnostno akademijo slovenskih srednjih šol v Celovcu ob koncu šolskega leta (junija 1973). Na moje vprašanje, kdo je napisal besedilo za to skladbo, je mladi profesor odgovoril: Zdravko Novak. Pri tem je mislil na Novakovo dramatizacijo o ustoličenju koro-jkih vojvod. Kadarkoli bo prihodnje na sporedu ta dr. Ciganova skladja, se bo vedno slišalo tudi ime ibretista Zdravka Novaka. In To na domačih slovenskih tleh. Janez Grum bi to mogli popolnoma razumeti. Ta naš Božič je ves božji — prelep odsev in ponovitev prve božične noči. Naša uboga reva vsaj za en kratek dan pozabi na svoje tegobe... V duhovnem bogastvu božične skrivnosti črpa nedoumljivih moči za živ Ijensko bonbo med letom. Veliko delo ljubezni boste o-pravili vsi naši podporniki, ki se boste o Božiču spomnili te naše raje, da jim bo življenje poleg duhovnih prineslo tudi nekaj časnih dobrin. Bog Vam povrni s svojimi božičnimi darovi srčnega miru! Vam hvaležni bengalski misijonar p. Stanko Poderžaj, D.J- h bliisiles Sedaj, ko je že leto dni po njegovi smrti, naj mi bo kot rojaku dovoljeno, da se dotaknem kočljive zadeve, ki še vedno tli kct žerjavica pod pepelom in povzroča bolečino in nejevoljo. Da bi se ustavljal kaj bolj ob navedbi, da je g. Melaher nosil pri pogrebu Zdravka Novaka kot zastopnik NO, bi bilo sedaj po letu dni le zgubljanje besed. Kdorkoli je to zapisal, je ravnal nemodro. Bolj kočljive narave pa je vsekakor bila v istem ob-smrtnem članku Svob. Slovenije (16. dec. 1971) navedba, da je pok. Zdravko kot član taborske skupine bil strasten proti Vestnikov! skupini. In rečeno je tudi biio, da je včasih to Vestni-kovo skupino ostro napadal. Ta misel je bila zapisana tudi v 1. štev. letošnjega Vestnika. Takole bom rekel na tole: v obsmrtnice in spominske članke j take in podobne trditve in obtožbe ne spadajo. V tem primeru tudi zato ne, ker so eni in drugi borci bili v času državljanske vojne doma eno v mišljenju in dejanju. Take navedbe spadajo v zgodovinsko analizo — seveda če so resnične — ali v članke, ki hočejo vsaj približno to biti. Temu bo pritrdil vsak zgodovinar ali življenje-pisec. Rečem pa tudi tole: s tem, da CLEVELAND, O. — Podpisala Ana Tomšič, 15427 St. Clair \venue, se zahvaljuje vsem za / Euclid General bolni,šnic:o pridane rože, za obiske in pozdrave. Doslej sem (bila letos že šestič v tej bolnišnici, pa se vrnila domov. Posebna zahvala Mrs. Mary Zimmermann iz Detroita, Midi., za maše in rože. Prav tako Mrs. Zagorc, Mrs. Mary Ann Genes, Mr. in Mrs. Stariha, Mr. in Mrs. Hočevar ter Mrs. Dolgan. Prisrčna hvala vsem za vse, kar ste mi v dneh bolezni do-brega storili. Hvala posebno moji družini, ki je tako lepo skrbela za mene, posebno hčerki Mary, pri kateri živim. Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Anna Tomšič France Gorše vošči CLEVELAND, O. — Znani kipar France Gorše, ki je več let živel in umetniško ustvarjal med nami v Clevelandu, pa še nato preselil v New York in se končno odločil za stalno ostati v slovenskem Koroškem, si je v Svečah kupil svoj dom, kjer si bo postavil tudi stalni atelje. Od tam pošilja vsem prijateljem in znancem pozdrave in voščila za božič in novo leto. S. J. Priinilco voščilo p, Stanka Podoržaja, iJa h lilife KU N DARALI, Ind. — Vsem cenjenim bralcem AMERIŠKE DOMOVINE in še posebej prijateljem bengalskega misijona za Božič in Novo leto voščim božjega blagoslova z obiljem pravega božičnega veselja. Božič pri Vas in nas: kakšna razlika! Vaš: dan bogate preprostosti. Naš: dan preprostega uboštva. A milost ne gleda na obleko, na darove, na izobilje . .. Božje je pok. Zdravko pred smrtjo po- Dete prinaša dušam mir in z Naj pripomnim, da je nekaj vabil na razgovor pisatelja Mau- njim pristno srčno veselje. Telet pred vojsko Edvard Kardelj serja, je po mojem mnenju vsaj ga je tudi pri nas obilo. Morali osebno delal poskuse, kako pri- implicite izrazil tudi željo po bi Božič preživeti med nami, da Skrbimo za zdravje! Prišel bo topli polecni čas, ki ::as bo vabil, da večino prostega dneva preživimo zunaj. Poletje pa je tudi čas za utrjevanje zdravja, kajti dolgo bivanje v zaprtih prostorih škoduje orga nizmu. Zdravniki stalno ugotavljajo pri ljudeh mnoge telesne in du !evne slabosti, nervoze, stalno utrujenost in neodpornost, skru seno držo in prave telesne de formacije, krčne in zlate žile, slabokrvnost itd. Poleg tega se pojavljajo p° gostni prehladi, nalezljive bo iezni, kronična vnetja dihal, p° apnenje žil, povečani krvni P^1 lisk, oslabelost srca, možganska In srčna kap, sladkorna bolezen, posledice alkoholizma, hude ne sreče na cestah in pri delu. Glavni vzrok omenjenih . Iezni in nesreč je nenaravn način modernega življenja. mu se pridružujejo premnog-cdgovornosti in dolžnosti, eno iično in utrudljivo delo, in^u^ trijsko in mestno ozračje, Pre dolgo bivanje v notranjih Pr^ štorih, pomanjkanje časa za ra^ vedrilo v naravi, nepravilna^ ~j7ttqxj*5Xixj—pxxrmjrrrra: nimicl) P* ^ ravanje v kajenju, uživanju kohola in tudi raznih table • Kot zdravila proti omenjeni mžavam navajajo zdravniki z a^ s ti polnovredno prehrano, r ^ dno telesno vzgojo, šport in ^ banje, zmerno in trezno živ j nje in vrnitev k naravi! Zahod o starih ig!ah V zahodnih deželah je več zanimanja za staro kitaj s adupunkturo. Razen arnellS ^ so tudi 2e zdravniki iz nekate drugih dežel obiskali svoje tajske kolege, ki uporabljajo le namesto narkoze. Obnovitev dupiomatskib odnosov z Izraelorn e Meir Wilner, vodja izra , ,, komunistične stranke R puSi-se je vrnil s potovanja po < ji, Češkoslovaški in Boiga^h Pravi, da so voditelji teh pripravljeni obnoviti dip on^al. ske odnose z Izraelom, ven^c, bo ta moral najprej izvršiti kaj sprememb v svoji politi n- ZA DOBRO VOLJO škotska vz0. Škot pokaže svojemu sinu rec blaga ;za svojo obleko. ^ . “Ali ti ugaja?” ga vpraša. ^ Sin obrne vzorec narobe blago hvali. - “Saj si vendar gledal napa no stran!” se razjezi oče. ^ “Je že prav,” ga potolaži s ^ “saj nosim za teboj vendar z® rcm obrnjene obleke. * Zlobno . j Ančka pripoveduje svojei znancu: ^ “Pomislite, kakšne sirote ^ bile ženske, če ne bi bilo na sV tu živali! Poglejte samo m«® ' čevlje imam iz krokodilje Doz torbico iz kačje, plašč iz sre0 ne lisice, svilo za obleko od sV^ loprejke, jopico pa iz volne an gorskih zajcev.” “Da, da,” pritrdi znanec sai zase, “nešteto živali je treba, +**+*+++++++**+*+** t*+**+******+*e***+**t**r+++++******+* % KOLEDAR društvenih prireditev Joseph in Mary Koren, 26901 Elinore Rd., Euclid, Ohio voščita VESELE PRAZNIKE ^ SREČNO NOVO LETO vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Namesto pismenih božičnih voščil voščiva letos tem potem vesel, BLAGOSLOVLJEN b02Ič IN SREČNO NOVO LETO vsem najinim sorodni-0rn, dobrotnikom in prijateljem m in šlalka Povirk 902 E. 207 St. Milosti polne božične praznike in srečno, blagoslovljeno novo leto želiva vsem Prijateljem in znancem! FftA«lC in MEŽKA PETEK 6618 Bonna Avenue Cleveland, Ohio 44103 Vesele božične praznike in Srečno novo leto želi vsem Prijateljem in znancem igsiaoij Pesnik 421 E. 160 St., Cleveland, Ohio 44110 VESELE BOŽIČNE pRaznike in srečno Novo LETO VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI HENRIK KREMŽAR 1203 E. 60 St. VESELE BOŽIČNE 1INr SREČNO NOVO' LETO vsem sorodnikom, PRIJATELJEM IN ZNANCEM Mrs. Anna Koželj 192 Richmond Rd., Richmond Heights VESELE BOŽIČNE praznike in srečno NOVO LETO 2PLlJ0 VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM Anion & Katherine ARTEL dolarskimi bankovci, sem si dejal, da bi vam takle požirek prav dobro teknil.” “Vaša misel je bila res izvrstna! Kapitan plačuje slabo, niti za pošten požirek ne dobim, predvjema pa ne daje. Šele O'b koncu vožnje seže v žep —.” “Na piki vas ima?” “Da! Pravi, da sem preveč žejen. Drugim plačuje dnevno, meni pa ne. In zato ni čuda, če je žeja vsak dan večja.” “No, na vas je, ali si bodete danes pogasili žejo! Rad vam dam zaslužiti nekaj dolarjev, če mi ustrežete z majhno uslugo!” “Nekaj dolarjev —-?” Črnec se je zadovoljno režal. “Huzza —! Za nekaj dolarjev dobim neka] steklenic žganja! Na dan z vašo željo, sir! če je treba zaslužiti za brandy, sem vsikdar vaš mož!” “Mogoče. Ampak zvito se je treba stvari lotiti!” “Kaj pa bi bilo? Zvit sem in prekanjen, da takega ne bodete kmalu našli, sir!” “Prisluškovali bodete, nekaj minut prisluškovali!” “Kje?” “V jedilnici.” črnec je majal z glavo. “Tam —? Hm —! Zakaj pa, sir?” “Ker —. No, odkrito vam vse povem!” Porinil mu je poln kozarec in zaupljivo pravil: “Z nami se vozi neki orjaški človek, ki mu pravijo Old Fire-hand. Ste ga videli?” “Kaj pa! Strašno močen človek je!” “V njegovi družbi sta še dva, črnobradat človek, ki mu pravijo Tom, in —.” “Tudi tistega sem videl.” “— in neka pustna šema v dolgi usnjati suknji, teta Droll mu pravijo. Ste tudi njega videli?” “Pravkar je prišel na krov?” “Da, tisti. Vidim, da poznate ljudi, ki nas zanimajo!” “Kaj bi bilo z njimi?” Tisti Old Firehand je bogat farmer in ona druga dva sta njegova gosta, k njemu potu jeta. Slučajno smo tudi mi namenjeni na tisto farmo, delo dobimo. Pa bi radi zvedeli, kdo so tisti ljudje. Saj razumete—! Človek ne stopi rad v službo pri ljudeh, ki jih ne pozna —.” “Seveda ne!” “Kakor vidite, ne zahtevam od vas nič napačnega in prepovedanega!” “All right, — vse v redu — sir! Nihče mi ne more braniti, da slišim, če se drugi glasno pogovarjajo.” “Pa tudi utegnete poslušati? Mislim, če nimate morebiti službe prav sedajle —.” “Šest ur sem prost in lahko počenjam, kar se mi zljubi.” “Dobro! Prisluškovali torej bodete. Ampak v jedilnici! Smete stopiti v jedilnico?” “Prepovedano mi ni. Pa opraviti nimam nič v jedilnici.” Razmišljal je. “Lahko bi kako reč prinesH ali odnesel —.” “Premalo! Mudili bi se kvečjemu nekaj minut in bi nič ne slišali ali pa le kako besedo-” “Hm —! Je res —! Sesti pa ne smem —.” “Ali nimate v jedilnici dela, ki bi se z njim pomudili vsaj za nekaj časa?” “Žal ne —.” Spet je razmišljal. “Pač! Okna so urezana, sna-žil jih bom.” “Ne bo sumljivo?” “Ne. Jedilnica p ves dan zasedena in okna umivamo tudi, če so potniki v Jedilnici.” (Dalje prihodnjič) DECEMBER 31. — Pevski zbor KOROTAN priredi silvestrovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igral bo orkester Sonet. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. JANUAR — 1973 13. — Slovenski Športni Klub priredi svoj vsakoletni ples in večerjo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igraje “Veseli Slovenci”. Začetek ob 8. zvečer. 14. — Dramatsko društvo Lilija poda igro v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 28. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd. 28. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi “card party” v farni dvorani, začetek ob 3.30 popoldne. FEBRUAR 4. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje obhaja 10-letnico obstoja z večerjo in plesom. Začetek ob 5. popoldne. 25. — Perry Home Owners Association priredi večerjo in ples v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. MARCA 3. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi maškerado na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 3. — Štajerski klub priredi PREDPUSTNO ZABAVO s kolinami v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igra Sonet. 10. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road. 10. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom. 11. — Slomškov krožek bo postregel s kosilom z govejo ali kokošjo pečenko od 11.30 do 2. ure popoldne v Avditoriju pri Sv. Vidu. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani kosilo. APRIL 15. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi običajno letno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo bodo delili od 11.30 do 2. popoldne. 28.— DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30 zvečer. MAJ 5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. 6. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO. 19. — “Slovenski fantje” priredijo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. JUNIJ 10. — DSPB Tabor priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945. 22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu. OKTOBER 20. — Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester. 27. — DSPB TABOR priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30. NA VASI Oj, prve drobne snežinke, kot sipal nekdo bi spominke iz dni otroških iskanj, prelistal mi knjižico sanj . . . Na vasi kraguljčki cingljajo, Otroške oči hrepenijo, sneg mete na dvor in na stajo. Na vaškem klancu vre sreča, kaj mar nam je mraz in gneča, kaj mar, če nas lica skelijo. Na mizo veliko ni dati, saj z zimo se lakot priklati, otroci brez kruha zaspijo. Ob peči pa starke so zbrane, te starke uboge, zgarane, ki zvesto nad rodom bedijo. M. JAKOPIČ Sovjeti končali zadnje preskušanje raket WASHINGTON, D.C. - V Pentagonu pravijo, da so Rusi zadnji teden, predno so končali svoje sedanje preskušanje raket na Pacifiku, pognali tja dve raketi, ki jih naj bi rabili za svoje atomske podmornice. Njihov domet naj bi bil 4,000 milj, tisoč milj večji kot domet sličnih a-meriških raket. Dve sovjetski raketi SSNX8 naj bi pognali s kopnega v severni Rusiji, padli pa sta v Pacifik kakih 700 milj severozahodno od otočja Midway. Male Help Wanted VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIJO SHIRLEY — ANN — BEVERLY PETE — STAN uradniki pri 'JW1 MO S ASSOCIATION ST. CLAIR OFFICE 6235 St. Clair Avenue Ker letos ne moreva pošiljati 'božična voščila želiva vsem prijateljem, znancem in sorodnikom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! ANTON in JENNIE HRVATIN 19809 Kildeer Ave. Naj ti jaslice pripravim... Jezušček na borni slami, pri nebeški ljubi mami, mrzlo je tako nocoj, naj Ti dam kožušček svoj. Naj ti posteljico posteljem, ovčke bele v hlev pripeljem, bova skupaj se igrala, malo jagnje pestovala... M. Jakopič FrijateFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Air« * V (58 St. 361-4212 Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 MALI OGLASI Zadnja razprodaja Najnovejša plošča ansambla Hanček, “Njegovi Fantje” Kličite 486-1986 po 4 uri. (244) BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJATELJEM, SORODNIKOM IN ZNANCEM VOŠČI LOVRO in IVANKA ROZMAN DRUŽINA 915 E. 222 St. Euclid, Ohio 44123 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO želita VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM FRANK & TONČKA TUREK 986 Bryn Mawr Wickliffe, O. 44092 R. JERIC FURNACE CO. Heating and Air Conditioning RESIDENTIAL and COMMERCIAL GUTTERS, ROOFING & WATER TANKS Licensed, bonded and insured 475-4647 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA PRIJATELJEM IN SNANCEM ANNA & FELIKS BREZNIKAR 6515 Bonna Ave. SLOVENSKA GLASBENA SKUPINA ZVON iz Fairfielda, Conn., želi vsem Slovencem blagoslovljen božič in srečno, zdravo novo leto 1973! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM FERDO GOSPODARIC 16021 Waterloo Road, Cleveland, Ohio Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ______________________________KUPON_______________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: FRANC IN ANICA KRIŠTOFE 24691 Wayne Ct. — Euclid ŽELITA VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM BLAGOSLOVLJEN IN VESELI BOŽIČ TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO Ker letos ne bomo pošiljali pismenih božičnih voščil, želimo tem potom vsem sorodnikom in prijateljem VELIKO SREČE IN BLAGOSLOVA OB BOŽIČNIH PRAZNIKIH IN V NOVEM LETU JOŽE VOLČJAK Z DRUŽINO 720 E. 162 Street Ime cesta ....................... mesto in država .............. Za to darilo pošiljam znasek $ Moja ime je ................. Moj naslov je ................ mesto in država .............. I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM JOS. J. PESHEL ELY, MINN. i~1 B®žseno pismo iZA vsem slovanskim iulspnarjorn NA TERENU. Ko se za darove zahvaljujete, osvajate dobrotni-Po odobritvi glavnega in nad- usmiljenka Marij a-Andrej a Su- ^e za vedno novo pomoč Vaše- zornega odbora MZA se prav-j belj iz Čila v Južni Ameriki, sa- mu delokrogu. Ni večje sile za kar po sodelujočih razpošija vsa^ ma pionirka MZA od njenih po- pridobivanje, kot je naše nehva-preostala pomoč za leto 197l|četkov. DIALOG med nami se ležno srce- Pomoč MZA za 1971 zvesto in redno nadaljuje. Tako ie večja, kot je bila kadarkoli med Vami vsemi na terenu, kot P°Prej- Molite in sodelujte, da med nami v zaledju, prav na 'D0 koncem leta 1972 še višja in vseh kontinentih. Poslužite se pogostnejša lahko, ker vsak nate prilike, da to in ono sporočite novo sodelujoč nekaj k njej do- in poveste, kar Vam je morda doprinese, na srcu, ali kar si sami želite, j Naj bo Vaš božični praznik Sodelovanje teži vedno za po- svet, miren, zadovoljen in globitvijo, izboljšanjem, večjo zdrav! Vse leto Gospodovo 1973 učinkovitostjo. Ob tej priliki pa božje, plodonosno za Vaš a-spet vabimo vsakega med Vami, postolat, poln uspehov in božje-ki morda v MZA še ne sodelu- ga blagoslova! Vsa MZA Vas BOŽIČNI MIR vsem našim pionirjem na misijonskem terenu. Naslednje pismo spremlja njihove čeke: Dragi misijonski pionir in pionirka! Milost Kristusova, Njegov mir in Marijino varstvo z Vami vsemi! V adventu prihajamo letos k Vam vsem, v imenu celotnega GIBANJA MZA, z vseh petih kontinentov. Prinesli bi Vam radi malo posebnega veselja za praznik Gospodovega rojstva. Zagotovilo naše molitve in obljubo za njo nadaljevati, obenem pa skromno pomoč, ki se je za VAS VSE nabrala še v letu 1971. Kar je za posameznike do-šlo med letom 1971, je mnogo-kaj bilo že razposlano sproti, po naših ožjih sodelavcih in somi-sijonarkah. Kar Vam MZA še ni poslala, je priloženo danes k pomoči, ki jo vsak dobi iz zbranega za vse skupaj, v današnjem pismu in priloženem čeku. Naj Bog vsebino postoteri! Pošljite vedno, lahko kar preko koga od nas, vsaj kratko zahvalo za Vašega dobrotnika. S tem se izkažete zares hvaležne in obenem zagotovite sebi kasnejšo pomoč. Pomoč za 1971 dobijo, iz skupno zbranega za vse, od MZA dejansko vsi naši pionirji na terenu in še nekateri sodelujoči potrebni v zaledju. Skromna je sicer, a dana iz srca in globoke ljubezni do osebne misijonske žrtve posameznikov, ki zasajajo sveto Cerkev. Tako misijonari-mo prav vsi skupaj kot ena božja družina, vsak na svojski način in z globoko željo, da pomagamo na terenu tam, kjer si sami posamezniki ne bi mogli. V MISIJONSKIH SREČANJIH IN POMENKIH clevelandske AMERIŠKE DOMOVINE, ki jo sedaj dobiva okrog 30 naših misijonarjev, pa tudi v KATOLIŠKIH MISIJONIH boste brali, da so vsote posameznikom sem in tja precej različne. So med Vami mnogi, ki že deseto leto pomagajo pioniriti v naši MZA in s tem zagotovijo sebi vsako leto večjo moralno in materialno pomoč. 17. septembra 1973 bo doživela svojo desetletnico obstoja. Pripravljali se bomo nanjo s posebnimi RAZMIŠLJANJI, ki jih Ufe. je, da se ji pridruži z osebno žrtvijo in tako ojači vrste tisočih, ki v MZA že pionirijo na zelo različne načine Nikdar ni prekasno, vsak je vedno dobrodošel, da se le prostovoljno oglasi kateremukoli sodelujočih v MZA. Dobra volja je tisto, kar Bog od nas vseh pričakuje in na dobri volji gradi MZA vse svoje delovanje, rast, uspešnost. Z dobro voljo MZA sodelovanje poglablja. Vaša poročila in jo-; tografije v M SIP v Ameriški Domovini in Katoliških misijonih vam zelo pomagajo. Pišite. j prosim. toplo pozdravlja in v njenem imenu ostajam Vaš vdani Rev. Charles A. Wolbang, C.M. St. Joseph’s College Box 351 Princeton, N.J. 08540 ---------o------- Božični spev sestavlja 15. septembra je umrla uršu-linka Brigita Bregar v Južni Afriki, 11. novembra salezijanec1 Joško Geder v Hong Kongu in! 10. avgusta bivša podpredsedni-ca MZA, upokojena učiteljica^ Rožka čučatova v Gorici. Umrla je med lanskim letom tudi vrsta sodelujočih v zaledju. Naj vsi počivajo v miru, dokler se z njimi ne srečamo pri Njem za vselej. Zaradi tega cilja se tako skupno trudimo. Molimo za vsakega in vse naše rajne. Bog ve za vse. Spominjajmo se jih v molitvah in žrtvah, tako sami, kot z našimi vernimi, ki nas obkrožajo v delokrogu. Ne pozabimo mnogih bolnih in duš, z vsemogočimi problemi, ki se MZA za molitev vedno tako iskreno priporočajo. Je to obenem najbolj primerna zahvala od naše strani, za mnoge dopri-nešene žrtve številnih sodelujočih v celotni MZA. Iz MSIP lahko sledite v mno-gočem delovanju MZA, ki ob 10-letnici obstoja drugo leto upa imeti Vas vse v krogu aktivnih sodelavcev in sodelavk. Pošiljajte svoja poročila i n slike v MSIP sproti, berite jih in krepite se ob mnogih vzpodbudnih idejah tako pestrega števila pionirskih misijonskih duš. MZA je bila ustanovljena ZA VAS V naši hiši je razlit svete noči topli svit. Miza belo je pokrita, polna je dobrot, nakita. Vse je tiho vsepovsodi, svečanost božična hodi vsa zavita v mire vonj. Brat v samoti — pridi ponj! Nekaj tihega domačega tajin-stvenega, svetega čuti vemo srce na Sveti večer. Jaslice z božjim Detetom, polnočnica in lepe božične pesmi nam ustvarjajo posebno razpoloženje, ko božjo bližino naravnost čutimo. Božje dete blagoslavlja iz jaslic s svojimi razprostrtimi ročicami vse, ki imajo dobro voljo in rosi v njihova srca svoj božji mir ... Na Sveti večer si želi biti vsakdo doma. In če ne more tja sam, mu poromajo tja misli, po-l romajo v domačo vas, v domačo hišo, tja pred jaslice ... Koliko je naših rojakov in rojakinj po svetu raztepenih, v vseh delih sveta so, sredi tujcev žive, toda na Sveti večer bodo poromali domov, v domač cerkvi bodo prisluhnili večno lepim “Sveta noč, blažena noč .. “Kaj se vam zdi, pastirčki vi", “Tam stoji pa hlevček”. Ko se j bodo prebudili iz lepih sanj, bodo zopet sami sredi hladne tujine! otrok seči z žveplenko vanj h jo prižgati. Z njo smo potem ' prižgali luč pod stropom, ki je! morala nato goreti do belega1 dne na Sveti dan. Pokleknili smo okoli mize v j kotu, nad katero so že stale jaslice, in odmolili vse tri rožne Pridi, da ogrej eš se z nami, da nasmeješ se zvezdam na nebeškem svodu. vero. nami v jaslicah Gospodu upanje pokloniš, glavo na srce nasloniš, mu zaupno izpoveš bol, pomirjen v brata zreš. Pridi, mizjak spekla bom, ti prijazno rekla bom: Dragi brat, od naš ne hodi, v hiši ljubi gost nam bodi. | VESELE gfSžKE HŠAZHiKE M ZSRAV8, | ireie mm mn leto Iz nebes so vse dobrote za bogate, za sirote. — Slava Bogu! zapojo angeli in na zemljo mir ljudem natrosijo, blagoslov izprosijo vsem, ki bodo blage volje. Glej — in svetu bode bolje. Milka Hartman — Okoli polovico vseh kroničnih bolnikov v ZDA je starih zpod 45 let. Prvi mrak je legal na zemljo, belina snega, ki je pokrival vas, je izgubila svoj sij in postala mehka, od cerkvice se je oglasil zvon za Ave Marijo . . . Prišel je čas kajenja in z njim Sveti večer. Oče je stopil pred ognjišče, nagrebel žerjavico v železen lonec, naložil na njo šibe iz butare, ki je prav za to čakala nad hišo pod streho. Ko je zagorelo, je mati potresla ogenj s kadilom, da je prijetno zadišalo po kuhinji. “Verujem v Boga očeta .. .” je začel moliti oče rožni venec, prijel lonec z ognjem in stopil iz hiše na dvorišče. Takoj za njim je bila mati z lončkom blagoslovljene vode in kropila z vejico pušpana za očetom, ko je kadil v hlevu in okoli vseh gospodarskih poslopij. Za očetom in mamo smo se zvrsun oiruci. v dolgi kači smo hodili za njima in odgovarjali “Sveta Marija, mati božja .. .” Ni bilo prostora ne v hiši ne izven nje, kjer oče ne bi pokadil, kjer mama ne bi pokropila in kjer se ta večer ne bi slišala molitev. Na zadnje smo prišli v “hišo”. Oče je podržal lonec z ognjem, i da ;e mogel nekdo izmed nas vence. Sledila je skromna večer iz kuhanih suhih hrušk in krhljev. — Ko zdajle na nje mi-j slim, se mi zdi, da so mi teknili: bolj kot tu najboljša pečenka! j Šli smo k sosedovim gledaL jaslice, ti pa so prišli k nam.1 Kdo ima lepše, kdo naravnejše! Otroci smo si jih ogledali prav pri vsaki hiši v celi vasi. Zgodbice in božične pesmi so izpolnile čas do polnočnice. Ko je manjkalo do te še celo uro, smo se že začeli oblačiti, da ja ne bi zamudili, čeprav do cerkvice, ki je stala malo iz vasi na' gričku, ni bilo niti deset minut.. Mogočno se je oglasil ob tri- J četrt na polnoč veliki zvon. Hi- j _ tro so se mu pridružili še ostali1 trije in zvonjenje je napolnilo dotlej tiho noč. Ko smo šli preko polja, je bilo čuti pesem zvonov od vseh strani. Zlivala se je v eno samo mogočno hvalnico Božji dobroti. V cerkvi je sledila pesem za pesmijo. Že je bila maša končana, pa smo še vedno poslušali polni božične skrivnosti. Preden smo zapustili božji hram smo stopili do jaslic in počastili Božje dete. Iz hladne noči smo stopili toplo hišo, kjer so bili na mizi trije poprtniki. Eden za Sveti dan, drugi za Novo leto, tretji za Tri kralje. S peči pa so dišale pečene krvave klobase, kajti posta ni bilo več. Skoro je zavladal v hiši mir. čeprav je luč svetlo gorela vse do belega jutra. Sveti dan nam je toil tako svet, da smo šli samo v cerkev, drugače pa se arzan duma. Sele na Štefanovo smo odšli do prijateljev in sorodnikov. DA BI BLAGODEJEN MIR IN SREČA VLADALA V VAŠIH DOMOVIH IN VAŠIH SRCIH MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI IN V LETU 1973. da bi potovali vedno prijetno in udobno, da bi radostni uživali naravne krasote Slovenije, morja in neba ter vseh krajev, ki jih boste obiskovali VAM IZ VSEGA SRCA ŽELITA lastnika najstarejše slovenske potniške pisarne MOLIM® WORLD i-R+M 6 im NC. 589 East 185 Street — tel.: 531-1082 in 531-4066 Offices in Cleveland, New York and Chicago IM IIS. mm KOLLANDER VESEL BOŽIČ VSEM SREČNO NOVO LETO i JAMES .. SLAPNIK, JR. FLORIST - CVETLIČAR 6620 St. Clair Avenue HEnderson 1-8824^ BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON 'AND HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! VEGEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM NAROČNIKOM, ODJEMALCEM Zdi se mi, da je bilo vse to že davno in vendar mi je še vse živo pred očmi, še mi zveni v ušesih očetov glas, še vedno slišim zvonenje Svete noči.. . Bil je to res Božič! Božični mir je vladal okoli nas in v nas. Čutila sem, da bi najrajši objela ves svet.. . Božič je še vedno lep, še vedno je poln skrivnosti, še vedno prinaša mir v moje srce, toda o-nega ni r\reč, kar sem doživljala v lepih, brezskrbnih dneh otroških let! IN DRUGIM ROJAKOM MM Sill SHOE REPAIR 7208 Va ST. CLAIR AVENUE V SREDAH CELI DAN ZAPRTO LOUIS ZIGMUND lastnik Naj božični mir napolni Vaša srca, drage bialke in bralci, naj Vam božje Dete prinese obilo radosti in svojiga blagoslova! Misli nam hite v čarobno zimsko pokrajino Slovenije, kjer smo nekdaj Božič tako prisrčno in slovesno obhajali. ZIGMUND'S m V. K. — V ZDA se digodi povprečno ena prometna nesreča vsake tri sekunde. 1048 E. 70ih Si., vogal Korman Ave. 361-6094 DRAGIM PRIJATELJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. V zalogi vino in pivo. — Pripeljemo tudi na dom. m if m KER ZARADI BOLEZNI NE BOMO POŠILJALI PISMENIH VOŠČIL, VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM TEM POTOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO. STEVE Ji mm MROLT 19314 Muskoka Ave. BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO, SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM. MR. 1 BS, JSSŠ HUSK li? HČERKA 6722 Bonna Avenue Cleveland, Ohio 44103 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN OBILo” SREČE V NOVEM LETU ŽELIVA VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM. LEO m AfSfl KRESEVJO M 13412 Schrieber Rd. jSj 'j* Cleveland, Ohio mm 6128 Glass Ave. mm Cleveland, O. 44103 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO EMILEE JENKO Tel.: 881-6480 iSMioflD f mmm DISCOUNT PRESCRIPTION CENTER FREE PRESCRIPTION DELIVERY FRANK KRAŠOVEC — RUDOLPH KOZAN 6411 Superior Ave. Corner Norwood Road PHONE: 431-1035 EAGLE STAMPS FOR EXTRA SAVINGS VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! MOLLIE’S SARD PARIZ V BOŽIČNEM RAZPOLOŽENJU kraju napravlja čudovit vtis z obiljem luči. Cesta Rivali sredi Pariza v božičnem | 61Ž> St- Clair Ave. Tel.: 361-8029 Sg-ljHfe T VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO' LETO ŽELIMO vsem sorodnikom, prijateljem in znancem DltUŽIM ŠPEHAR 903 E. 21G St. Euclid, Ohio VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIVA VSEM NAŠIM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHN in FRANCES BEII 25 Pelican Isle Fort Lauderdale, Florida 33301 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO VESELO NOVO LETO želiva vsem, našim prijateljem, sorodnikom, posebno pa tistim, ki so se udeležili naše zlate poroke meseca februarja 1972. Prisrčno pozdravljeni! in MATILDA ROPRET 19601 Kildeer Ave. KiftfJ - BRONA PRIVLAČNOST VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM, ZNANCEM IN VSEM SLOVENCEM V DOMOVINI IN PO CELEM SVETU, KJERKOLI JIH DOSEŽE AMERIŠKA DOMOVINA J! ji ; fprZ*! ŽELIVA SREČE IN VESELJA ZA BOŽIČNE t? i PRAZNIKE IN BOŽJEGA BLAGOSLOVA ^ ; V NOVEM LETU. H Andrej Bata in Marijan Kavčič^ PARMA, OHIO I----- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SAMIH BATHS Painting, home repairs, garages, and step repairs Lastnik PAUL ANDOLSEK 790 E. 157 St. — 268-0231 Slikoviti Piran, srednjeveško kakor lastni kopališči tik pred nalno okolje starodavnega Pi- S mestece, stisnjeno na konici oz- poslopjema. Od hotela je gostu rana. kega polotoka, ki se zajeda da- potrebno narediti le nekaj kora- ^Piran bo torej kljub novim leč v Tržaški zaliv, to najbolj kov prek kamnite obale do pe- stavbam vedno ostal izredna južno slovensko mesto, je vse ščenega kopališča in že lahko turistična privlačnost, ki jo ^ leto prava “Meka” izletnikov in zaplava ali samo začofota v pri- velja spoznati na lastne oči. V pj turistov z vseh koncev sveta, jetno topli in vedno kristalno hotelih in restavracijah ter dru-! •/! _ Poleti je pravo mravljišče od čisti morski vodi. Da bi svojim gih lokalih hotelskega podjetja sonca ožganih kopalcev, ki ta- gostom omogočil neprekinjeno “Piran” (da ne pozabimo noč-korekoč skoz okna svojih biva- kopalno sezono tudi v jesenskih nega bara “Tri papige” ali avto-lišč lahko poskačejo v kristalno in zimskih mesecih, p r i p r a - matskega kegljišča v hotelu vij a kolektiv hotela “Pi-J “Punta”) zagotavljajo, da bodo ran” gradnjo novega hotelskega s kvalitetno postrežbo vselej polico za najbolj priljubljeno in ; krila s pokritim bazenom in pri- skrbeli, da bo Piran vsem go-zato tudi najbolj množično leto-! padajočimi rekreativnimi in ; stom tudi z njihove strani ostal višče Slovencev, prihaja v to drugimi prostori. Idejni načrt i v res naj lepšem spominu. BLAGOSLOVA POLNI BOŽIČ IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO vsem sorodnikom, prijateljem in znancem želi JENHIE ŠEGULIH 10214 Reno Ave. čisto Jadransko morje. Čeprav velja Piran z ožjo oko- VSEM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1973 % ¥ V* m KS) PRIJATELJEM IN ZNAMCF1 ) J r j c s h h H b( di (■) sinova JACK in FRANK hčerki FRANCES in ANN VIKTOR in TONČKA LAMOVEC DRUŽIN0 61 S 61; vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje ter ostalo sorodstvo. 15617 Holmes Avenue Cleveland, Ohio 18. decembra 1972. bv dr, Soi OPOR '-JV. eac. NC. 243 cm im AM€r<2CAN IN SPIRIT .F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNSAN MORNING NSWSPAPGR CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 18, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV DRUGI DEL — SECTION II jVI. škerbec: Loč sveta Na rojstni dan našega Gospoda Jezusa Kristusa je v betlehemskem IMevcu vsemu svetu zasijala Luč. ki jo je napovedal stoletja naprej veliki prerok Izaija z besedami: “Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; prebivalcem, ki so sedeli v kraju smrtne sence, je zasijala luč. Dete nam je rojeno, sin nam je dan, na njegovih ramah je vladarsfvo; imenoval se bo: čudoviti, Svetovalec, Bog, Oče prihodnjega veka, Knez miru!” Pred prihodom Odrešenika je človeštvo živelo v smrtni senci zmot in zablod. Največji svetovni filozofi so iskali resnico, a so tavali v duševni temi in niso mogli najti jasnega odgovora na naj večja življenjska vprašanja: kaj je resnica, od. kod čk-Vck. čemu je na zemlji, kako naj živi, da doseže blaženost, kaj bo po njegovi smrti? Pred. izobraženim Rimljanom Poncijem Pilatom je stal Jezus Nazareški, ki je odgovarjal na njegovo vprašanje: “Tako je, kralj sem. Jaz C.tm za to rojen in sem prišel za to na svet, da spričam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.” Toda v vsej filozofiji poganstva izobraženi Rimljan ga ni razumel, ker je obupal nad resnico, nad spoznanjem resnice sploh, pa mu }a z neko grenkobo in obupom odgovarjal: “Kaj je resnica! Saj resnice sploh ni!” Velik grški filozcf Sokrat se je po dolgem premišljevanju nekako dokopal do snoznanja, da mora bivati le en Rog, duhovno in os'ehno bitje, neskončno popolno. A kljub temu ni bil povsem na jasnem in gotov, če je njegovo spoznanje resnično. Zaradi svojega nauka o enem Bogu je bil ud državnega sedišča obsojen na smrt. Ko je zastrupljen nmiral, se V tik pred svojo smrtjo še enkrat obrnil do svo-dh žalostnih učencev in jih prosil, naj darujejo v žrtev petelina poganskemu bogu, katerega obstoj je pi'ej sam tajil. V tisočletjih in tisočletjih je človeštvo, zastrupljeno z gKihom prvega človeka, izgubilo luč prvotnega razodetja m je tavalo v smrtni senci nevede in nevere. Molili so ka-ttienite in lesene bogove, sonce in luno, da celo živali, katerim so v svojem duševnem mraku žrtvovali celo svoje |astne otroke. Zgodovinarji nam pripovedujejo, da sc Indijanci v Mehiki vred prihodom šrancev vsako leto žrtvovali dvajset tisoč mladih ljudi, mladeničev in' deklet, katerih črepinje so nate kopičili v velike in strašne piramide. V tej smrtni senci je človek pogosto pozabil celo na1 syoje lastno človeško dostojanstvo, žena pri mnogih narodih ni veljala kot pravi človek, suženjstvo je cvetelo med vs'emi narodi, z njimi so ravnali gospodarji kot z živino, ki so jo poljubno predajali ali celo ubijali. Tedaj je v tem mraku zasijala velika Luč, Sin božji, Luč od Luči, rojen iz Boga Očeta, kakor se rodi luč iz kgnja, se je učlovečil in je bil rojen kot revno človeško Cele v betlehemskem hleve«. Rodil se je, da svetu prinese luč resnice. Zvezda, ki je zasijala Modrim na Jutrovem in jih vo (*ila k jaslicam, je simbol te Luči, ki je zasijala na nebu v?tomu človeštvu. . . Sveti Janez je zapisal: “Prava luč je bila ta, ki uviha-feJoč na svet razsvetljuje vsakega človeka. Na svetu je bila p! svet je po njej nastal — in svet je ni spoznal.” Oni svet, *1 je iskal v materiji in uživanju resnice, je ni sprejel. \sem pa, kateri so jo sprejeli, je dala pravico, da postajic otroci božji; njim, ki vanj verujejo, ki se niso redili ** krvi, ne iz poželjenia mesa, ne iz volje moža, ampak iz Roga.” Vsi, ki so se duhovno- prerodili v milosti božji, so Ostali otroci božji, posestniki Pesnice. Prejeli so jasen odgovor na vsa svetovna vprašanja. To je pa veliko svetovno vprašanje, življenjska skriv-oost človeške zgodovine: Od kod to, da človeštvo hrepeni j30 resnici že po svoji naravi, a je ne sprejmejo vsi!? Kljub da od Kristusovega rojstva dalje sveti na nebu člo-estva sonce svetlobe in resnice, je mnogi ne vidijo. Neka-ji sploh nikdar niso imeli sreče, da bi jo spoznali, dm-pa je morda v mladosti svetlo svetila ta luč, a so jo v i,vljenju izgubili, postali ec duševni skpci, ki ne vidijo več ^°nca Resnice. Sveto pismo pravi, da se ti imenujejo mo-’’c? pa so postali neumni. , Veliki mislec sv. Avguštin sam nam daje odgovor na 0 veliko vprašanje. Bil je krščansko vzgojen od dobre in črne matere, a je zašel med “svet”, med Bogu odtujeni ipu*’ nie^ krivoverce v grešno mesno uživanje. Bil je Ma-jhejec, ali danes bi rekli komunist. Njegova dobra mati r6 dolga leta zanj molila, da bi mu zopet v dušo zasijala luč esnic'a. V Milanu je poslušal velikega cerkvenega učenika Ambroža, razum mu je govoril, da je v krščanstvu res-Ujca, a greh in strast sta mu zatemenjevala dulha, da še ni j °gel gledati v sonce resnice, kakor na očeh bolni človek mora gledati svetlobe. V duši sv. Avguština sta se tedaj .^ila za zmago luč in tema, srce pa je bilo prazno, polno v,v°mov in bridkosti, da je kasneje zapisal: “Nemirno je °veško srce, dokler ne počiva v Bogu.” k]. Tedaj je prišel v Milan k njemu na obisk prijatelj Sim-kianus iz Rima in mu je pripovedoval, da se je v Rimu Preobrnil h krčanstvu znan velik filozof in učenjak Vic-kl^Nus. To je Avguština zelo ganilo, v duši se mu je vžgal Henček želje, da bi posnemal tega učenjaka, a greh in j r.avst sta mu še vedno branila, da bi dvignil svoj pogled .risku k Soncu resnice. Prišel pa je na obisk iz Rima še prijatelj Pontitianus, ki mu je pravil, da sta dva nje-r°vih nevernih prijateljev obiskala neki samostan meni-°v> puščavnikov, da sta tam dobila v roke knjigo sv. An- (Dalje na 2. strani) Slava Bogu na višavah iti mir ljudem na zemlji I isti čas je izšlo povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. 1 o prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na ponočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in božja svetloba jih je obsve-tila in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se 'ff vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno. In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Tisti čas so rekli pastirji drug drugemu: Pojdimo v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod. In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno. Ko so to videli, so umeli besedo, ki jim je bila povedana o tem detetu. In vsi, ki so slišali, so se čudili tudi temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede hranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili in Boga slavili in hvalili za vse to, kar so slišali in videli, prav kakor jim je bilo povedano. (Evangelij po Luku 2, 1-20) SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ Fr:.nc S. Finžgar SKOKRAJ DVA TISOČ let stara in vendar vedno mlaaa. I Velemesta so se sesnJa v prah, a ti, noč, žariš. Kraljestva so I padla, ti vstajaš vsak božič pred nami živa in blagoslovljena, člo veštvo rije in se vije v bojih in bolečinah, ti ljubo prepevaš: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Zares, mir v svetu bo ljudem ie, če je v njih volja do Sveta noč, blažena noč! Pred seboj imam pismo slovenskega dekleta. Pisala mi je nesoč iz Južne Amerike, tamkaj, izpod ekvatorja, kjer je o božiču naj večja vročina. Popi-J suje svojo sveto noč v tujini. Dva delavca in ona se dogovorijo, da zbeže iz velemesta na | sveti večer v pragozd. Pod stoletnim drevesom se utabore. Na deblo pripno jaslice, revne jaslice, skromne, majčkene, podobico. Pod drevesom zakurijo o-; genj k jaslicam prižgo dve rdeči svečki. Nato stopijo vsi pod drevo, odkrijejo se in zapoj o: Sveta ! noč, blažena noč . . . Samo prvo sitico, dalje ne morejo. Vsem teko solze po ličili, vsi so v duhu doma, na slo-; venski zemlji, v rodni hiši. Delo, trud in hrup velemesta jih o-mam ja, da ne utegnejo misliti na dom. Ta noč, ta samota, daleč od milijonskega mesta, jih pokliče v domovino. Kaj vse bujno cvetje in zelenje pragozda! Kaj vsa opojna toplota — vse nič, vse sama bolečina. Kje je naša polnočnica, kje naš sneg, naše zvezde, naše planine, naše snežene gazi in plamenice, gredoč s hribov proti cerkvi . . . Razjokajo se, solze si otarejo — in spet pojo, pojo, dokler svečke ne dogorijo. Nato posedejo. Škatla konserve jim je čaša za vodo, ki si jo zajamejo iz studenca, kos kruha in slanine božični obed. Poskušajo se šaliti. Ne gre. “’Gj, naše jaslice!” zavzdihne prvo dekle. “Oj, naša polnočnica!” doda drugi. “Oj, naše koline!” toži tretji. Tako pripoveduje pismo slovenskega dekleta. Sveta noč, blažena noč, v zibki si nam bila dodeljena, z nami hodiš, duši te naše trdo življenje, a spet in spet zagoriš v duši kot večna skrivnost, kot goreča ljubezen iz onstranstva — za vse, za vse brez izjeme: za verne in malo-i verne, za trudne in obupane, j za otroka in starčka, za mater in za očeta, za domače in izgnance, ki so se raztepli po svetu v boju za vsakdanji kruh. Sveta noč, blažena noč! Ko obiskuje dom srce Kako narahlo pada sneg Snežinke bele se love, kot čiste dušice drhte — nad cesto, v drevju, po bregeh. Pobeljene so vse steze, ki peljejo v domačo vas, zdaj spet prišel je sreče čas, ko obiskuje dom srce . . . Kako potiho pada sneg, kot angelci bi na zemljo prišli, da razsvetle stezo, pot k jaslicam, k pastirjem v breg . . . M. JAKOPIČ JOHN CECH'S SAUSAGES gg SLOVENSKE KLOBASE, ŽELODCI IN NAŠI ^ DOMAČI MESNI IZDELKI 478 East 152 Street (at N. Marginal Dr.) Tel. 486-1944 Želimo prijateljem in odjemalcem vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. A Merry Christmas and a Happy New Year to our dear customers and friends. Best wishes for a Merry Christmas and a Happy New Year Min’s Beauty Salon 6430 St. Clair Ave. 361-7157 Lastnica MINNIE KADER želi vsem gospem in gospodičnam, ki obiskujejo naš salon, vesele božične praznike in srečno novo leto. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost AmiffOI § FUllTUiE 16013 Waterloo RcL IV 1-6072 FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR., lastnika VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ZDRAVNIK VLADIMSR C0P, 1.0. Ordinira vsak delavnik od od 6 do 9 ure zvečer na 6802 St, Clair Avenue Tel. 881-9677 Tel. dema: 371-5151 Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi PRIJATEL'S PIMMMY SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies vogal St, Clair Ave. in 68th St. SMREKAR HARDWARE 6112-14 St. Clair Ave. 431-5479 Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto. f m ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE g IN SREČNO NOVO LETO m ŽELIM VSEM SVOJIM PRIJATELJEM H ' IN ZNANCEM! i mm VIRANT (Marinar) H (RIBENCAN) Ul 2194 Glenridge Road Cleveland, Ohio 44117 # KE 1-6250 • -- 1't. mr M LUČ SVETA (Nadaljevanje z 1. strani) tona Puščavnika, ki ju je tako pretresla, da sta takoj sklenila, da se preobrneta in postaneta sama puščavnika. Ta novica je Avguština presunila v dno duše, da je na glas zavpil : “Kaj nas boli...?” V kipenju duše je odhitel na vrt, se vrgel na tla pod figovo dr'evo in pričel moliti, kakor nikdar poprej. Tedaj pa je zaslišal glas otroka, ki je pel pri igri: “Tolle, lege, tolle, lege...’, “Vzemi, beri.” “To je božji ali angelski glas V’ j'e prišlo Avguštinu na misel. Vstal je, skočil v svoje stanovanje in je tam slepo odprl Sv. pismo, ravno ono mesto v pismu sv. Pavla Rimljanom, kjer je napisano : “Ura je že, da od spanja vstanemo! Noč se je pomaknila in dan se je približal. Odložimo torej dela teme in si nadenimo orožje svetlobe. Kakor podnevi hodimo pošteno, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in nevoščljivosti, ampak nadenite si Gospoda Jezusa Kristusa in mesu ne strezite za poželjivost.” Tedaj je v duši sv. Avguština zmagala luč nad temo, resnica nad zablodo. Spoznal je, da je njegovih dvomov in krive ver'e vzrok le to, ker ni bil čistega srca, ker sta mu strast in greh kakor gosta megla zakrivala duševno obzorje, da ni mogel prodreti v dušo žarek božje luči. Zdaj ni več odlašal svoje spreobrnitve, postal je katoličan, duhovnik, škof, Cerkveni učitelj in velik svetnik. O božje Dete betlehemsko! Naj luč Tvoje resnice zasije iz Tvojih jaslic, kakor je zvezda zasijala Modrim, naj zasije vsem, ki tavajo v smrtni senci dvomov in nevere! --------O------- Dr. Joža Lovrenčič: SVETI VEČER Pred jaslicami gori lučka. Vsako toliko časa vzplapola in spet pojame; kakor duh, ki bi rad v višine, a omaga . . . Soba je še polna svetonočnega kadila, zunaj pojo zvonovi . . . V polmraku, v svetlobi, ki jo medlo širi lučka izpred jaslic po sobi, sem se zamislil. Pozabil sem na čas in razdaljo in sem otrok in sem doma v tihi vasi sredi goriških gora. Sneži. Zvonovi pojo izza avemarije, kakor bi bili neznansko daleč. Vse lepša kakor sicer je njihova pesem, ko prihaja v noč in se gubi nad vasjo in polji in gre še v samote in gore, da se dotakne .slehernega srca. “Kaj se vam zdi, pastirci vi, al’ ste kaj slišali?” se mi zdi, da sprašujejo zvonovi, ko hodimo otroci z očetom in materjo po vseh prostorih v hiši in še okoli nje, da povsod poškropimo in pokadimo in priprosimo z molitvijo nebeškega blagoslova v najsvetejši noči. Vse je slovesno, vse je praznično. Tudi v kuhinji za ognjiščem. Post je, velik post, ki ga držimo po starem: nobene zabele, samo krompir v oblicah s soljo... Pa ga je mama skuhala le za nas otroke, sama z očetom se ga ne dotakneta — postiti se je treba do popolnosti, kakor Bog zaukaže . . . Tudi otroci se premagamo: če bi tri radi, se zadovoljimo z dvema, če bi nam teknili štirje, ostanemo pri treh . . . Večerja je opravljena, ognja ni več treba. Mama zadela žerjavico s pepelom, ga poravna z lopatico in napravi z njo na vrhu znamenje križa: “Bog in sveti križ božji nas varuj in se usmili vseh vernih duš, ki so se ločile iz naše hiše in žlahte!” In gremo v izbo, kjer gori že ves večer luč. Da ne bi zaspali, oče pripoveduje. Vse zgodbe so v zvezi z božičem. “Tam in tam” — oče je imenoval vas in hišo, ki smo jo poznali — “so šli vsi k polnočnici, samo' dekla je ostala doma. In se je primerilo, da je šla k studencu po vodo, ki se ji je točila prav takrat, ko je bilo v cerkvi povzdigovanje. Ko je bil škaf poln in si ga je hotela dvigniti na glavo, ga ni mogla. Mislila je, da je prepoln, pa je odlila nekaj vode. Še je bil pretežak. Ujezila se je in izlila vso vodo ter škaf znova podstavila. Hitro se je napolnil, in ko ga je zadevala, ni bil več tako težak. Ko je prišla domov in odložila škaf z glave, se je neznansko začudila. Videla je, da je škaf od znotraj ves pozlačen. Spet je tekla k studencu z drugim škafom, a natočila je navadno vodo . . . Na sveto noč med polnočnico teče ob povzdigovanju iz vseh studencev zlato, a natoči ga le tisti, ki ne misli na to in ga ne žene pohlep po bogastvu . . .” Mama je postavila medtem na belo pogrnjeno mizo potico in okoli nje venec jabolk. Ne za nas. V sveti noči med polnočnico obiščejo svojo rojstno hišo vse verne duše, ki so se ločile iz nje. Žalostne bi bile, ako ne bi našle ničesar na mizi, za katero so v življenju tolikokrat sedele in v družini skupno zajemale iz ene sklede. Vedele bi, da so nanje pozabili, ko se jih še v noči Gospodovega rojstva ne spomnijo. Zvonovi so se spet oglasili. Veselo pojo, kakor bi se izpod neba spuščali angeli, slaveč s pesmijo Boga na višavah in želeč mir ljudem na zemlji. Mimo naše hiše že hodijo ljudje v cerkev. Tudi mi se odpravimo in gremo. Na belo pogrnjeni mizi čaka poprtnjak z vencem jabolk vernih duš ob prižgani luči . . . ------o------- Ta noč je sveta noč Karel Širok Ta noč je polna čuda, ta noč je sveta noč, hudoba izgubila je danes svojo moč. ( Na nebu nova zvezda, poglejte, plameni, prelepo dete v jaslih na slamici leži. Zatone svetla zvezda, še danes pojde v kraj, a luč prižgana v hlevcu, ostane vekomaj. MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR FROM DEMSHAR 6 SONS, INC 22034 Lake Shore Blvd. TeL: 731-4770 Bspla Ubira slovenskih in hrvaških gramofonskih plošč; URE 9:30 to 8:30 dnevno razen nedelj ob božičnem c»s Izvrstna izbira polk na zvočnih trakovih (cassettes h1 cartridge tapes). Imamo lajveijo zalogo polka-gramofonskih pfošš v seveme-vzhotlnem Ohiu. T.V. APARATI MAGNAVOX IN STEREO PHONOGRAPH — FOTOAPARATI, PRIMOCKI IN MATERIJ AL ZA FOTOGRAFIRANJE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM -sv' • v sam p i 4703 Superior Ave. EXpress 1-0357 J Peace on earth and go )d will toward men! 'a A } Merry Christmas! Happy New Year! EMIL J. GOLUB GEORGE KOENIG | L GRDIMA a SONS INC VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO^ V NOVEM LETU ŽELIMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO' TISTIM, KI NAM POKLANJAJO SVOJE ZAUPANJE, SO Z NAMI V POSLOVNIH ZVEZAH IN SE POSLUŽUJEJO NAŠIH PODJETIJ: GRDINA LAKESHORE FUNERAL HOME 17010 Lakeshore Blvd. Telephone: 531-8300 GRDINA ST. CLAIR FUNERAL HOME 1053 East 62nd Street Telephone 431-2088 Lastnika SS. Clair Hardware LADDIE PUJZDAR in JOE VERTOCNIK hita odjemalcem in vsem prijateljem vesele b°žič ^ | razrdke in srečno novo leto. Zahvaljujeva se za | sedanje zaupanje in priporočava za bodoče. 3 S 'lumbing supplies — Tools — Hardware — Lock K | | — Electrical Supplies — Paints. | SRI -0926 ^ * 7014 St. Clair Avenue 881 ^ MIRKO SHTL0GA M, L mm SERVICE 16 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 • HE l->3 | rOščI VSEM KLTJENTOM, PRIJATELJEM lOJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZN-rv SREČNO NOVO LETO 1? 4$ BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI ŽELE FUNERAL HOMES, INC. Dva razširjena in prenovljena pogrebna zavoda: Office; 4522 E. 152nd Street - 481-3118 6502 St. Clair Avenue — 361-0583 DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE VZORNA IN PRVOVRSTNA POSTREŽBA! Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želijo Best wishes for a Merry Christmas and a most happy New Year CARL G, OPASKAR, M.D. ZDRAVNIK DR. VINCENT OPASKAR ZOBOZDRAVNIK 6402 St. Clair Avenue 431-4114 FRANK V. OPASKAR ODVETNIK Hippodrome Bldg. Office: 771-4304 Res.: 932-9803 ------1 FRANK STERLE SLOVENIAN COUNTRY HOUSE 1401 East 55th St. Tel.; 361-8974 Vošči vsem gostom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Zahvaljuje se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče. Ob sobotah in nedeljah igra izvrstna godba poskočne polke in živahno mehke valčke. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem prijateljem in znancem! MRS. NEŽA DEBELAK 893 E. 75 St. at Cleveland, Ohio 44103 Sp ZGODOVINSKI PABERKI iz ameriškega slovenskega življenja Ko sem letošnjo jesen brskal po starem časopisju in tudi drugod za podatki o clevelandski slovenski župniji sv. Vida, sem naletel v bivšem čikaškem “A-merikanskem Slovencu,” prvem slovenskem listu v Ameriki, tudi na vrsto drugih podatkov o načem ameriškem slovenskem življu. V številki 236 od 8. decembra 1932 sem se med drugim ustavil ob daljšem dopisu iz San Francisca pod naslovom “75-letnica Slovenskega vzajemnega podpornega društva San Francisco.” Pod dopisom je podpis “John G. Anzick.” V njem sem dobil marsikaj, kar mi doslej .ni bilo znano odnosno ne v takšni meri. “SLOVANSKO VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO SAN FRANCISCO” najstarejše Slovansko podporno društvo v Ameriki V dneh 17., 18. in 19. novembra 1932 je praznovalo Slovansko vzajemno podporno društvo v San Franciscu v Kaliforniji 75-letnico svoje ustanovitve. — V četrtek, 17. nov., je bil v St. Francis hotelu slavnostni banket, na katerega so bili povabljeni zastopniki vseh slovenskih organizacij v San Franciscu, kakor tudi iz drugih mest. Slavnost je trajala pozno v noč. Na njej so se vrstili govorniki, ki so govorili največ v hrvaškem jeziku, čeprav je bila večina izmed njih rojena že v Ameriki in jim je bila “lepa Dalmacija znana le iz pripovedke njih dragih mater.” — Na banketu je pela tudi “naša koncertna pevka gdč. Anica Fabian.” V petek, 18. nov., je bila slovesna črna sv. maša za umrle člane Slovanskega vzajemnega podpornega društva (okrajšano S.M.B.S.), katero je opravil župnik Francis Turk. Ta “je imel (tudi) pridigo, v kateri ‘je očrtal sv. evangelij sv. Pavla o ljubezni do bližnjega, katero to društvo vrši po milosti božji že toliko let.” V soboto, 19. nov., pa je bil v Trianon plesni dvorani “sijajen ples samo za povabljene goste. Obširna dvorana je bila polna, da se je vse kar trlo.” “Slavonic Pioneers of California” Na veselici v Trianon plesni dvorani, 19. nov., so začeli prodajati Spominsko knjigo, katero je izdalo Slovansko vzajemno podporno društvo pod naslovom “Slavonic Pioneers of California” za svojo 75-letnico. Dopisnik AS John G. Anzick poroča o njej naslednje: “Knjiga je v resnici krasno delo. Polovica je angleška, za kar so prispevali zelo odlični ameriški Jugoslovani. V isti je najti življenje-pisne črtice odličnih jugoslovanskih učenjakov in umetnikov. Poleg tega je tudi bogato okrašena s slikami starokrajskih mest in pokrajin: Bled, Ljubljansko gledališče, Zagreb, Bei-grad in več jadranskih otokov.” “Slovenian Pathfinders, by Anna Fabian” V nadaljnjem delu poročila pove John Anzick v zvezi s Spominsko knjigo še naslednje: “Ko sem prebiral to knjigo, naenkrat ostrmim, ko sem videl v angleščini nad člankom “Slovenian Pathfinders, by Anna Fabian.” Da zna naša Anica peti, je že obče znano; toda da zna tudi pero sukati ravno tako spretno kakor zna peti, to mi je pa bila novica. V svojem članku spodbuja jugoslovansko mladino v Ameriki k ljubezni do materinega jezika. V knjigi je tudi več slik mesta San Francisco. Zanimive so tudi slike velikih sadnih nasadov iz okolice Watsonville, Cal., kjer rastejo najžlahtnejša jabolka. V tej dolini lastujejo največ zemlje Jugoslo-vani-Dalmatinci.” “Drugi del knjige je pisan v hrvaščini, kjer se vrste zanimive pripovedke iz življenja in o prihodu v to deželo tu živečih Jugoslovanov.” “Zgodovina Slovencev v Kaliforniji, spisala Anna Fabian” Sedaj pa sledi za nas Slovence najzanimivejši del Anzickovega poročila o Spominski knjigi, izdani za 75-letnico obstoja Slovanskega vzajemnega podpornega društva. “Ko tako obračam list za listom,” poroča J. Anzick, “sem moral zopet očaran obstati. V knjigi zapazim “Zgodovina Slovencev v Kaliforniji, spisala Anna Fabian.” Tukaj opisuje priseljevanje Slovencev v to sončno deželo in razvoj naših (kalifornijskih) slovenskih naselbin. Njena zgodovina sega nazaj do leta 1858. Živo je opisala tudi Rajsko dolino v Eden Valley, Cal., in njen polom. Kje je Ančka zbrala toliko gradiva, je res nekaj izrednega. Opisala je tudi vsa naša slovenska podporna društva te države. Takoj za to zgodovino je slika naše domače slovenske cerkve (v San Franciscu), katere zgodovino opisuje v hrvaščini gospod župnik Rev. Francis Turk. Res, kakor je ta knjiga 100 - procentna, tako je bila tudi jubilejna proslava trajajoča tri dni.” Slovenska naselbina v San Franciscu, Cah K podanim izčrpkom iz Anzickovega dopisa v Amerikan-skem Slovencu od 8. dec. 1932 o proslavi diamantnega jubileja Slovanskega vzajemnega, podpornega društva v San Franciscu, dodajam še nekaj drugega zgodovinskega gradiva. Rev. Ju- rij M. Trunk, danes naj starejši slovenski duhovnik v Ameriki in na svetu sploh, je podal v svojem glavnem življenjsketm delu “Amerika in Amerikanci,” katero je izdala 1. 1912 Družba sv. Mohorja v Celovcu, v zadnjem (osmem) poglavju “Zgodovina slovenskih naselbin v Zedinjenih državah” (str. 464-542) na strani 466 tudi zgodovino takratnih slovenskih naselbin v Kaliforniji. Navaja jih in kratko opiše šest, in sicer: Crockett, Fresno, Oat Hill, Por-tersville, San Francisco in Sulphur Bank. — Po njegovem poročilu so bili posamezni Slovenci v onem času še v teh-le kalifornijskih krajih: Oakland, Alameda, Richmond, San Jose in Angelos Camp; v zadnjem kraju delajo v zlatih rudnikih. V celoti navajamo tu Trun-kovo poročilo o naselbini v San Franciscu, ki je takole: “Prvi Slovenci od Metlike in Draga-tuša so prišli sem (v San Francisco) okrog 1. 1888. Leta 1903 je bilo tu 20 družin in nad 100 duš; koliko jih je zdaj, ne vem, ker ni bilo mogoče dobiti kakega poročila. Zaposleni so v raznih tovarnah. Začetkoma sc zahajali v cerkev, kjer je bil nameščen hrvaški duhovnik. Leta 1903 je prišel sem Rev. F. Turk. Mladina zahaja v državne šole ... Društvo sv. Jožefa št. 23 J.S.K.J. ima 105 članov; poleg tega sta še dve drugi društvi.” Rev. Francis Turk Konec Trunkove knjige “A-merika in Amerikanci” je “Dodatek ZNAMENITEJŠI SLOVENCI” (v Ameriki), urejen po abecednem redu, str. 543-606, za katerega je zbral gradivo današnji monsignor Rt. Rev. John L. Zaplotnik, ki uživa pokoj kot hišni duhovnik v St. Catherine’s Hospital, 9th & Forest Ave., Omaha, Nebr. O Rev. Francis Turku beremo nh str. 601 tole: “TURK Francis, Rev., se je rodil nekje pri Novem mestu, kjer je nekaj let zahajal v gimnazijo. Prišedši v Ameriko je dovršil študije v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je bil dne 12. junija 1903 posvečen v mašnika. Nato je odšel v Kalifornijo, kjer je v mestu San Francisco ustanovil hrvaško-slo-vensko župnijo in postavil potrebna poslopja, ki jih je dne 20. aprila 1906 razdejal strašni potres in ogenj. Sam se je komaj rešil. Pozneje je cerkvena poslopja zopet zgradil; tu deluje še zdaj” (1912). J. S. SOŽITJE Hlevček bil Ti je rojstni dom, jaslice zibelka mala, v slami rahlo postlani si sladko ležal. Z jasnih višav so Ti angelci uspavanko peli: “Jezušček! spavaj, mirno spavaj nocoj, vsi v svetu so si bratje v miru, v ljubezni naj živijo s Teboj!” VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI RUDY'S QUALITY MEATS DVE MESNICI 6706 St. Clair Avenue 31728 Vine Street, Willowick 881-0871 943-5490 OPERATED AND MANAGED BY THE SONS OF RUDOLPH AND AGNES BUKOVEC BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! JULIA MAROLT 1 SLOVENSKA GOSTILNA 1128 E. 71st St. 1129 E. 68th St. Telefon: 361-7500 Pristni legalni likerji, dobra vina, pivo in prigrizek Se toplo priporočamo --------1 NAMESTO OSEBNIH PISMENIH VOŠČIL ŽELIM VSEM MOJIM PACIENTOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO DR. SONJA TOPLAK ZOBNA ORDINACIJA v hiši Central National Bank, 6420 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Telephone: 361-1970 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI MANDEL'S SHOE STORE OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6125 St. Clair Ave. v Lauschetovem poslopju 391-3850 SEASONS GREETINGS H0FBRAU HAUS 1400 East 55th Street Telephone: 881-7773 Family style Sunday dinners from 1:30 p.m. to 8:30 p.m. Buffet luncheons Monday through Friday from 11:30 to 2:30 p.m. You are cordially invited to dine, drink, dance and relax at Hofbrau Haus VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI MRS. ROZI JAKLIČ, lastnica TRIANGLE DRY (LEANING 1136 East 71st St. 432-1350 ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je Vaša obleka kakor nova — Se priporočamo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO^ želimo vsem prijateljem in znancem! ANDREJ KOZJEK DRUŽINA S SLOVENSKE PRISTAVE H' SEASONS GREETINGS B02i(2 iO DARILO TORY'S POLKA VILUGE TONY PETKOVSEK’S WXEN STUDIO-OFFICE located in his Specialty mi Oifi Shoppe at 591 EAST 185th ST. — CLEVELAND, OHIO 44119 Daily broadcasts on WXEN direct from the Polka Village, Monday thru Friday, 11 a.m. - 12 noon and 1:00 till 2:00 p.m., Saturdays at 12 Noon till 1:30 p.m. and 7:00 till 8:00 p.m. The Community Box Office which broadcasts all activities also has tickets for the various functions. Greatest selection of Polka and Ethnic Recordings, Tapes, Cassettes and Panasonic and G.E. Tape Players. Unusual imported items from Yugoslavia, Italy, Austria, Germany and Hawaii — acquired during Tony’s travels. A varied selection of books and maps from Yugoslavia. All-occasion Greeting Cards, including the Nationality Line, Travel Accessories, Art Work of a dozen artists, and many other Gift Notions. MAIL ORDERS ACCEPTED! ^ Exclusive Button Box Headquarters headed by $1 Frank Novak, demonstrating and selling SLAK Accordions and offering instructions on Thursdays, Fridays and Saturdays TELEPHONE (216) 481-7512 -13 ROSEMARY TOTH — JOHN PESTOTNIK, Assistants 881-5158 Res: 391-9473 Vesele božične praznike srečno Novo leto želi ANTHONY F. NOVAK, State Senator CLEVELAND : ACCOSTING SERVICE ! TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES ! “Specialized Service to Small Business” ; ^ St> C*a^r Avenue Cleveland, O. 44103; VSEM DRAGIM ROJAKOM, POSEBNO NAŠIM \ ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO j KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN * VSO SREČO V NOVEM LETU! i som plavalo letalo in nosilo del njegovega življenja. Končno ga je dočakal. Štiri-motornik etiopske linije je veličastno pristal. Pisana množica je vzvalovila in zabrnele so kamere. Ujele so izstopajoče potnike, srebrno letalo, pa tudi gručo poplesavajočih Galla, ki so se pomikali po cesti proti Woliso in praznovali. V taktu so dvigali palice in bose noge so tleskale po vročem asfaltu. “Oo,oa,a,yah,yah!” Andrej jih ni videl. Strmel je samo v potnike. Da, zdaj prihaja ona! V rokah drži nekakšen velik zavoj. Ne, ni zavoj, podolgovata potovalna torba je. In v njej leži njegova hčerka. Val topline ga je objel. O, da bi že skoraj prišli skozi to vražjo carino! No, končno! Objel je ženo, potem se je zazrl v mali čudež v košarici. Kako je lepa! Ročice drži nad glavo in spi. Ne ve, da je preletela Sredozemlje in pol Afrike. Rdeča usteča je obkrožal nasmešek. Previdno ju je odpeljal domov. Previla sta plenice in dete položila v posteljico, veliko lepšo od ubogih jasli, kamor je nekoč Marija položila Jezuščka. Potem so prišli vsi: mamita Ftao Gerazgeher, boy Mulugeta in drugi. Tudi stari čuvaj Ato Ta-šome s srebrno brado na rjavem obrazu je prišel obiskat malo “woizerit” — gospodično. “Kot nekoč pastirji v Betlehemu,” pomisli Andrej. “Tudi ti-le tu so napol iz rodu Judovega. Ubogi so in revni, a imajo dobro srce.” “Vidiš, deklica je kot Jezu-šček,” se je obrnil k ženi. “Le da si ti samo Marička, ne pa Marija.” In čez trenutek je dodal: “Pa tudi jaz, mislim, nisem sveti Jožef!” Krenila ga je po licu in se smejala: “Uh, ti si še zmerom stari lumpež. Lekdaj se boš poboljšal!” Praznovala sta, vesela in srečna, nenavadni Božič v tropih, ko ovenejo rumene rože Mascala, ko namesto snega rjava suha trava pokrije pobočja in so črne skale vroče od pripeke. Ko je končno utrujena od dolgega pota zaspala, je Andrej stopil k oknu. Zagledal se je v toplo, vonjavo noč in v luči tega čudnega mesta, ki mu je dalo prostor pod soncem. S tem zaslužkom more prehraniti tudi večjo družino. Prevzel ga je ob-nekje med Kartumom in Addi- čutek moči. Kot bi drevo nena- črtica. — Ing. Ivan Žigon Nad Addis Abebo je vstajal dan. Čeprav je bil Andrej dokaj pozen, si je vzel toliko časa, da je opazoval žarko afriško sonce, ki se je veličastno dvigalo nad negibne krošnje evkaliptusov. Res, kaj takega doma ni videti. Ko je sobica zadišala po kavi, si je zavezal kravato, se obul in še enkrat ozrl okoli sebe. O, presneta reč! še posteljo mora poravnati! Včeraj bi jo bil pustil, kakršna je, danes je pa ne more. Žena pride. Marička! Kar ni mu šlo v glavo, da je zares napočil dan, ko se mu ho po dolgih mesecih pridružila. In prav na Božič! Komaj sta se poročila, že jo je moral zapustiti. Rodila je punčko, on je pa med tem odkrival nov svet, lovil krokodile v Nilu in ribe v Rdečem morju. Te pesmi je konec. Otrok je tu! Nehote je vzdihnil. Zato pa bo danes prvič videl hčerko. Kako dolg je že trimesečni dojenček? Da ni morda kupil prekratke posteljice? Izbral je najboljšo, čeprav takrat ni čutil posebnega navdušenja nad rožnato podelano stvarco, ki mu je meni nič tebi nič prekrižala načrte. Z roko je potegnil po blazini in beli mreži. To gnezdece je predstavljalo naj lepši kos pohištva. Vse ostalo je bilo celo za mladega zdravnika resnično skromno. V kotu dve postelji, ob steni knjižna polica, omara, ob njej božično drevesce z jaslicami. Pa saj ni zato prišel v Afriko, da bi tičal v kletki. Videti je hotel svet, študirati tropsko medicino in prihraniti si nekaj dolarjev. Kdo ve, morda bo smel nekoč odpreti lastno prakso. Zakoni se menjavajo kot aprilska vreme. Tako! Upajmo, da bo Marička zadovoljna. Poravnal je še vejice teedovega božičnega drevesca in zapustil garsonjero. Pri kapucinih se je cerkev svetila v belini etiopskih noš. Evropejcev je bilo videti malo; kdor je hodil v cerkev, je šel k enajsti maši. “Zanimivo,” je pomislil Andrej. “Kot včasih v Ljubljani. K prvim mašam so hodile služkinje, kuharice in tiste mame, ki jih niso premogle. Vidi se, da smo belci v Afriki še vedno izvoljeno ljudstvo.” Ni se mogel zbrati. Misli so mu uhajale pod nebo, kjer je doma pognalo korenine vse globlje in na široko. Potovanje, lov, vse je postalo majhno in nepomembno. Ali ni nemir, ki žene toliko ljudi iz kraja v kraj, v pustolovščine in zabave, večkrat samo podzavestno izmikanje zakonu življenja, strah, da ne bi zmogli odpovedi, ki jo zahteva od njih? Ampak on bo zmogel. Čutil je, kako se kot školjka z živim biserom obdaja neukrotljivo, nemirno srce v trdo, neprebojno lupino, ki bo prenesla vse udarce, namenjene nežni mladiki. Zdaj ve, čemu dela. Pomagal bo deželi in ljudem, storil bo kar največ mogoče. Zdravniškega dela ne bo manjkalo. Bilhar-zija, lues, tuberkuloza, ameba! Ta otroček in jasno spoznanje poti ter naloge je njemu naj-lepše darilo. Nič več mu ni žal svobode. V nekaj urah se je vse spremenilo. En sam nasmeh te male stvarce ga je do dna osvojil. Za vedno! Čisto tiho, da ne bi zbudila malega bitja, se je razlegala po sobi božična pesem. Hvaležno je pobožal ženo. Dete je mirno počivalo v beli posteljici. Prišlo je življenje. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi kmilk POMNIK lastnica mmioo RECREATION BOWLING ALLEYS 15721 Waterloo Rd. IVanhoe 1-9595 Tam stoli oa hlevček Tam stoji pa hlevček, tam stoji pa hlevček, lepi hlevček Betlehem. Notri je Marija, Detece povija, sveto Dete Jezusa. “Tam stoji ob strani sveti Jožef stari, lepo sivo glavo ima. Z nogo pripogiblje, Detece zaziblje, sveto Dete Jezusa. Tam hite pastirci, tam hite pastirci, v hlevček lepi, Betlehem. Glejte, trije kralji ■ v zlati lepi halji na kamelah jezdijo. Prineso darila: sladkega kadila, mire, čistega zlata. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM m & VEE DELICATESSEN Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto ohranili tudi v bodoče! JOHN in VERA MEGLEN, lastnika vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi! 16024 Grovewood Ave, IV 1-3924 PRAV VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM MARY HRIBAR in MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici HECKER TAVERN 1194 East 71 St. Tel.: 361-9779 SUPERIOR BODY 6605 St. Clair Ave. Telefon: 361-1633 Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim naročnikom in prijateljem. V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili liai' boljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM HATE'S FOOD MARKET I Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače 1 662 East 140th Street MU 1-916° STSC FLORAL, INC 6131 St, Clair Ave. Cleveland, O. 44103; Tel.: podnevi 431-6474, ponoči EX 1-5078 (prejšnji prostori North American Bank) ☆ • Vaše cvetlice dostavimo takoj po vsem področju mesta Cleveland. ° Kot član svetovne organizacije Aoristov dostavimo cvetje po Vašem naročilu telefonično ali telegrafično po vseh mestih Združenih Ameriških Držav in vsem ostalem svetu. • Bogata izbira rož v lončkih. • Vsakovrstno narezano cvetje po želji. • Krasni, mali šopki, da si okrasite obleko za praznike. Pozor? S*a?fl8 imlk le FLORA MIK Pozor! ZENO A. ZAK Ob zatonu leta se najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO JN ZADOVOLJNO NOVO LETO! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA EDWARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK, lastnika RACE DAIRY STORE 17002 Grovewood Ave. IVanhoe 1-9604 or! « DRUŠTVO SLOVENSKIH ' PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV | CLEVELAND, OHIO &J. želi članom, sobojevnikom, vsem rojakom in njihovim ^ družinam božičnega miru in blagoslova ter vso ^2 srečo v novem letu! m MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW” YEAb‘ EAST SIXTY-SIXTH ST. DAIRY 431-2116 6210 White Avenue Vesele božične praznike in srečno novo leto! Že več kot Over let oskrbujemo naše odjemalce. Prisrčna hvala va^, years of service, thanks to our faithful customer ZAK-POGREBNI ZAVOD - ZAKRAJŠEK NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI 6016 St. Clair Avenue 361-3113 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO ŽELI JOHN KNIFIC SR. REAL ESTATE 481-9989 820 E. 185 St. ŠTAJERSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSE^ SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Ivan Tavčar: VEČER V KMEČKI HIŠI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM KNIFIC INSURANCE 820 E. 185 St. Tel.: 481-7540 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! TREBEČ EXCAVATING, INC. 571 East 200th St. 481-1000 f Euclid 19, Ohio | VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI GROCERIJA in MESNICA 1115 Norwood RdL ENdicott 1-0566 Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, se oglasite pri nas. Dobra postrežba in zmerne cene. Se iskreno zahvalimo za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodoče! EUROPA HMEL SERVICE 759 East 185 Street 480-3773 Cleveland 19, Ohio VSEM NAŠIM KLIJENTOM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VSO SREČO V NOVEM LETU Urejujemo potovanja v domovino in ostalo Evropo -Po vseh kontinentih in po Amerikah - Po zraku, po morjih in po suhem - Pošiljanje daril in urejevanje dokumentov - Potovanja svojcev iz domovine v Ameriko na obiske in za stalno naselitev - Postrežemo - govorimo in pišemo tudi v jeziku Vaše rojstne domovine -Pridemo tudi na dom. JEROME A. BRENTAH, lastnik EDMUND J. TURK PREDSEDNIK MESTNEGA SVETA — 23 WARD COUNCILMAN 6411 St. Clair Ave. 391-3333 VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE, ZADOVOLJNOSTI IN NOVIH USPEHOV V NOVEM LETU. Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto! jqe’s union n m station 6002 St. Clair Avenue Te!.: 361-9100 Jamčim prvovrstno mehanično delo in se priporočam vozačem avtomobilov, zlasti hrvatskim in slovenskim rojakom. JOE PINJUH SLOVENSKA PRISTAVA želi svojim članom, prijateljem, obiskovalcem «1 in vsem slovenskim rojakom po Združenih državah, po Kanadi in drugod po svetu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Pred seboj sem imel zamazano pismo. Njegove velike črke so bile videti kakor po senožeti razmetan plot. Pisal mi je moje tete sin Boštjan Presečnik, ki je bil vsekdar ponosen na najino sorodstvo. Polomljene kavke so mi pripovedovale, da je Boštjan slabe volje, ker se premalo brigam za svoj rod. “Več ko pet let te ni bilo pri nas. Svoji ljudje morajo s sabo držati. Tudi Barba že težko čaka.” Barba, rojena Muhova iz Jarčjega sela, je bila Boštjanova žena. Ker sem bil zaradi obilnega dela potreben oddiha, mi je prišlo vabilo kakor nalašč. Nič nisem pomišljal: napolnil sem si popotni kovčeg ter se za nekaj tednov umaknil iz mesta na kmete. Kmet je kralj. Ce ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta. Tak kralj in gospodar je bil Presečnikov Boštjan na Jelovem brdu. Njegov dom je stal prav pri koncu vasi. Bil je zidan in je imel tako imenovano gorenjo hišo, okrog le-te je tekel lesen hodnik. Okna so tičala v okviru zelenih kamnitih stebričev. Nad njimi je kraljeval sv. Florjan ter z golido branil požarom. Tik hleva na dvorišču je ležal velik kup gnoja, a vzlic temu sta se povsod kazala snaga in red. Na steni je viselo raznovrstno o-rodje, da je bilo takoj pri roki. Tnalo je bilo pometeno in glavna pot proti hiši celo s peskom posuta. Ob vhodu pri veži je tekla voda iz umetnega vodnjaka. Pri tej hiši si se takoj čutil domačega, ker ni bilo v vse,] naselbini ničesar, kar bi bilo ustvarjalo kaj nesoglasja. Vse se je strinjalo in ujemalo. Bila je že noč, ko sem stopil v vežo. Dolga ta veža se je končevala v mogočno kuhinjo, visoko obokano. Kadar je bil obok poln mesa, ki se je ondi sušilo, je človeku posebno dobro del pogled na njegovo blagoslovljeno višino. Kuhinja in veža sta bili zaviti v saje, da je pri južnem vremenu od njih kapalo in se svetlo nabiralo na tlaku. V veži je bila tema, samo od ognjišča se je svetilo. Tam se je togotila ženska, da burkle niso popravljene, da loncev ni moči pristavljati in da so moški vsako leto bolj za nič. Glas mi ni bil neznan in vedel sem tudi, komu velja ta jeza in srd. Bila je dekla Liza, a njena beseda je merila na hlapca Danijela, ki je služil z njo že dolgo vrsto let pri Boštjanu. Vstopivši v hišo, sem opazil Boštjana za mizo. Kar čutil sem, kako se je v njem vse vnelo od veselja, ko ga je obiskal sorodnik. Vzlic temu pa niti izza mize ni vstal. In da bi si bila v roko segla, o tej gosposki šegi tista leta v Jelovem brdu še govorice ni bilo. S svetlim očesom me je pogledal in dejal: “No!” “Da ste le zdravi!” sem odgovoril. Nato je Boštjan zaklical ženi, naj prinese štober in luč. Tedaj v našem podgorju še ni vladal smrdljivec, pač pa je v leščer-bah gorelo laneno olje. Leščerbe so stale na štobrih, majhnih lesenih stebričkih, od koder je izhajalo prejkone tudi ime. Mlajši zarod nima več pojma o tej nekdaj tako potrebni premičnini. Kultura je vzela štobre! Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla svečavo, sem opazil, da je morala že vedeti o mojem prihodu. V kratkem času si je preoblekla srajčnik — tudi to za naše ženstvo tako značilno oblačilo je zagazilo v pozabo, — ki se mu je videlo, da prihaja iz perila. Še nov predpasnik si je bila pripasala. Menili smo se o letini, o živini in o velikih davkih. Ko sem povedal, da mislim nekaj tednov ostati, se je obema razžarilo lice. Prepričan sem bil, da sta se v resnici veselila. Pri tem pa se ni predla nikaka pretirana govorica, kaj naj se mi da jesti, kako naj se z menoj počenja in o drugih takih sitnostih. Umelo se je na obeh straneh, da bom živel, kakor živi človek, če pride med svoje. Stemnilo se je. V hišo so začeli cepati posli in na mah je bila miza zasedena. Gospodinja je hitela po večerjo. Najprej je postavila pred nas veliko skledo krompirja, iz katerega se je močno kadilo. Mati Barba je natrosila za družino velik kup soli na mizo, za naju z gospodarjem pa manjšega. Sad zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli. Ko sta bila v posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil hlapec Danijel, rekoč: “Ostati ne sme nič!” Nato je prišel na vrsto sok, v katerega je vrgla gospodinja veliko kepo rumenega masla. Vsak je dobil leseno žlico, skupno smo zajemali, pridno in z vnemo. Tu in tam je zavpila Liza nad Danijelom. “Ne lovi samo štrukljev!” Pa hlapec se ni dosti menil za karanje. Ko je bilo le še malo v skledi, jo je k sebi potegnil, režeč se: “Da ne bo mati mislila, da slabo kuha.” Pri večerji je držal prvo besedo stari Jakopin. Tisti dan je delal pri Presečnikovih. Je li imel ta starec kako krstno ali kako drugo ime, ne vem. Kar sem ga poznal, so ga klicali za Jakopina. Bil je Radeckega vojščak, ponosem na svoje trpljenje v vojski, ponosen tudi na svojo nemščino, kakor si jo je bil prilomil v vojaški službi. Ko se je postavil sok na mizo, je začel: “Kaj veste vi, ki niste na svetu nič izkusili in ki tudi nič ne veste!” “Povej nam kaj,” je prosila Liza, ki se očividno še ni bila sprijaznila z Danijelom. “Veliko ti lahko povem,” se je odrezal Jakopin. “Najlepše pa, kar je bilo, je bilo v Brešji. Tam so nas puntarji nekaj komandirali in grof Radeci — Jakopin maršalovega imena ni mogel drugače izgovoriti — je dejal: “Fantje, pojdimo iz mesta!” Tisti dan me je imel profos v rokah, ker sem bil izkazal svojemu koprolu nekaj nepokorščine. Po ulicah smo se gnetli in ti vragi so streljali s streh in iz oken na nas. Da, tako je bilo.” “Pa ste vendar nazaj streljali?” se je vmešal Danijel. “Molči, ki nič ne veš! Gori za dimnikom je tičal Lahonček in palil, da se je vse kadilo. Za božjo voljo sem prosil pr of osa, naj mi da puško v roke. Da mi jo! Tresk! Še danes ga vidim, kako je omahnil. Lepo je bilo. In potlej smo šli v Mantovo.” “Kaj je Mantova?” je vprašala Liza. Takrat se je Jakopin zrepen-čil kakor petelin na gnoju: “Mantova je mesto. Ajne greze festunk, ajne greze boser.” Ta “greze boser” se mi je tako zagrizel v uho, da nisem mogel zadržati smeha. “Le smej se!” se je zatogotil Jakopin, “dobro je pa le, če človek nemško govori.” Ker je bilo mleko zajeto, je družina vstala in odšla. Tudi mene so kmalu spravili spat, in sicer v gorenjo hišo. Prižgali so lojeno svečo, da nam j e svetila po temnih stopnicah. Vzeli smo tudi “hlapca” s seboj, da sem mogel ugasniti luč. V gorenji hiši je vse dišalo po žitu. Ondi so stale pregrade, ki niso bile pri Presečnikovih nikdar prazne. Soba je bila “malana.” Na vsaki steni se je videla zlata monštranca z belo hostijo, a obdajalo jo je grozdje v isti velikosti, kakor so ga prinesli nekdaj iz dežele Kanaana. Tu je stala tudi postelja, široka, da bi se bila na njej brez težave urila cela stotnija. Sivo, rdeče in belo je bila prevlečena v umetnih štirikotih. Na srednji končnici, ravno nad zglavjem, pa je zrlo resno in skrbno veliko božje oko, da si utegnil brez strahu zaspati v njegovem mogočnem varstvu. Legel sem na plevnico, ki je bila za moje kosti precej trda. S hlapcem pa sem strl luč, da je neprijetno zadišalo. Ali vendar, kako prijetno je bilo tu ležati: Že ta zrak — spal sem pri odprtem oknu — mi je napolnil pljuča kakor voljno in rahlo laško olje. Zatisnil sem oči. Okrog mene so se zasukale zlate mon-štrance z belo hostijo in orjaškimi grozdi. -Jt- '/n-?'- STAN'S SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. — 881-5027 Fcsebno psifei dobri oeviji varjejo zdravje - Imamo novo zalogo najnovejših čevljev, copat, snežk, J Jgaloš in škornjev. Skrbno, strokovno primerimo in priredimo: ;:evlje po nogi. Prodajamo samo kvalitetno obutev. , Eagle" Stamps Gifts for everybody — Gift Certificates Vesele praznike vsem! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM LOiSFilOW EAGLE SUPERMARKET « JACK in FRANK TROHA, lastnika 15800-02 Waterloo Rd. IV 6-4290 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! EAST HARDWARE iožišitB vseer na Tolminskem Vse se pripravlja za ta veliki dan. Gospodinje poskrbe, da bo hiša v naj lepšem redu, da bo za božične praznike še posebno toplo in prijetno pod domačo streho. Po možnosti se vsaka kmečka hiša založi s poticami, ki morajo trajati vse do sv. Treh kraljev. Potice pa niso samo za člane družine. Po Tolminskem se drže navade, da gredo na St. Štefan sosed k sosedu, prijatelj k prijatelju, da pokusi domačo potico. Včasih so dekleta na svoj račun spekla čisto majhne potičke, ki so jih skrbno skrivale pred nepoklicanimi in jih na dan Sv. Treh kraljev še posebno skrile, ko so prišli fantje vasovat. Iskali so skrite potičke in navadno jih je dobil le tisti, za katerega je gorelo dekletovo srce. Tako se je ob tej priliki odkrila ljubezen, ki je do takrat še tiho in boječe trepetala v srcu. Ta navada, ki je danes že skoro popolnoma izginila, ne moti skrivnosti božičnih praznikov. Nasprotno še podčrtava osnovno misel svetonočnega motiva, to je ljubezni, brezmejne ljubezni, ki ne pozna sovraštva in meja, ki sprejema v svoj objem vse, brez razlike. 673 East 200th St. Euclid, Ohio 44119 481-8448 Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodočnost VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHfl PETRIČ lastnik SLOV: M [..MK- 783 East 185 St. IV 1-3465 Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče DRUŽINA JOSEPH DROBNIČ 917 E. 73 St. želi sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem SRČNE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1973! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želijo vsem svojim prijateljem Miro, Milka, Dori m Andrej Odar Vedno več umobolnih WASHINGTON, D.C. - Oko-;; li dve petini vseh bolniških po- ■ stelj v bolnišnicah ZDA je zase- ‘ denih po osebah z duševnimi ; boleznimi in njihov delež še stalno raste. ! • VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM-ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče. . »A Vve» s&Sr: EUCLID POULTRY ' MR. in MRS. HOWARD BAKER, lastnika 549 East IBiSh Street KEnmore 1-8187 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PRIMC DELICATESSEN Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino 15508 Holmes Ave. Tel.: GL 1-7487 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI Eddie Turk's Service MOTOR TUNE-UP TIRES - BATTERIES - BRAKE SERVICE Corner E. 61st and St. Clair Ave. 361-9146 Cleveland, Ohio WE GIVE EAGLE STAMPS -m* -g- HM! ■nm< TOM ■ FMRIESTE-TRST PO SLOVENSKI CBMI Kamnita je primorska pokrajina, kamnita pa vseeno zelena in prijazna. Pridne roke slovenskega človeka so z nje odstranile kamenje in borno grmičevje ter zasadile vinsko trto in sadna drevesa. Tu se dežela popolnoma odpre proti morju, tu je takrat, ko zgoraj na celini še neusmiljeno gospodari zima. že cvetoča pomlad, en sam vrt, da bi človek le gledal in občudoval. Po bregovih in ob cesti stoje gručaste vasice z ravnimi korcastimi strehami, kajti včasih se iznad robov Črnega kala le še pripodi burja in prinese mrzel pozdrav s celine. Široka asfaltirana cesta hiti po dnu že skoraj izravnane doline rečice Rižane. Tam spredaj se iz ravnine že dvigajo stolpnice Kopra. Slovenec, na morju si, na svojem morju, ki ga sicer ni veliko, je pa zato tvoje. Ni več tako kot včasih, ko je po obalnih mestih in notranjih vaseh otožno zvenela pesem “Buči, buči morje Adrijansko, nekdaj bilo si slovansko . ..” in ko je bila slovenska beseda prepovedana in naš človek zatiran. Slovenci res nimamo mnogo svoje obale, komaj enainštiri-deset kilometrov je vse skupaj, vendar jo znamo zato bolje izrabiti, bolje jo znamo ceniti. Obalo smo razdelili v dva dela. Severni s Koprom na čelu se je popolnoma industrializiral, Izola z okolico naj bi bila nekak prehod, medtem ko sta piranski in portoroški del izključno turistična. Seveda še nikjer niso dosegli zaključne faze. Povsod še obstajajo načrti, povsod se še gradi in ureja, povsod so še nove možnosti za industrijski in turistični razvoj. Celini najbližje morje Ko se brezskrbno pripeljemo navzdol po Rižanski dolini, se naenkrat znajdemo na križišču, kjer desna cesta zavija proti mejnemu prehodu v Škofijah, leva v Koper in naprej ob obali, naravnost pa skozi Valdoltro in Ankaran do mejnega prehoda na rtiču Milje. Blago podnebje je kot nalašč za zdravljenje raznih kostnih obolenj, zato že dolga leta obstaja v Valdoltri bolnišnica za take bolnike. Bližnji Ankaran je posejan s počitniškimi hišicami in domovi raznih slovenskih podjetij, kamor zahajajo zaposleni na oddih po primernih cenah. Malo dlje so si uredili svoj mednarodni tabor slovenski študentje. Poleg glavnih zidanih zgradb je ves hrib posejan z ličnimi lesonitnimi hišicami s po dvema ležiščema. Prijetna okolica in zmerne cene poskrbijo, da je Ankaran v sezoni skoraj popolnoma zaseden. Za vse, ki želijo preživeti do- pust razkošno, je v Ankaranu hotel Adria. Tam, prek zaliva pa se v morski gladini ponosno ogleduje Koper, naj večje naše obmorsko mesto in pomembno evropsko pristanišče. Koper je bil včasih otok Legenda iz davnine nam pripoveduje, da je na prostoru današnjega Kopra stala grška naselbina Aegida. Tudi Miljski rtič, kjer poteka meja z Italijo, so Grki dobro poznali, saj ena njihovih pripovedk pripoveduje o kraljici nimf, ki naj bi tu skočila v morje. Ko so Rimljani na grških ostankih zgradili Capris, je v okolici živel narod Historov, katerega poreklo ni ugotovljeno. Slovenci so se v te kraje naselili že v šestem stoletju in so rimljansko ime priredili po svoje v Koper. Vendar od začetka Slovenci niso živeli v mestu, ampak v okolici; prihajalo je do ostrih sporov s starimi naseljenci. Frankovski vladar Karel Veliki je leta 804 zahteval, da se Slovenci iz okolice odselijo, a brezuspešno. Preprečil jim je le, da niso zasedli mesta. Vendar je v mestu vse bolj prevladoval slovenski vpliv, s propadom frankovske države pa je Koper dokončno postal slovenski. Na začetku tisočletja, so Benečani prisilili Koprčane v zvezo, kar je obenem pomenilo tudi beneško nadvlado, ne le v političnem in gospodarskem pogledu, ampak tudi v kulturnem. V mesto se je priselilo mnogo beneških družin, ki so se kmalu polastile vseh pomembnejših položajev v mestu. To stanje se je obdržalo vse do propada beneške republike 1797. leta. Od svojih začetkov pa do našega stoletja je stal Koper na otoku, s celino pa ga je povezoval lesen most, zavarovan z mo- VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM HM U¥E 7114 St. Clair 3S1-9359 FRANK & DOROTHY ŽITKO gcčnini Levjim gradom. Šele, ko so leta 1912 opustili soline, ..e je mesto priključilo k celini. Staro mestno jedro še danes kaže videz srednjeveškega mesta z ozkimi uličicami in palačami v beneškem slogu. Po propadu Napoleonove Ilirije je Koper skupaj z Istro pripadel Avstriji, ki ga je posedo-/ala vse do zloma avstroogrske monarhije. Po londonskem sporazumu iz leta 1915 je vse ozemlje do Planine zasedla Italija. Kljub prejšnjim obljubam o pravicah slovenskemu narodu se je s porastom fašizma začelo prav nasprotno. Ukinili so vse slovenske šole, požgali nekaj vasi, uprizarjali so procese proti slovenskim rodoljubom in jih nekaj celo ustrelili, ostale pa obsodili na dolge zaporne kazni. Cb koncu druge svetovne vojne je Jugoslavija zasedla poleg Kopra tudi Trst, pa se morala od tam umakniti. Po sporazumu 5. oktobra 1954 je Trst z obalnim pasom vse do ustja Soče pripadel Italiji, med tem ko je Jugoslavija obdržala ves pas B Svobodnega tržaškega ozemlja z nekaj malimi naselji pasu A, ki je sicer v celoti pripadel Italiji. (Konec sledi) Najsevernejša pošta Najsevernejši poštni urad v ZDA je v Penasse, Minn., na 50 akrih suhe zemlje v Lake of the Woods severno od International Falls. MffM SHOPPE TliifIM m MIE 6111 ST. C LAIR AVENUE, PHONE 431-6800 Fino damsko perilo, jutranje halje, nogavice, rokavice, torbice, večerne obleke, nakit, porcelan in kristal, i.t.d. Velika izbira primernih daril za Božič. Lingerie, Robes, Hoisery, Boutique, Jewelry, Crystal, China, Casual Lounge Wear, Formal and Cocktail Gowns, Lovely Gifts in all departments; ☆ Vesel Božič in srečno novo leto — Merry Christmas and a Happy New Year! VBV na Zapade Preveč vsega imamo, o Gospod, ta dan, ko ob beli mizi slavimo Tvoj prihod. Ti nisi imel ne bele mize, ne izbranega, bogatega oblačila. Minilo je dva tisoč let in svet se v tem prav nič ni izpremenii. Vse več je Tvojih bratov, ki v mrzli noči še leže na slami, ki v svojih sanjah še niso videli podobne mize in umirajo in niso slišali še Tvojega imena. Preveč vsega si nam dal, Gospod! In še priznamo: preveč smo si vzeli, preveč vsega, od tiste mize, ki si jo sam pogrnil, da bi lahko prisedel vsak človeški otrok. Nocoj so okna praznično osvetljena in ceste kot velika reka zvokov in luči. Je v vsakem srcu nocoj Tvoj blaženi prihod? Jaz gledam v jaslice, v velike jaslice tega sveta in jed sc v grlu mi zatika. BRUNA ISKRENA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA DR. A. L SARBAS SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU I# 6411 St. Clair A ve. EXpress 1-5300 L Člani slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba v CoHinwoocha žele mn mm mmsm mm božičke mam in srečno VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM! ’G & ra. p. i. wmm OPTOMETRIST PREGLED OČI — PREDPIS OČAL 15621 Waterloo Rch IVanhoe 1-8436 v poslopju Central National Banke SOM'S RESTAURANT SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6036 St. Ciair Ave. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih. Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto! S n VESELE BOŽIČKE PRAZNIKE i PRIPOROČAJO M NAKLONJENOST THE NORWOOD MEN'S SHOP 6217 St. Clair Ave. 881-1393 JOE KOZAR—15638 Holmes Ave. MRS. ANN KUHAR—383 East 156th St. LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. TISOVEC & RADDELL—17701 Grovewood Ave. JOHN KAUSEK—19517 Kewanee /-iv--. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St. JOHN SKOEF—19301 S. Lake Shore BIvd. MRS. JOHN ASSEG—23550 Chardon Road JOHN DOLENC—2324 River Rd. Willoughby, O. JOE METLIKA—34006 Lake Shore Rlvd., Willoughby, O, MRS. LOUIS URBAS—23430 Chardon Rd. MRS. MARY KASTELIC—22905 Chardon Rd. JOHN SIVEC—17931 Nelf Road MRS. JOE SETINA—18208 Rosecliff Ave. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd. MRS. ANNA TOMAŽIČ—25701 Lake Shore BIvd. LOUIS OSWALD—22261 Chardon Rd. ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd. Vesele božične praznike in prečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in vsem rojakom. Hvala za zaupanje, priporočamo se za bodoče. MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM M’S SHOE REPAIR 749 East 185 Street, na oglu Muskoka Ave. Hitra in točna postrežba! Joe I L GIN \ - lastnik EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO. Voščim vsem sorodnikom, znancem, in prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZADOVOLJNO NOVO LETO MRS. JEKKIE CENTA 26220 White Rd. Cleveland, Ohio 44143 EQ3 Essi 2iSMt St. IVanhos 14700 VOŠČIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM in ZNANCEM ŽELIVA BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČE POLNO NOVO' LETO VILJEM IN MARIJA BITENC 19611 Kildeer Avenue A N D (uMIcg-.. NO. 243 AHCRICAN IN SPIRIT _FOR€IGN !N LANGUAGE ONIY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluthj Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLGVCNIAN MORNING NGWSPAP€f* CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 18, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV TRETJI DEL. — SECTION III DR. GREGORIJ ROŽMAN: slov je sv. Janez zapisal te besede na začetek svojega evangelija. Kristus je po božji napovedi prišel k svojemu ljudstvu, v svojo zemeljsko domovino, prišel je tako rekoč domov, a ni bil sprejet. Rojstna dežela Jezusova je bila v božjih načrtih predvidena od vekomaj, v zgodovinski dobi pa je bila določena dva tisoč let pred božično nočjo v Betlehemu, ko je Bog očaka Abrahama dvignil iz daljne kaldejske dežele: “Pojdi iz svoje dežele in iz hiše očetove v deželo, ki ti jo pokažem.” Po dolgem potovanju je dospel v Palestino, deželo ob Sredozemskem morju. To- deželo je Bog dal njemu in njegovemu potomstvu, izvoljenemu ljudstvu, iz katerega je po človeški naravi rojen Sin božji, Jezus. Mala dežela, od severa do juga meri okroglo 200 km (120 milj), cd vzhoda do zapada pa 80 km (45 milj), je po svojih mejah ugodno zaprta. Na severu je Hermonsko in Libanonsko gorovje, ki doseže višino do tri tisoč metrov (9000 čevljev), na vzhodu in jugu jo obdaja Sirsko-arabska puščava, na zapa-du pa Sredozemsko morje, kjer obilne čeri branijo ladjam pristati ob obali. Tako je Bog “svoj vinograd ogradil”, kakor pravi prerok Izajija. A ta mala zaprta dežela je bila prehodna točka, nekak most za prehod iz bogatih in močnih dežel ob rekah Evfratu in Tigrisu do morja in v deželo Nila, v Egipt. Preden so izkopali sueški prekop, ki veže Sredozemsko morje z Rdečim morjem in Indijskim oceanom, je pot iz Indije in iz drugih vzhodnih dežel vodila skozi Palestino. Bila je na križišču važnih potov in iz nje je bilo možno potovati na vse strani. Domovina izvoljenega ljudstva je bila ta dežela. Bog je Abrahamovo potomstvo izbral, da sredi poganskega in malikovalskega sveta ohrani tradicijo božjega razodetja v raju, preko Noeta do zapovedi in postav, ki jih je Bog dal po Mojzesu in do' napovedi prerokov v poznejših stoletjih. V ta namen je Bog s tem ljudstvom sklenil zavezo že Po praočaku Abrahamu in jo obnovil na povratku iz egiptovskega suženjstva ob vznožju Sinajskih gora. Bogočastje in daritve in politična uredba, vse je slonelo na tej zavezi. Ljudstvo pa je bilo nestalno, samoljubno in sebično, nepokorno n dporno. Bog ga je ponovno mo-ral s strogimi in občutnimi kaznimi spraviti zopet v pravo smer. Vedno pa se je ohranilo beko zdravo jedro pravovernih m Bogu zvestih ljudi med njimi. No človek prebira zgodovino iz-voljenega ljudstva, se mu zdi, da je Bog izbral kaj neprimeren barod za ta sveti in veliki na-^ben, da naj iz njega pride Odre-®enik. A Bog je tako storil, da Se svetleje in jasneje vidi božje vodstvo, “da se noben človek ne hvalil pred njim”, kakor je 2apisal sveti Pavel. Čas se je dopolnil in Kristus je rodil tedaj, ko je pod božjim vodstvom politični, gospodarski in kulturni razvoj dose-§el tisto stopnjo, na kateri so bili dani ugodni pogoji za širje-bje evangelija. To je bilo tedaj, ni jezik” v območju Sredozem- nije do Španije, čas se je do-skega morja in na Bližnjem vz- polnil, ko so bila na ta način za hodu. Aleksander Veliki je za- Jezusov evangelij pripravljena vojeval vse države prednje Azije pota v svet. tja daleč preti Indiji in v vse Odrešenik ni bil sprejet od te kraje zanesel grški jezik. V tistega ljudstva, katerega je Bog tem jeziku se je moglo krščan- | tisočletje in pol pripravljal nanj. stvo širiti skoraj po vsem tedaj Zakoniti predstavniki izvoljene-znanem svetu. Razen Mateje- ga ljudstva so ga odklonili in vega evangelija, ki je bil pisan predali poganom v smrt, tako v prvi vrsti za Jude, so vse knji-1 ga tudi ljudstvo v celoti ni spre-ge Svetega pisma nove zaveze1 jelo; razmeroma malo se jih je bile pisane v grškem jeziku. — j pridružilo Kristusu. S tem pa To je bilo tedaj, ko so Rimljani je bil evangelij samo po sebi bili že zasedli Palestino in za- 1 napoten k poganom. Jezus sam padno Azijo in so imeli v oblasti ni hodil med poganske sosede tudi severno obalo Afrike. Ves 1 Judov oznanjat svoj nauk; ostal do tedaj odkriti, več ali manj ! je med izraelskim narodom. K kulturni svet, je bil združen v j temu je bil od Očeta poslan in Rimskem cesarstvu. S tem je j pri njem je ostal do konca, da bilo apostolom olajšano širjenje' se je spolnilo vse, kar so pre-evangelija iz Palestine ven. Z roki o njem napovedali. Pač pa grščino in neugasljivo gorečno- so apostoli šli med pogane. Ka-stjo so brez potnih listov in sit-! mor so prišli, so se najprej obr-nih carinskih pregledov mogli'nili na tam stanujoče Jude. Ko potovati nemoteno in poljubno j so jih ti odklonili, so se obrnili po vsem ozemlju. Tako so mo-; k poganom, kakor jim je pove-gli nesti evangelij tja do Indije dal sv. Pavel: “Vam je bilo tre-(apostol Tomaž), na sever v Ar- ; ba najprej oznaniti besedo bo-menijo do Kavkaza, na jug v žjo; ker jo pa zametujete in se Egipt in Etijopijo (Abesinijo), imate za nevredne večnega ži- vljenja, glejte, se obrnem k poganom.” Bog pa je odklonilno stališče Judov porabil, da je evangeliju na široko vrata oaprl med narode. Po človeško sodim: Ako bi bili Judje s svojimi voditelji v celoti sprejeli Kristusa, bi pri njihovi dokazani ozkosti in nevoščljivosti do poganov bilo nevarno, da ostane krščanstvo judovska vera, ne pa vesoljna za vse različne narode sveta. Še tisto malo število Judov, ki so sprejeli krščanstvo, je zahtevalo, da morajo pogani, ki hočejo postati kristjani, najprej sprejeti judovske verske običaje, kakor obrezo, prepovedi uživati meso “nečistih” živali itd. A-postoli so morali leta 50 po Kristusu sklicati prvi cerkveni zbor, da so avtoritativno zavrgli to zmotno judovsko stališče in razglasili evangeljsko svobodo božjih otrok, kar so pogani z velikim veseljem vzeli na znanje. Evangelij je šel po svetu, in hodi že nekaj nad devetnajst sto let, pa še ni prišel k vsem narodom. Počasi se obdelava njiva, da bo sposobna sprejeti vase seme, ki bo rodilo obilen sad. Poglejte ogromne dežele in milijonske množice njih prebivalcev: Kina, Indija, mohamedanske množice v Aziji in Afriki. Ne moremo še reči, da so se ti narodi že srečali s Kristusom in evangelij že spoznali. Kar so misijonarji mogli doslej storiti, je kapljica, ne pa obilen dež, ki namoči njivo čakajočo setve. Kar je doslej storjeno, še ni to, kar mora biti doseženo, da bodo ti številni narodi v celoti pravilno spoznali krščanstvo in ga s prepričanjem v milosti sprejeli. Jezus pa je rekel, da se mora vsem narodom poprej oznaniti evangelij, preden pride konec sveta. Ni pa rekel, da potem kmalu pride, samo to je povdaril, da ga prej ne bo. Dokler evangelij ne bo prodrl v vse narode, ne bo konca sveta; kdaj pa potem, ve le Bog. Ni se treba bati, da stojimo zavoljo atomskih bomb že blizu konca. Mi smo Kristusa sprejeli. Krščeni smo, poučeni smo, učle-njeni smo v njegovo kraljestvo. Vsako leto ob rojstnem dnevu Gospodovem se znova zavemo, da smo ga že sprejeli, pa morda zanemarili, da je v duši ugasnilo njegovo kraljestvo milosti. V korenini smo še Kristusovi, a življenje se iz njega ne pretaka več v nas. Zato pa, za svete božične skrivnosti se pripravimo tako, da bo Kristusovo življenje, njegova moč in ljubezen, ki jo vsebuje posvečujoča milost, prav gotovo v nas. Tedaj bomo smeli reči, da smo Gospoda Jezusa sprejeli — in tak Božič bo lep, miren in zveličaven. "Naš prvi božič na farmi." - Gradnja samosiana v Lemoniu I v a n In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. Zorman: V BOŽIČNI NOČI Nad nizko skromno posteljco je zbor krilat priplaval in Dete z rajsko pesmico tajinstveno uspaval. Sam Oče Bog se veseli, ko gleda sladko spanje in lepi, modri glavici navdiha zlate sanje. In Materi drhti srce, ko srečna gleda Dete; ročice boža Mu mehke, poljublja ličic cvete . . . Daruj nam, Dete, spet nocoj dih Tvojega poslanstva, razlij nam v srca topli soj blažilnega krščanstva! Obudi nam nocoj spomin na dni mladostne sreče, ko blesk božičnih veličin nas mamil je ljubeče. — Vtolaži naših src nemir, odženi mrak bridkosti, naj Tvoja blagovest bo vir neskaljene radosti! Ta doživetja je v Ave Maria, L XVIII., v januarski izdaji leta 1825, str. 30, napisal ameriškim Slovencem znani p. dr. Hugo Bren O.F.M., ki je bil rojen 5. decembra 1881 v Rovišah pri Litiji, umrl 8. dec. 1953 v Rimu. Več let je deloval v Ameriki in je tesno povezan z ustanovitvijo ameriških Brezij.. Naj v njegov spomin nekaj zgodovinskih dejanj omenim, kako in kdaj se je zamisel te slovenske ustanove izvršila. Za Koledar Ave Maria, 1925, XII. letnik, str. 65-90, je napisal “Naš narodni kolegij”, ki po njem le nekaj stvari povzamem. Slovenska javnost ni še nič vedela o naših načrtih, ko smo že pridno stikali po čikaški okolici in iskali gnezda. Ker smo vedeli, da je duhovniški kolar za kaj takega slabo priporočilno pismo, smo imeli nekaj svetnih prijateljev ob strani. Da bi nam ne kupili kakega mačka v Žaklju, smo tudi mi civilno opravljeni hodili z njimi in postrani škilili, kaj kupujejo. Končno je najbolj odgovarjal ta prostor, ki se je takrat imenoval “Oak-dell (Hrastje). Farmo je posedovala Mrs. Barnes, vdova pro-testantinja. Prostora zavzema 138 akrov. Prvotna zahteva je bila $300 za aker. Končno se je sklenila kupčija — v ponedeljek po prazniku Marijinega 'Brezmadežnega Spočetja; ker je ta praznik tisto leto (1923) padel na soboto, je morala biti kupčija narejena 10. dec. 1923, da se je dalo $225 za aker. Tako je stala farma $30,050. $12,000 se je moralo plačati takoj, ostalo v 10 letih. V istem mesecu je ljubljanski provincial p. Mariofil Kolaček G.F.M. imenoval p. dr. Hugo Brena O.F.M. za komisarja slov. frančiškanov v Ameriki. Tako se je 24. maja naselil v zasilni far-marski hiši, ko se je nje prejšnja lastnica Mrs. Barnes izselila v mesecu aprilu. Kako je živel prve dni, je opisal v Ave Maria, 1924, št. 14, str. 237, zelo duhovito in je še zdaj zanimivo branje. Kako se je delo razvijalo, v članku “Gre, gre...” (Ave Maria, 1924, št. 15, str. 254 in 255) omenja: “... obljubljen je natančni posnetek brezjanske Marije, ki ga bo izdelal naš bo-gonadarjeni akademski slikar p. Blaž Farčnik O.F.M. Podoba hčerka se bo s podobo matere objela, predno pride čez morje. Tudi natančni posnetek njene krone je naročen pri istem u-metniku, ki je delal (pravo) j krono — za brezjansko podobo. V teku dobrega meseca pričakujemo iz starega kraja veščega in izkušenega gospodarja, ki sam odrine za dva delavca, kjer-koli poprime. To je rev. p. Kapi-stran Ferlin O.F.M., ki je bil več let samostanski predstojnik v Pazinu( Istra), nazadnje pa na Sv. gori pri Gorici, ki jo je po zadnji (prvi svetovni vojni) dvignil iz razvalin. On je vodil gospodarstvo. Rev. John Miklavčič (takrat je bil župnik v Leadvillu, Colo., v Ave Maria je opisoval romanje v Lurd), bo v pričetku avgusta (1924) priromal k nam in vstopil v naš red. — V Leadvillu, Colo., je po Miklavčičevem odhodu prevzel župnijo rev. George Trunk, ki je tam do 1. 1946 pastiroval, sedaj pa živi pri rev. Vitalu Vodušku v San Franciscu, Cah, in je letos v sept. obhajal 102. rojstni dan. — Z veliko naglico se je pričelo razmotrivati, kako bi najprej prišli do poslopja, ki bi odgovarjalo za samostan in kolegij — po financah, ki bi jih zmog-gli. Načrt za načrtom je moral, kot omenja p. Hugo “v prezgodnji grob, ki sem ga posebno jaz s težkim srcem pokopal..” Tako so ostali pri načrtu, ki se sedaj izvršuje. Stoječo hišico, ki bo malo predelana imela 6 sob, bomo še enkrat toliko podaljšali. V tem podaljšku bo kuhinja in obednica. V razdaljo 24 čevljev bo vzporedno z njo le nekoliko višje pomaknjena cerkvica. Na drugi strani cerkvice, zopet v razdalji 24 čevljev, prav enaka hiša z 12 sobami. Zadaj bo vse skupaj zvezano tako, da bo iz obeh hiš dohod v kor pred oltarjem, da se bodo skupno o-pravljale duhovske molitve, kakor se morajo po vseh pravih samostanih. “Ta načrt smo predložili chi-caški kompaniji Duffy, ki izdeluje takozvane “portable buildings”, prenosljiva poslopja. Proračun, ki nam ga je podala, se nam je zdel sprejemljiv. Za $7,500 nam bo postavila vse, le podrobna notranja izdelava, za katero bo podala ves potrebni izdelani material, bo nam ostala. Ko smo z njo sklenili pogodbo, smo pozvali še druge kon-traktorje iz Lemonta — za polaganje temeljev, polaganje cevi in centralno kurjavo — naj nam predlože svoje načrtne račune. Proračun za kopanje temeljev se je glasil na $1,600; za vodovod in kurjavo na $2,000. Ko smo se tudi s temi pogodili, je kompanija Johnson takoj začela s kopanjem, ker se je v pogodbi obvezala, da bo do 1. sept. (ki je bil ta dan Delavski praznik) v toliko izvšila, da se bo lahko vložil ogelni kamen. Če pomislimo, da so bili kontrakti šele 18. avgusta podpisani, moramo priznati, da je šla stvar z ame-rikansko hitrostjo naprej.” (Koledar Ave Maria 1925, str. 85.) Tako ima o blagoslovitvi ogel-nega kamna in slovesnosti s tem v zvezi članek: Naš letošnji Labor Day (Ave Maria, 1924, št. 18, str. 302). Bolj obsežno pa že v omenjenem Koledarju (str. 86-89) opisuje ta zgodovinski do-dodek, kar omenjam iz njega. Za slavnostnega govornika je bil very rev. Matt Šavs, dekan iz Shakopee, Minn. On je veliko kot ustanovnik kolegija v Lemontu pomagal. Na vzvišenem prostoru nad jezercem je bil pripravljen oltar za sv. mašo pod milim nebom. Ob polpoldan je pristopil omenjeni ob asistenci rev. Viktorja Blahunke in rev. Johna Plaznika k oltarju za slovesno sv. mašo. Pel je cerkveni zbor od Sv. Stefana pod vodstvom Ivana Račiča. Ob 3. uri popoldan se je iz Chicaga pripeljal msgr. Thomas Bobal, Čeh, ki smo ga naprosili za blagoslovitev. Ljudi se je že nabralo za cel Babilon narodov: Slovencev, Slovakov, Poljakov, Ircev, Nemcev... Ob treh je duhovščina zapustila hišo in s častnimi gosti se podala na okrašen oder nad zidanim podstavkom. Ko so zavzeli častne prostore, je nastopil rev. Kazimir Zakrajšek, ki je v izbranih besedah, najprej angleško, potem slovaško in nato ‘po slovensko pozdravil goste in pojasnil pomen (Dalje na 2. strani) “NAŠ PRVI BOŽIČ NA FARMI.” — (Nadaljevanje s 1. strani) dneva za Slovence, Hrvate in Slovake. Za njim se je dvignil irski župnik — v katero župnijo bo kolegij spadal — ki je pozdravil prihod oo. frančiškanov V svojo župnijo. V imenu lemon tskih Poljakov jih je pozdravil njih župnik. Slovaški slavnostni govornik je bil very rev. M. Šavs. Jedrnato, kakor zna le pristni Gorenjec, mu je tekla beseda ... Prvi je bil, ki je spoznal pomen kolegija za versko in narodno bodočnost v Ameriki ter priskočil na pomoč z ustanovnino. Daši je vedno deloval med Nemci, je vedno o-hranil slovensko zavest. Pisec teh vrstic sem ga imel čast osebno srečati na konvenciji KSKJ 1938 na Evelethu, Minn. Za dnem po polaganju ogel-nega kamna sledimo po tiskani besedi, ki je ohranjena v naslednjih številkah Ave Maria. Za 19 št. 1. oktobra 1924 (str. 318 in 319) je napisal, kako delo napreduje H. B. — Kaj je novega na farmi? — omenja: “Veliko skrbi in sitnosti smo imeli in marsikatero žrtev je bilo treba doprinesti. Kuhinjo so nam odtrgali od hišice. Najbolje bi bilo, da bi nam še usta zamašili. Ker je pa želodec pri tem protestiral, smo jo morali premestiti v drvarnico. Hišo so nam vzdigovali, da so jo podzidali. Kako so njene stare kosti pokale. Še ponoči ji ni bilo prav. Vzdihovala je po svoji prejšnji legi. Dva sta morala spati v šotoru pred hišo, ko je že slana padala. Pozneje ju je mraz, ki je že parkrat hudo pritisnil, pregnal v cerkev, ki je že pokrita in z okni opremljena. Spala sta na Vojaških “pričnah”. Še enega, zame prav veselega dogodka, oziroma dveh, ki sta v ozki zvezi, ne smemo zamolčati. Dobil sem novega farmarja. Prišel je iz starega kraja rev. Ivan K. Ferlin O.F.M., vešč in izkušen gospodar. Njegova zasluga je, da se danes zida še lepša nova bazilika na Sv. gori, kot je bila stara. Od italijanske vlade je po mnogih bojih in nasprotovanjih izposloval 3 milijone lir odškodnine, nakar je takoj začel z zidanjem, dokler niso Italijani vzeli Sv. gore. Kot takemu sem z lahkim srcem prepustil gospodarske posle, ki se jih je takoj z vso vnemo in njemu lastno umnostjo lotil. Kako so bili meni odveč zlasti zadnje čase, ko sem imel Koledar v rokah in se še okrog ciganil po katoliških shodih itd. Bratje, ki jih imam na farmi, so mi že hoteli uiti, ker včasih pri najboljši volji nisem mogel doma maševati. Ker so videli dobro voljo, so vendar potrpeli. Saj sem neko jutro, da sem jim ustregel, ob poldveh vstal, da bi pravočasno tam bil za mašo. Ker mi po cele tedne ne pride na misel, da bi uro navil, sem kar tako “per en glih” naredil. Ko pridem na kolodvor jolietske cestne železnice, bilo je okrog treh, so mi povedali, da bo prva kara šele ob polšestih. Zdaj sem rešen. Rev. Ivan K. (mi smo zmeraj rekli father John) je vedno na farmi tako, da je vsak dan sv. maša. S p. Johnom Ferlinom sem dobil pa še nekaj drugega, ki me je zelo razveselilo. Z njim je prišla tudi Mati. Mati pravim, ne mati. Sicer bi obe najrajše z veliko zapisal, ker obe zaslužite, a one, ki mi je dala življenje, ne bo v Ameriko. Že: počiva v domači grudi. Po njej, ki ne umrje, po Mariji Pomagaj se mi je vedno stožilo in preg ali slej bi bil odšel nazaj, ako bi ona mojemu vabilu ne prišla za menoj. Vem, da ne samo rradi mene, ampak radi vseh njenih otrok, tudi tistih, ki jo rečejo več poznati, kakor naši rdeči škrateljčki. Ko sem njo zagledal, sem čutil, da se je še močna vez, ki je še vezala srce na stari kraj, pretrga- la. Ona je moj drugi papir. Ko ji bomo pripravili primeren tron, vas bomo povabili, da jo tudi vi pridete obiskat. Naj tu vključim o rev. Johnu Ferlinu O.F.M., ki je po vsej A-meriki znan kot lemontski pionir in umni čebelar, ki je u-stvaril celo svoj sistem panja. Rojen je bil 2. sept. 1870 v župniji Zagradec na Dolenjskem in je 30. dec. 1896 bil posvečen v duhovnika. — Omenil sem že, da je njegova zasluga obnovitev bazilike na Sv. gori. Ko so Italijani zavzeli Sv. goro, se je odločil za Ameriko. Poleg podobe Marije Pom agaj je prinesel kranjsko matico (čebelo). Tudi že pokojni p. Aleksander Urankar O.F.M. nam je v Ave Maria za 19. letnik, 1927, v januarski, februarski in marčevi izdaji napisal čudovito zgodbo, ki jo je p. John doživel s prenosom te “kraljice”, ki je nosila naslov. “O g. Stanku, ki je nesel kraljico čez morje”. Kar v dobro voljo pripravi čitatelja, ki je prenos bil tako humoristično podan. Leta 1952 je obhajal biserni jubilej redovnih obljub, vendar je bil prav do zadnjega čil in delaven. Dne 3. maja 1954 je po nesreči nastal ogenj v njegovi čebelarski delavnici in p. John je teden nato podlegel o-peklinam. Umrl je 11. maja 1954 v jolietski bolnišnici. P. John je bil nedvomno eden najbolj delavnih na lemotski farmi. Nikoli ga nisi srečal, da ne bi imel kako delavno orodje v rokah. V Ave Maria, 1. XVII., 1925, maj, str. 184, je slika šestih frančiškanov v “overalls” z različnim orodjem v roki. Pod sliko je napisano: “Naša samostanska družina v Lemontu pri delu pod vodstvom superiorja p. Johna K. Ferlina O.F.M. (pri vratih), kateremu se ima pokoriti vse. Še p. komisar very rev. Hugo Bren O.F.M. (na levi ob strani) mora sprejemati v tem slučaju “orders” od njega. Tako je prav! Zato so pa tudi toliko naredili v tem kratkem času! Čast jim! Kakšne “dobrote” so takratni pionirji Lemonta imeli, naj v ilustracijo še to prepišem, kar v članku “Na farmi pozimi” H. B. (Ave Maria, 1. XVI, 1924, št. 22, str. 366) takole podaja: Ko smo videli, da je starka (zima) prav tako neizprosna kakor smrt, s katero sta v prvem kolenu v sorodu, smo se hoteli na ta način zabarikadirati pred njo, da bi tudi notranjo izdelavo kampanji izročili, ki bi bila v 10 dneh z delom končala, a se nam je gega kazalo kakor ob edini peči, zdel račun za naše finance previsok. Nad tisoč dolarjev je zahtevala. Tako nam ne bo dru-ki jo imamo, iskati zavetišča pred strupeno mrzlimi objemi starke zime. Dobra je naša pečica, gorko greje, vendar je njena ljubezen pač ameriška, ki se hitro ohladi. Ko bi bila staro-krajska družinska peč, ki je bila do jutra gorka, bi imeli tudi pozimi prav idilično življenje. Tako bo pa pasje ... Nabavili smo si enega malega “gašperčka”, ki ga bomo sem in tja prenašali, kjer bomo delali. Malo bo on pomagal, malo pa delo samo, da kri nam ne zamrzne. Zdaj kuhinjo “fiksamo”. V drvarnici ni več mogoče shajati, ker obstoja nevarnost, da jo zna lepega dne burja z lonci vred odnesti. To je še dobro, da na vseh straneh piha in ga tako drži v ravnotežju. Pred par dnevi nam je vse zamrznilo, voda, mleko, kava. Če kdo revmatizem dobi, ga bomo pa za božjepotne-ga berača porabili. Za kuhinjo pride pa zimska kapela na vrsto, ki bo malo bolj prostorna, kot je sedanja mala sobica. To bi radi kmalu imeli, ker vsak čas pričakujemo gospoda iz starega kraja. V novi kapeli bo tudi Marija Pomagaj dobila primernejši prostor, kot ga ima v sedanji. Po tem dolgem uvodu — sedaj sledi: Prva božična noč v Le- montu. “Lanski advent je bil za nas dvakrat advent, čas dvojnega pričakovanja. Kakor vsak še količkaj veren kristjan smo tudi mi koprneli in čakali Svete noč', tiste tihe blažene noči, ki kljub svojemu običajnemu mrazu človeka do globin pregreje. Poleg tega splošnega pričakovanja nam je še neko drugo posebno razširjalo, a tudi stiskalo srca. Misel, dati našemu dragemu narodu zibelko, iz katere bo v doslednjem času dobival apostolov Kristusovega miru. Ta misel je lanski advent popolnoma dozorela v nas. Morali smo z njo na dan. To so bili dnevi pričakovanj a, kak bo odmev. A hvala tisočera Bogu, bil je lep, bil je svetonočno sladek. Nismo mislili, da bomo ob letu že v novem kolegiju na farmi obhajali božične praznike. In vendar smo jih tako, kakor še nikoli, kar smo v Ameriki. Hudo nas je tik pred prazniki stiskal mraz. Premrli udje so nam drgetali, če smo se le za par čevljev odaljili od peči. A sklep, da hočemo s polnočnico v novem poslopju proslaviti prvo obletnico, nas je podžigal k delu. Že nas je nalahno objemal Sv. večer, ko vprašujočim prijateljem še nismo mogli ,z gotovostjo reči: Pridite, če hočete po dolgih letih zopet enkrat imeti starokrajski Sv. večer s polnočnico. Mrak je vedno bolj polnil novo kapelico, ko smo nosili ven orodje in začeli ribati. Ob petro- lejski svetilki smo se spravili na dosedanji provizorični oltar in ga začeli razdevati, ker so vrata preozka, da bi mogli celega prinesti. Naenkrat je bilo vse skupaj. Nato smo ga priredili še za sv. mašo in praznično okrasili. Ker je kapelica zadosti prostorna, je na desni našel prostor še sv. Frančišek, na levi pa bi. Terezija, krasna kipa, po 5 čevljev visoka (zasluga rev. Miklavčiča). Potem smo šli po Jezusa, ki je v neki drugi sobi čakal, da ga prenesemo v primernejše in lepše stanovanje. Že pozno v noč smo se spravili še nad jaslice, ki so bile kmalu gotove, ker smo potrebno že pripravili. Okrog desete ure je bilo vse v redu. Radostno so utripala srca in enoglasno smo sklenili, da hočemo to prvo obletnico s polnočnico proslaviti, ki se naj daruje za dobrotnike, katerim se imamo poleg Boga za to zahvaliti. Malo čez polnoč smo šli v kapelico, ki jo je “gašperček” segrel, kjer smo opravili običajni sv. rožni venec in druge molitve. Za tem smo blagoslovili kapelico in oba kipa, nakar je sledila tiha polnočnica. Da, tiha je bila, tako tiha kakor sveta noč, a tudi tako blažena. Po ušesih nam niso donele naše rajsko-sladke božične pesmice, zato pa so nam glasneje odmevale v naših srcih. Zvečer, Sveti dan, pa smo si privoščili tudi to staro-krajsko božično veselje. Imamo stare “čmrlje”, ki sicer nimajo ravno svetonočnega glasu, a so vendar boljše kot nič. Te smo spravili v kapelco in imeli pete litanije z blagoslovom, pri katerih je cela “cerkev”, šest mož po številu, prepevala. Tudi to ni bilo ravno angelsko petje. Vendar nas je “Mala Cvetka” v svojimi živimi očmi smehljajočega obraza gledala in držala roko na rožnem šopku, kakor da bi vsakemu hotela dati en cvet. Ne, tako domačega božiča sredi sni-vajoče narave vsaj jaz še nisem obhajal, odkar me je usoda z domačih hribov vrgla v svet. Pa ne samo srca, tudi telesa so vedela, da je Božič. Kakih potic sami sicer nismo pekli. Tudi tisti od zida, mi mu pravimo “pumpendorfer”, nam je zamrznil, znamenje, da je stoprocent-ni Amerikanec kakor kluksarji. Vendar bi lagali, če bi rekli, da v telesnem oziru nismo vedeli, kdaj je bil Božič. Že dan pred Sv. večerom smo dobili iz Chicaga raznega prvovrstnega peciva. Kdo ga je poslal, nočem povedati, ker bi bilo dotično kuharico sram, ko bi po celi Ameriki raztrobili, da je imela za ta največji praznik najbolj umazane roke. Potem so prišli pa dobri Jolietčanje! Mr. Sraj s sorodniki, obloženi kakor Modri iz Jutrovega, Mr. J. Šega. Mr. Šraj nam je prinesel lep dar kompanije Gross & McCovan, pri kateri je usluaben. Nje lastnik je sicer protestant, a mož blagega srca. Tako je bil naš prvi Božič na farmi v duhovnem in telesnem oziru lep in vesel. Prihodnjič, če nam Bog da dočakati in nas bo še nadalje s svojim blagoslovom spremljal, bo še lepši. Vse bo že bolje urejeno. Redovna mladina bo že tu, tako da bomo lahko v cerkvi napravili žive jaslice. Osla si bomo seveda morali izposoditi. Škoda, če ne bomo smeli imeti javne polnočnice, da bi še drugim napravili pristnega svetonočnega veselja nekdanjih dni. Svojih prijateljev ne bomo pozabili, naj z nami po starokranjsko božičujejo.” (Sledi, kaj so darovalci prispevali k novi kapeli.) Naj bo še omenjeno, da sedaj tam v dolini so odstranjene vse prve stavbe. Na gričih je zdaj zidan samostan z novim svetiščem Marije Pomagaj. Obsežen Baragov (romarski) dom. Pre-krasna r ož e n v e n s k a dolina, park, lurška grota, križev pot, jezero, pokopališče — vse to je in ostane v ponos slovenskim frančiškanom in narodu, ki je to graditi' pomagal! M. Tekavec VOŠČIMO VSEM NAŠJM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO — Okoli 1,700 vrst rastlin u-speva v Arktiki. m i VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO SVOJIM ODJEMALCEM g PRIJATELJEM IN ZNANCEM! || ANZLOVAR'S 1 DEPARTMENT STORE | 6214 ST. CLAIR AVE. S ^ S Naše podjetje Vam nudi kompletno izbiro pohištva za Vaš dom po najnižjih cenah. NORWOOD APPLIANCE I FURNITURE 6202 St. Clair Are. 361-3634 Hr. in Mrs. JOHN L SUSHI in sinovi. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ČLANOM IN ČLANICAM KLUBA SLOVfMSII UPOKOJENCEV V EUCLID, 010 Krist Stokel, preds. John Gerl, 1. podpreds. Mary Bozich II podpreds. John Zaman, tajnik Andrew Bozich, blagajnik Frank Česen, zapis. Nadzorniki: Molly Legat, Mary Kobal in John Troha ZVEZA mm'- SLOVENSKI« PROTIKOMUNiSffCNiH BORCEV VOŠČI VSEM ČLANOM IN OSTALIM BORCEM ZA NAŠO SVOBODO IN NJIHOVIM DRUŽINAM, DA BI V MIRU BOŽJEM IN V VESELJU SVETE NOČI PRAZNOVALI LETOŠNJE BOŽIČNE PRAZNIKE IN DA BI NAS BOG V NOVEM LETU OBVAROVAL VSEGA HUDEGA. VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELI EDWMD J. KOVAČIČ INSURANCE AGENCY — NOTARY PUBLIC INSURANCE, CASUALTY, FIRE, BONDS 7308 Hecker Ave., Cleveland 3, 0.—Telephone 431-3011 iv m THE TELIGTS WISH YOU A HOLY, JOYOUS CHRISIHAS AND NEW YEAR BARAOOV DOM ML IN Družabni klub v Saripf« Domu želita svojim članom, prijateljem in vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto! 6304 St. Clair Ave. 361-9504 MICHAEL TELICH Sun Life of Canada Our New Location 23360 Euclid Avenue Wickliffe, Ohio 44092 Phone 239-2580 JOHN R. TELICH CALL US TO SERVE YOU M. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELITA CHICKIE & EDDIE ABE, lastnika MAPLE LANES 6918 St. Clair Avenue Phone: 361 - 8698 • LIQUOR • WINE • BOWLING • I IGNACIJ in ALENKA HREN voščita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! MM9MM mmmm VOŠČILI il TOROKTA, ORL § DRUŠTVO SLOVENCEV BARAGA | Vsem članom in njihovim družinam, Slovencem v zdomstvu in v domovini VESELJA, SREČE IN MIRU v letošnjih božičnih praznikih in OBILICO BOŽJIH BLAGOSLOVOV V NOVEM LETU želi in vošči ODBOR JASLICE V TABORIŠČU V dolenjski pokrajini, v za- go pred božičem so se razgovar- , Roke so jim trepetale in s teža- “OBILO BOŽJEGA BLAGOSLOVA ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO ŽELI ODBOR "DRUŠTVA SLOVENSKI DOM tišju sadovnjakov in vinogradov je mežikala bela kmečka ' hišica. Pod kmečko streho sta si uredila lep dom novoporo-čenca. Sosedje so občudovali njuno zadovoljstvo in srečo, ki je izvirala iz velike medsebojne ljubezni in močne vere. Družinsko srečo je čez leto dni povečal Lojzek. Oče je, poln radosti, da ima sina naslednika, kupil kot spomin jaslice, da se bodo ob njih veselili otroci in iz njih črpali moč svete vere ter radost božičnih praznikov. Leta so tekla. Vsako leto se je Mlakarjeva družina povečala za enega člana. Starši so se trudili, da bi vcepili v mlada srčeca luč vere. Zato so se otroci zelo veselil praznikov, največja radost pa jim je bil praznik Jezusovega rojstva. Že dol- jali kako bodo postavljali lepe jaslice. Ivan in in Stanko sta poskrbela za dve lepi smrekovi veji. Minka in Pavle sta nabrala v gozdu lepega zelenega mahu in ga že teden dni sušila na peči. Sveta noč je bila vrhunec sreče. Tako je Mlakarjeva družina vsako leto veselo obhajala praznik rojstva Gospodovega ob lepih jaslicah. Do leta 1940. Jeseni 1941 je Mlakarjeva družina v jutranji tišini zaslišala močne udarce po vratih in vpitje: “Aufstehen, aufstehen, pa-ckenF’ Nenadoma so bili vsi pokonci. V strašni zmedenosti so trepetali od strahu, ko je nemški vojak esesovec s strogim pogledom, kot da mu iz oči šviga plamen, premeril vso družino in ukazal, da morajo biti v 3 urah pripravljeni na odhod. i3 VSEM ČLANOM IN PO NJIH VSEM SLOVENCEM 864 Pape Ave. Toronto, 357, Ont. SLOVENSKA PISARNA V TORONTU Ima kot kulturno socialna ustanova za seboj že 15 let dela med Slovenci v Kanadi. Zastopa: Mohorjevo družbo, Ameriško Domovino, Družabno pravdo, Slovensko kulturno Akcijo, Svobodno Slovenijo, Studia Slovenica, Sij, Zrenja in Uvidi. Vošči miru in blagoslova za Božič ter uspehov svobodnim prizadevanjem v novem letu. Uprava, 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. V SREČO SVETE NOČI Cerkvica bela nocoj vsa žari, stari zidovi so čudno svetli, v linah zvonovi kot svatje pojo, s pesmijo hočejo v samo nebo. In v to pričakovanje noči, počasi, neslišno sneži... Naši domovi vsi srečni drhte, nestrpno kot čakajoče žene, praznik trka na okno in dver, skrivnostno prihaja Bog v sveti večer. Jaslice v kotu bohkovem tam, kam naj pokleknem, popotnik, kam? Vse je, kakor je bilo nekoč — božji sin v jaslih in angel pojoč. V srečo svete božične noči, na drobno, neslišno sneži... M. J a k o p i č Božič - praznik življenja ' P-»>4:', BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM IVAN KAVČIČ DRUŽINA 162 Clinton St., Toronto 4, Ont. Tel.: 532-8161 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem SLOVENSKA GRADBENA DRUŽBA TRIGLAV (onslruciion (o. Ltd. 10 Keywell Crt. Toronto 560, Ont. 255-2071 NAJSTAREJŠE SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE Alojz DOLENC Želi vsem svojim rojakom in prijateljem BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in PRAV SREČNO NOVO LETO 362 Wellesley Ave., East, Toronto 5 Tel.: 921-2053 Veren kristjan si težko predstavlja, da bi mogel prav praznovati in resnično doživljati Sveti večer ter Božični dan sam, ločen od skupnosti, posebno od družine. Kdor je kdaj doživel iztrganost iz kroga domačih in je moral sam skozi božične dni, ta ve, da je to doživetje notranjih muk. Boižič je rojstni dan Boga-Člo-veka, zato je praznik življenja. V sveti noči so se nebesa sklonila k zemlji in ji podarila Njega, ki je pozneje rekel sam o sebi, da “je pot, resnica in življenje”. Božič ni torej v zabavi, ne v uživanju, še manj v pijanosti, ki je beg pred stvarnostjo: doživetje Božiča ni v sentimentalni navadi odpiranja daril in v okrašenih drevescih. Z BOŽIČEM JE STVARNIK POSVETIL ROJSTVO, ŽIVLJENJE IN DRUŽINO. Na to bomo mislili, ko jbomo letos bo-žičevali, da napravimo protinapad silam, ki pripravljajo življenju smrt. Dandanes nevarno drvimo proč od pravega smisla Božiča. Niti na Sveti večer mnogi ne bodo opazili, da nas temne sile tirajo proč od Božiča, kot ga je zamislila božja Previdnost. Živimo v časih, ko je napad na življenje v polnem teku. Sile iz podzemlja vodijo ta napad in smo priče: samomori naraščajo; smrti v mamilih se množijo; preprečevanje rojstev je postala vsakdanja navada; odpravo plodu iz teles mater je dovolil “zakon”; kot da to ni umor živih bitij; že se govori o uničevanju neozdravljivo bolnih in o tem, da bo kmalu oblast dajala pravico, kdo naj ima otroke in koliko. Bližamo se časom, ko se bodo izvajale zamisli nacistov, da se naj stare, telesno nespo- sobne in umobolne pokonča, ker so človeški družbi samo v breme. Kaj more ustaviti ta napad na človeško' življenje? Samo vrnitev k pravemu obhajanju Božiča. ki je praznik življenja, katerega Gospodar je samo Bog. V tem smislu si voščimo vesele božične praznike. Veseli bodo, če vest ne bo prav nič očitala našega sodelovanja pri napadu na življenje. Življenje pa se rodi, raste in se razvija v družini in samo v družini daje sadove. Kdor hoče smrtno zadeti življenje, se najprej loti družine. In vidimo, da je tudi ta že napadena. Nekdo seje razdor med starše in otroke. Nekdo ruši avtoriteto staršev in izvablja otroke izpod rodnega krova. Kako zelo gine tista blagodejna družinska toplina in privlačnost, ki je za uspešno rast življenja tako potrebna. V koliko hišah bodo z glavobolom preživeli Božič. NJEGOVA PRAVA VSEBINA, KI JE POSVETITEV DRUŽIN, bo šla mimo. Duše ne bodo doživele božičnih skrivnosti. Način, kako bodo kje praznovali in obhajali Božič, bo kakor termometer, ki bo kazal, kako uspeva napad temnih sil na življenje in družino. Ko si voščimo vesele božične praznike, naj bo v nas tudi molitev, da bi PRAVI BOŽIC RE SEVAL ŽIVLJENJE IN DRUŽINE, DA SLOVENSKI NAROD NE BO IZUMRL. To željo s temi voščili pošiljam vsem pri AMERIŠKI DOMOVINI in naj z njeno pomočjo roma po slovenskih domovih in jim nosi blagoslove svete noči: SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI, KI SO BLAGE VOLJE. P. M. vo so mogli najti najvažnejše predmete in jih spraviti v kovčke. Srce se jim je krčilo od bolečine,, ko so se ozirali po drugih predmetih, katere so za vedno zapuščali. Saj je vsak še tako majhen predmet govoril o njihovo družinski sreči. Najmlajša otroka, Martine in Jožica, sta nekaj časa kot oka-menela začudeno gledala njima še ne razumljiva dogajanja. Končno sta le razumela, da morata zapustiti svojo rojstno hišo in oditi neznano kam v mrzlo tujino. Vse drugih člane družine je esesovec že pognal iz hiše in jih strpal na velik črn vojaški kamion. Martine in Jožica sta se žalostno spogledala in Jožica je vzkliknila: “Martine, naše jaslice morajo iti z nami, ne sme jih dobiti v roke ta črni stric. On bi malega Jezuščka ubil, prav tako Jožefa, Marijo in pastirce. Zdrobil bi vse zlate balončke, ki so trosili mir in srečo na Betlehemsko noč.” Tiho in neslišno sta se splazila v hišo, poiskala svojo šolsko torbico in že sta bila pri veliki omari. Skrbno sta vzela iz zavoja jaslice in jih s svetim spoštovanjem položila v torbico. Vojaški kamion je zatrobil in se počasi začel pomikati. Tedaj so se ubogi izgnanci zagnali v krčevit jok. Samo Martin in Jožica sta skrivnostno molčala in pazila na svoj dragocen zaklad. Tolažila ju je zavest, da gre z njima v pregnanstvo sama sveta Družina. Na rajhenburški postaji jih je čakal transportni vlak. Po dveh dolgih dneh in dveh neprespanih nočeh žalostne vožnje so prispeli do taborišča. Ta-boriški uslužbenci so nemirno tekali sem in tja ter vsakomur odredili prostor. Počasi so se slovenske družine privajale na novo okolje. Hitro so se med seboj spoznale in tolažile druga drugo. Vsebina njihovih pogovorov je bila vedno domovina in hrepenenje po njej. To hrepenenje se je bilo povečalo v dneh pred božičnimi prazniki. Grenko je bilo obhajati sveto noč v tujini. Mnogi so zaihteli, ko so se spomnili, da ne bodo i-meli božičnih jaslic. Tudi Mlakarjeva družina je obujala spomine na lepe in srečne božiče praznike v domovini. Jožica in Martine sta skrivnostno molčala, vedela sta, da ne bosta obhajala svete noči pod rojstno kmečko streho. Toda e-no tolažbo sta le imela: z njimi so šle v pregnanstvo domače jaslice. Prvi božič v taborišču. Namesto srečnega nasmeha si videl na obrazih ljudi otožnost. Ob spominu na radost in srečo Gospodovega rojstva v domovini se je v njihove duše zajedla še hujša bridkost. V kotičku sobe Mlakarjeve družine pa so se nepričakovano zaslišali veseli vzkliki. Vs so hiteli tja, da vidijo, kaj se je zgodilo. Presenečeni so obstali. V kotu na mizici so zagledali božične jaslice, prav take kmečke slovenske jaslice, kot so bile njihove doma. Obrazi so se zjasnili. Zdelo se jim je, kot da je na božični večer prišel k njim košček slovenske domovine. V srcu so za-i čutili novo hrepenenje in vzbudilo se jim je novo upanje na svobodo. Zdelo se jim je, da slišijo Jezuščkov šepet iz jaslic: “Ne bojte se, jaz sem z vami. Bedim nad vašo usodo, nič hudega se ne bo zgodilo, zaupajte, jaz sem svet premagal! Premagan bo satan, ki sedaj besni po svetu. Zopet boste obhajali mo-( je rojstvo v svoji domovin,, kot ste ga nekdaj!” (Dslj« na 4. strani). | VOŠČILA II TOROKTA, OKT. | VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi ZDRAVNICA DR. GLORIJA S. BRATINA SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA | vošči vsem športnikom in ljubiteljem slovenske mladine prav prisrčen Božič in srečno novo leto SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA Center za cenena skupinska potovanja v domovino želi BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO WORLD TRAVEL SERVICE LTD. 258 College Street, Toronto, Ont. Tel.: 922-4161 Društvo slovenskih protikomunističnih borcev vošči vsem članom in vsem Slovencem polnost veselja in svetonočnega miru za Božič ter blagoslovljeno novo leto. Obenem se iskreno zahvaljujemo za darove našim invalidom in se priporočamo še za nadaljno pomoč. ODBOR Družina JANEZ TRATNIK 81 Oxenden Cres., Etobicoke, Tel.: 621-3160 VOŠČI BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHOV POLNO NOVO LETO. Vesele in miru polne božične praznike, ter uspehov polno novo leto želi in vošči vsem prijateljem, znancem in odjemalcem GRADBENO PODJETJE JANEZ KASTELIC LTD. 98 Cummer Ave., Willowdale, Ont. Tel.: 221-5403 HVALEŽEN VSEM, KI SEM JIM PRODAL AVTOMOBIL, SE PRIPOROČAM ŠE DRUGIM IN VSEM SKUPAJ ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN POLNO SREČE V NOVEM LETU ANTON SENICAR 259 a Delta Street, Toronto 14, Ont. jezi; ;® m flamskem Zdaj se je pričela množica pred mestno hišo redčiti. Ogenj je že davno ugasnil in Jožef in Marija sta ostala še edina pred vrati. Šla sta po stopnicah navzgor in sta bila zadnja za starim možakarjem, ki ni znal zapisati svojega imena in se je zaradi tega kar podkrižal. Lepo rejen, v kožuh zavit pisar, ki je imel velik vrč piva pred seboj, si je pomel debele roke, Tako sta hodila od prenočišča do prenočišča. Prosila sta le za preprosto posteljo, pri siromašnih ljudeh, pri meščanih in mestnih svetovavcih, toda povsod so jima prijazno ali pa malomarno odgovarjali, da je že vsak kotiček zaseden. Ah, vse njuno upanje, tako svetlo in polno obljub kakor maj, tako mirno kakor veliko-zadovoljen nočni dan, sta odpihnili zdaj ker je bilo pokvarjenost in brezbrižnost mrliči pomikali dalje skupaj z rusko fronto. Kaj sta na tako težki poti de- mo čakali, da jim krogla preseka nit življenja. Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. V ruski lala najmlajša člana Mlakarje- j vojaški komandi je nastala ve- delo zdaj slednjič opravljeno.!ljudi Obšla ga je dobra volja: zdaj Proseče sta se ozrla proti bo tudi on lahko mirne duše zvezdam. v “Golubu” izpil svoj vrček.1 Tedaj je prišel otrok z le-Ko je Jožef pokazal svoje pa- senim vedrom v roki, ki je vi-pirje in je pisar videl, da sta del njune poglede. Ker so Jo-oba iz plemenitega Davidove-!žefa zapustili ljudje in ga pah-ga rodu, je osupnil ter se ji- nili od sebe in ker mu kljub tema dobrikal in govoril sladke mu ni upadel pogum, je vpra-besede, da bi izvabil iz njiju šal deklico, ki je bila prav tako napitnino. Ko pa je videl, da siromašna kakor onadva in ki sta obdržala roke v žepih, in se je nedolžno smejala pod je opazil, da sta siromaka, je kliknil nekemu drugemu pisarju, pravemu judovskemu nosu, dvoumno opazko. Ko se je Jožef podpisal, sta odvezala osla in šla iskat prenočišča. Najprej sta'poskusila v krčmi “Pri zlati kameli”. To so jima bili priporočili in ni bila draga. Toda neki kmečki teleban z velikim čikom v ustih je zaslanjal vhod in dejal: “Nihče več ne sme noter, ker je hiša polna kakor sod za slanike, podstrešje in kleti,” in posmehljivo je pristavil: “Saj nimata niti dovolj denarja pri sebi. Le pojdita k ‘Trem zamorcem’, tam ni zaradi živalic nikogar.” Pri ‘Treh zamorcih’ ni bilo zaradi tobakovega dima videti skoraj roke pred seboj. Marija je čakala zunaj na oslu, Jožef pa se je rinil skozi počivajoče in razgrajajoče goste. Vprašal je krčmarico, ki je prišla iz kleti s težkimi vrči piva, če ima kakšno posteljo za njegovo ženo, porodila. Osorno ga je nahrulila, češ ali misli, da je njena hiša bolnišnica. “Pojdita k “Zlati kameli”, tam devajo celo pse v posteljo.” Odhitela je in Jožef je osupel gledal za njo. svojo belo ruto: “Ti mala, ali veš za kak prostorček, kjer bi lahko prespala? Pa če bi bil samo tolikšen kakor predpasnik. Ta žena je bolna in. . “O seveda,” je dejal otrok, “tam zadaj onstran vode je zapuščen hlev, kjer stoje panji. Suh in je poln toplega sena. Pojdita, pokažem vama.’ Otrok je stopil pred njima in Jožef in Marija sta mu sledila z oslom, šli so čez zamrz-lo vodo in daleč v polje, kjer so našli v svitu svetilke na pol odprt hlev, ki je globoko tičal v snegu. . V hlevu je bil zatohel duh, ki je padel’ človeku na prsi. Veliki pajki .so prestrašeni pobegnili pred svetilkino lučjo. “Torej tu se bo zgodilo," je žalostno dejala Marija in vendarle vesela, ko bo imel njen otrok streho nad seboj in bo ležal na toplem senu. “Sam Bog hoče tako,” je dejal Jožef in obesil svetilko na ve družine Martina in Jožica? Pogled nanju je bil prežalosten: bleda, umazana, s krvavimi nežicami sta se držala za očetovo in materino roko, samo oči so se skrivnostno svetlikale in krčevito stiskale k sebi malo šolsko torbico, v kateri so bile jaslice, od katerih se nista mogla ločiti ne v svoji rojstni hiši ne v taborišču in tudi ne na strašni mučni poti. Morda takrat ni nihče pomislil, da jih na njihovi poti spremlja sama sveta Družina. To govori dejstvo, da so djudje v njihovi gruči izgubljali življenje, a Mlakarjevi družini se ni nič hudega pripetilo. Naj večji dokaz božjega varstva na potovanju v domovino lika zmešnjava: vsi so zmedeno tekali sem in tja in dali vojakom povelje za hiter odhod. Vojaki, ki so dobili nalog, da po-strele Mlakarjevo družino, so pograbili puške in odšli. Cela Mlakarjeva družina je nekaj časa kot okamenela stala ua mestu smrti in ni mogla takoj razumeti strašnega in čudnega dogajanja. Prvi se je znašel oče in vzdihnil: “Otroci, Marija nas je rešila, njena moč je bila tu oči-vidna.” In vsi so v pobožni molitvi sklonili glave in se ji zahvalili. Martine in Jožica sta še bolj goreče stiskala k sebi malo torbico. Polni novega zaupanja v božjo pomoč so nadaljevali pot Končno so po težki in nevarni poti zagledali belo hišico sredi JJ ^ OŠ G i L H 11 T 0 R 0 M T A , ORT. sadovnjakov. Bili so spet doma. V prvi božični noči so se zbrali okrog svojih lepih jaslic, do ka-1 proti domovini. Še je bila polna je tale dogodek, ki je ostal Mia-j nevarnosti, trpljenja, strahu in karjevi družini v najtežjem spo-| izčrpanosti od gladu. Saj so po-minu. Bilo je že na pol poti pro- j tovali celih sedem mesecev. Ali ti domu, ko jih je zajela grupa hrepenenje po domači grudi in ruske vojske. Takoj so jih ob- živa neomajna vera sta jim da-sodili kot nemške vohune in od- jala neverjetno moč. Sopotniki lok ruske vojaške komande je v domovino so opazili, da Mar-bil: “Vse postaviti pred zid in tine in Jožica posebno pazita na do zadnjega člana postreliti.” j malo torbico. Videli so ju, kako ljubezen. Bleda kot smrt je stala Mlakar- 1 s težavo nosita in jima svetovali, I Jožica je danes usmiljenka v jeva družina pred podrtim zi- da jo odložita. Toda ona nista Beogradu, Martine pa zgleden dom, pred njim so grozile puške hotela o tem nič slišati, pogum- in pošten slovenski fant priča za ruskih vojakov, pripravljene na no in vztrajno sta jo nosila z Kristusa kot laični misijonar v strel. V smrtnem strahu so ne- veliko skrbnostjo in ljubeznijo, svojem okolju. terih so čutili še večjo ljubezen, i Po molitvi rožnega venca je oče' spregovoril: “Otroci, jaslice so, simbol naše žive vere, one govore o zgodovini naše družinske sreče, govore o veselju in sreči, ki jo je ob njiih čutilo toliko iz-j gnanih slovenskih družin in govore tudi o čudovitem božjem, varstvu. Te naše lepe božične! jaslice morajo še bodočim Mia-i karjevim rodovom govoriti o močni veri pradedov, govoriti |! jim morajo, da je njihova vera | ; bila prekaljena v trpljenju in da bodoči rod ne sme poteptati dragocene svetinje pradedov.” Ob teh besedah sta Martine in Jožica molče stala pri jaslicah, v! srcu sta občutila radost, ki je nobeno človeško pero ne more o- i pisati. V njiju je bil svet ponos, j da sta prav onadva bila izbrana,! da očuvata to drago družinsko svetinjo. Spomnila sta se, koliko žrtev je to zahtevalo od njiju, zato sta čutila do njih neizmerno, MNOGO BOŽIČNEGA MIRU IN SREČE V NOVEM LETU želi GRADBENO PODJETJE JOŽE KASTELIC Ud. 10 Keywell Court, Toronto 18, Ont. 255-2085 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MIRNO NOVO LETO Vam želi GRADBENO PODJETJE JEREB BROTHERS Ud. ki bo vsak hip gredo. .Potem je pripravil po- steljo iz sena in suhega listja ter zamašil luknje s praznimi (Dalj« na ft. rtranJ) -------0------ 40 Golf Valley Lane, Etobicoke 621-2474 98 NEILSON DR., Etobicoke 622-1623 HRANILNICA i POSOJILNICA Mesarija in Edotoišarna DERMASTJA SLOVENSKIH ŽUPNIJ ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN ROJAKOM VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO OB SVOJI 15-LETNICI Člani upravnega in kreditnega odbora, nadzorstva ter upravnik z uradništvom želijo vsem članom, njihovim družinam in vsem Slovencem JASLICE V TABORIŠČU Ker ne moreva letos pisati voščilnih kartic, tem potom voščiva vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem Maks in Marija ERSTE 1133 East 72 St., Cleveland Ker ne bova pošiljala božičnih voščil letos, tem potom voščiva vsem sorodnikom, prijateljem, kakor tudi znancem vesel božič in tudi zdravo, zadovoljno in srečno novo leto. LAWRENCE in MARY HROVATIN 17717 Grovewood Ave. Vesele Božične Praznike in srečno novo leto želi MRS. FRANCES LUŽAR Gary, Indiana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. OBILO BLAGOSLOVA IN VESELJA ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM MRS. MARY LEKŠAN 1847 Rush Rd., Wickliffe, O. BLAGOSLOVA IN SREČE ZA BOŽIČ IN NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Mrs, Jennie KRAŠOVEC 26570 Zeman Ave. (Nadaljevanje s 3. strani) Mlakarjeve jaslice so bile vsak božič v tolažbo in radost vernim slovenskim družinam v taborišču za časa vojne. Končno je zasijal dan svobode. Velika radost vsem, ki jim je bila vzeta svoboda, ki so trpeli strašne muke v koncentracijskih taboriščih, ki so bili zasmehovani, zaničevani in preganjani zato ker niso bili nemške krvi, Po taboriščih je zavladalo veselje do brezumnosti. Kakor da so se napili močnega vina. Hoteli so čimprej odpotovati v domovino. Tako močno je bilo hropenje po njej, da jih nobena stvar ni mogla več zadržati na nemški zemlji. Toda potovanje do slovenske zemlje je bilo skoraj nemogoče. Razbite so bile vse železniške proge. Vlaki in avtomobili niso vozili. Vsepovsod so bili še hudi boji, posebno med nemško in rusko armado. Vse te nevarne in težke zapreke niso mogle zadržati ljudi od njihove odločitve, da odpotujejo nazaj v domači kraj. Odločili so se, da potujejo brez voznih sredstev, peš, z ročnim vozičkom, na katerega bodo naložili najnujnejše stvari. Tako je potovala Mlakarjeva družina s svojimi številnimi člani. Pot je bila polna življenjskih nevarnosti. Peljala jih je skozi najstrašnejše bitke. Prerivali so se skozi množico vojakov, tankov, vojaških kamionov. Najhujša je bila pot skozi mesto, ki je bilo vse v plamenu. Pot so jim preprečevala trupla mrličev in razni izgoreli ter razbiti predmeti. Noge so jim bile krvave, blatne in polne žuljev. Obleka umazana in raztrgana. Izčrpani od stradanja so se kot MIRU IN SREČE ZA BOŽIC, ter uspehov in blagoslova v novem letu. Naložbe pri nas so varne in se visoko obrestujejo, posojila so cenena in življensko Obiščite nas in postregli vas bomo s svežim mesom. Mogoče pa želite kranjske klobase, doma prekajenega mesa, izvrstnih salam? Pri nas dobite vsega tega. Se več: nudimo vam bučno olje, kislo zelje v glavicah in druge specilitete. Dostavljamo na dom brezplačno. Sprejemamo naročila tudi po pošti in pošiljamo C.O.D. zavarovana. 192-194 AUGUSTA AVE., Toronto 2B, Ont. — 366-2165 VESELJA ZA BOŽIC IN SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN SLOVENCEM V TORONTU 8f TRGOVINA JAMERNIK, BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO KI NUDI MESO IN MESNE IZDELKE PRVOVRSTNE KVALITETE vam želi 590 Bloor Street W. Toronto 174 Tel.: 534-1353 STAVBENO PODJETJE V kratkem času našega obratovanja, nam je dober glas pridobil številne odjemalce, ker imamo vedno sveže meso, odlično prekajeno, izvrstne mesene klobase in krvavice. Cene so zmerne. Lastnik ima Slamičevo šolo iz Ljubljane. Pri nas dobite tudi kislo zelje in repo. Izvršujemo tudi naročila po pošti. F-F (OMSTRUCTION CO. ITD. Lastnik A. FERKUL 183 Beta Street, Toronto 14 259-7334 m Vsem zvestim sedanjim in bodočim odjemalcem in njihovim družinam voščimo CESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO vsi pri ANTON'S MEAT MARKET ANTON BAVDEK V TORONTU SMO BILI PRVA SLOVENSKA TRGOVINA Z MESOM Kdor kupuje pri nas, mu postrežemo s svežim mesom. Imamo pa tudi okusno prekajeno meso, mesene klobase in krvavice. Če se ženiš, te bomo oskrbeh z mesnimi dobrotami. Povabite nas na bankete, da vam dobavimo vsakovrstno meso. Isto delamo za slovenske dneve in praznike. Tudi bučno olje in rogaško slatino dobite pri nas. Dostavljamo na dom in poceni napolnimo hladilnike. 633 Vaughan Rd. na vogalu Oakwooda Tel.: 783-0423 — 783-0312 ‘VESELJA ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM slovensko smučišče CBJ SMOKEV KIMBERLEY, ONTARIO telefon (519) 599-5433 Toronto (416) 923-1397 v mfwmmMmMm Ker letos ne bomo pošiljali pismenih božičnih voščil, želimo tem potom vsem našim prijateljem, znancem in odjemalcem !VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO' ter se obenem zahvaljujemo vsem, ki so nam že, ali nam bodo še pismeno voščili. LOUIS, IHE in VICTOR OBIM 6612 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI VSEM NOUN'S SLOVENIAN ME BAKERY 6413 St. Clair Ave, ENdicott 1-1863 Ml MUMR »5 MAR SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLAČIL 6265 St. Clair Ave. — Phone: S61-4349 NAŠIM ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM ŽELIVA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. JOŽE IN MARIJA MELAHER moške hlače in jopiči, športna in delovna oblačila, osebno perilo za može in fante, klobuki, kape, rokavice, nogavice, vse za moško garderobo. KRIŽMAN MEATS 1453 East 66 St. Cleveland, Ohio 44103 391-4316 PRIJATELJEM, ODJEMALCEM IN VSEM DRUGIM ROJAKOM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO SPECIALIZING IN HOME FREEZER MEATS km Mil© SERVICE STM 5221 St. Clair Ave. 361-9856 Lastnika JOSIP BOSNAR in MIKE NOVOSELEC se zahvaljujeta za zaupanje in želita vsem odjemalcem in ■lovenskim prijateljem vesele božične praznike, zdravje in vso srečo v novem letu. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA PRIJATELJEM IN ZNANCEM IVANA in JANEZ OVSENIK 7505 Cornelia Avenue, Cleveland VESEL BOŽIČ V 1972! DOBER VID VSE LETO 1973! % L k K OPTIK JEZUŠČEK NA FLAMSKEM (NadaJievanie ‘t strani 1 vrečami. Skozi luknje v strehi so pa gledale zvezde v notranjščino. Potem se je zgodilo. tohli hlev cvetlični vrt. Zunaj “Marija,” je vzdihnil Jožef, so peli petelini in dobri osel, ki kajti čutil je njeno svetost. se je pri vsem tem tekanju sem “Ljubi Jožef/ so šepnila nje- in tja dvignil, je tudi prišel po- na usta in Jožefu je bilo, ka- gledat. Sklonil je glavo čez . . kor bi se mu vse nebo zahvali- jasli, globoko vzdihnil in grel unaj je v pokoju neba pod lo za njegovo neumorno skrb. otročička s svojo težko toplo skrivnostnimi zvezdami leza- o • i • i •• i • aa™ Srce mu je prekipelo, prijel je sapo. Marijo za roke in jo urno po- Rjava svetilka je tiho gorela, la vas, kjer je v rdečem žaru bakel gospodaril greh. Tam onstran, daleč nad spečimi griči pa je še nikdar ugledan stal na počivajočem nebu globoko v nočnem ozračju velik in čist kakor živo srebro prvi srp zorečega meseca. ljubil na voščeno bledo čelo. . . “Moliva,” je zajecljal, “kajti neizrekljivo je lepo.” Pokleknila sta v seno. Čebele so še vedno brnele v svojih panjih, kakor bi bil za- tako tiho, kakor bi bila tudi ona polna velike, pobožne molitve. | VOŠČILA IZ MILWAUKEE § JELENC FUNERAL HOME COMPLETE FUNERAL SERVICE 2316 W. National 645-3278 — 645-6065 Milwaukee, Wis. ERMENC FUKEiM HOME W. Greenfield Avenue at S. 54th Street Milwaukee, Wis. 327-450« SCIAFF FUNERAL SERVICE 2264 South 60th Street Lincoln 1-7533 RUFINA'S MARKET BETTER FOODS FOR LESS MONEY 418 East Center St. LOcust 2-1970 SPring 4-8359 Želim vsem prijateljem in znancem veselebožične praznike in srečno novo leto! Za enkrat sem še privezana na posteljo in se še enkrat zahvaljujem za vso pomoč, ki sem jo dobila od svojih prijateljev. 'ms, Jisetig mm 1017 E. 62 St. Cleveland, Ohio 44103 VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI MOLEX’S BAR, K. VSČfil EHANGESCH PLUMBER Complete Plumbing - Repairing - Remodeling Electric and Gas Automatic Water Heaters 1701 S. 71st Street West Allis, Wis. 53214 Balkan mm LUKA BAJIC, Prop. 6702 St. Clair Ave. Tel.: 361-8428 1527 W. State Street Division 2-9742 Začulo se je rahlo trkanje na vrata. Jožef je prestrašeno in vprašujoče pogledal Marijo, ki je takoj vstala in v obrambo sprostrla svoje roke nad otroka. Brez besede, z utripajočim srcem je Jožef previdno odškernil vrata in zagledal kosmate, dobre glave pastirjev, ženske v plaščih in radovedne otroke. Nekdo z rdeče obrobljenimi očmi je vprašal: “Ali smo prav prišli? Se je tu rodil otrok? Angel z neba nam je ukazal, naj ga obiščemo.” “Da,” je dejal Jožef s ponosnim glasom. “Prišli ste prav, toda otrok spi.” Položil je kazavec na ustnice in opomin je šel od ust do ust: “Ssst, sst, spi!” Jožef je'na stežaj odprl vrata in jim pokazal kraj, kjer 3e je v rahli luči svetilke bleda ' deklica z dolgimi lasmi boječe j | in zaskrbljeno sklanjala čez o-!' troka. Oprezno in po prstih so sej, drug za drugim splazili v hlev. Moški so se odkrili kakor v cerkvi. Vsi so se zgrnili okrog jasli, kjer je na njihovo začudenje spalo čisto navadno dete. Toda ob spominu na angela so se počasi razveselili njih obrazi in so se jm zasvetile oči. Radovedno so se pomikali bliže, otroci so pritiskali v ospredje, ženskam je uspelo, da so se postavile pred moške. Kdor je bil predaleč zadaj, je stopil na od aU na butaro lesa, da bi videl čez glave drugih. Kljub toliki množici je bilo ; v hlevu tiho in domače in oči vseh so polne spoštovanja in pobožnosti občudujoče romale od otroka k materi in od matere k otroku. Slepec se je smehljal, kakor bi kaj videl. Tedaj so z vseh strani jeli pripovedovati o velikem nebesnem čudežu, o lepem angelu in njegovih besedah, o pojoči prikazni, o otroku, ki je bil božji in namenjen za velike stvari na svetu. Tedaj se je vse ozrlo za pritajenim ihtenjem, j “Ah, slepec ihti,” je dejal ineki pastir Mariji, “žalosten je, ker ne more videti otroka.” “Ne, zaradi tega že ne,” je ihtel slepec in stopil iz svojega kota, “kajti videl sem luč. Toda vi vsi ste mogli otroku kaj darovati, le slepci nimamo ničesar. Ali ni to žalostno?” V hlevu je postalo tiho, čisto tiho. Slepec se je nečemu nasmehnil, potem pa je s plemenito kretnjo jel božati strune. Njegov rdeči obraz je prebledel od razburjenja in z njegovih gosli je lil spev, kakor bi ^ ga bil ukradel angelom, ki so se poprej prikazali. Ves hlev ga je bil poln. Otrok je utih-*|' nil in te kmečke glave, ki niso cule menda nikoli nič drugega kakor monotono godbo v cerk-Tfe vi ali polko na proščenju, so bile vse prevzete. Obšlo jih je nekaj, kar je bilo lepše od vse-ga, kar so imeli. Nad temi kos-matimi, neostriženimi ubogimi ljudmi je sijal kraljevski blesk njih duš in slepcu so kapale sol-ze po licih. ie Ko je končal in je lok obvisel v njegovi roki, se je smehljal nekam v višino. “Videl sem otroka,” je zai-htel, “videl sem ga! Ah, tako krasen je in tako lep!” Most Florsheim styles $1S.95 to $28.95 Most Imperial styles $39.85 ZA ŽENSKE bogata izbira najmodernejših čevljev, pit znamke FLORSHEIM tople COPATE vseh novih vrst in oblik, SNEŽKE, ŠKORNJI, GALOšE za vso DRUŽINO, podloženi ZIMSKI ’ ČEVLJI za moške, ženske in otroke tj Vse moške in ženske čevlje lahko dobite pri nas v zelo širokih merah. &T NAŠIM ODJEMALCEM, IN g VSEM ROJAKOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE Sij PRAZNIKE IN SREČNO ' NOVO LETO 1973 ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST if IN SE PRIPOROČAMO. Louis Majer 1 6410 St. Clair Ave. 391-0564 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem HAMILTON INSUR0RS (Meti tersiiee) BOB, TOM, JOHN, CHARLES 3107 Mayfield Rd. at Lee — 371-5050 Cleveland Heights, Ohio 44118 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI MARTIN ANTONČIČ Poslušajte njegov slovenski program vsako nedelfo ob 10:00 na radio postaji WXEN 108,5 FM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Koliko bogastva in blagostanja pomeni gornjih šest besed! Hvala za vašo naklonjenost! MARII RtCARD BIAUTY SALOM 17216 Grcvewood Avenue IV 1-0645 MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! NUNN'S BAKERY BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE 704 E. 185 St. — Tel.: KE 1-0650 Cleveland, O. Famous for our Potica F. Timmermans % prvi cšilslnici smrti Zdravka Novaka SLOVENSKA PISARNA v Baragovem Domu; 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 361-9504 Zeli ameriškim, canadskim in vsem drugim rojakom po svetu, blagoslovljene božične praznike in vso srečo v novem letu. Zastopamo SLOVENSKE KNJIŽNE ZALOŽBE: Družba sv. Mohorja v Celovcu, Svobodna Slovenija, Slovenska kulturna akcija, Sij v Buenos Airesu, Ave Marija v Lemontu. Sprejemamo NAROČNINE in ČLANARINE: Družba sv. Mohorja v Celovcu, tednik in Zbornik Svobodne Slovenije, Slovenske kulturne akcije, Duhovno življenje, Sij, Našo luč, Družina in dom, Naš tednik, Družina Ljubljana itd. Imamo SLOVENSKE KNJIGE, izšle v emigraciji, med katerimi omenjamo najnovejše: Geržinčič: Božji služabnik Janez Gnidovec, $4, (3), Žakelj: Baraga usli-šuje, ($3, je to zbirka objavljenih zahval po priprošnji svetniškega kandidata škofa Barage), Pastirjev glas, $4, (zbirka pisem, govorov, pridig, duhovnih misli in člankov škofa Rožmana v zdomstvu), Mauser: Le eno je potrebno, $3.50, Ižanc: Odprti grobovi II. zvezek ($3), III. zv. ($3.50), IV. zv. ($4), od starejših izdaj priporočamo: Puš: Klasje iz viharja, ($3), Mauser: Na ozarah, $5, Ilija: Huda pravda, $5, Sodja: Lepo je biti mlad, $3, Kolarič: Škof Rožman, II. del, $7, in še mnogo drugih knjig. Cene v oklepaju veljajo za broširane. Za knjige, ki jih pošiljamo po pošti je prišteti 50^ za poštnino in ovojnino. S tem, da kupujemo slovenske knjige, naročamo časopise in jih beremo, bogatimo sebe duhovno in podpiramo slovensko kulturno prizadevnost. •’* A*?* . ' *•, « e® 6717 St. Clair Ave. Phone: 391-7294 Želimo \Tsem rojakom vesele božične praznike in vso ŽS srečo v novem letu! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM DRAGIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM A MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR TO MY SLOVENIAN FRIENDS Daniel L. Mausser 16337 Brewster Road, Cleveland Hts., Ohio CLEVELAND, O. — Te dni je minilo leto dni, kar smo se za vedno poslovili od prijatelja, kulturnega in društvenega delavca Zdravka Novaka. Hitro je minilo leto, v vrvenju življenja si komaj moremo misliti, da tega delavnega, za vse dobro in slovenstvo tako vnetega moža ni več med nami. Kot sem že ob smrti zapisal: z njim smo gubili veliko, zgubili človeka jasnih idej, zgubili pa tudi svetovalca in kulturnega delavca. Ni bilo dela, ki bi ga Zdravko ne sprejel. To ve tudi njegova družina, za katero v preobilju drugega dela skoraj ni bilo časa, ali vsaj ne dovolj. - Naj navedem nekaj odstavkov iz pisma, ki mi ga je pisal neka] tednov pred smrtjo. “Moje glavno javno delo ni bilo literarno kljub temu, da sem čutil do pisateljevanja največ nagnjenja in tudi največ veselja. Bolj važno se mi je zdelo delo na drugih področjih javnega življenja, zlasti delo v katoliških organizacijah in pri verskih in cerkvenih ustanovah. Tam je bila potreba večja in tam je tudi bolj manjkalo delavcev. Seveda s tem ne mislim reči, da nismo emigranti potrebovali literatov. Zato sem skoraj ^se življenje žrtvoval za drugo delo v javnosti in zanemarjal pisateljevanje v upanju, da bo nekoč prišel čas, da se bom lahko posvetil pisateljevanju. Toda čim sem našel vsaj malo časa, sem napisal, ne tisto, kar bi najraje, ampak tisto, kar se mi je zdelo najbolj aktualno.” V teku let se je nabralo precej literarnih stvaritev, tako da se je prof. dr. Martinu Jevni-karju zdelo potrebno, da je uvrstil Novaka in njegovo literarno delo v svoj PREGLED SODOBNE SLOVENSKE ZAMEJSKE literature, ki jo objavlja v MLADIKI, ki izhaja v Trstu že lepo vrsto let. Naj navedem v glavnem kaj piše dr. Javnikar o Novakovem delu. Že pred vojsko je sodeloval s članki in črticami v Slovencu, Mladiki, Mladosti in Domačiji, v knjigi pa je izdal: Rožni venec/dramo v 6 slikah po romanu Barclayeve, dalje Zakon o zaščiti avtorskih pravic (1839), Napadi iz zraka in obramba, ter za občinske tajnike znano knji-I žico, o pravicah in zaščiti občinskih tajnikov in uslužbencev. Na Koroškem je pisal najprej In čula sta prošnje, vzdihe, skrbi v razmnožene taboriščne liste, jokala je žena tolminska, tako je bil urednik mladinskega j tožila Vipavka, lista “Begunček” v taborišču prosila je dečva koroška Kellerberg, sodeloval pri sesta-jin s Krasa je mati PRECISION GRINDING (SRP. PRECISION GRINDING AND GENERAL MACHINING čeni življenju in razmahu slovenskega življenje med Slovenci na tujem. Dalje je sodeloval pri koledarjih Mohorjeve druž-oe, tako Goriške kot Celovške, pri Koledarju Zborniku Svobodne Slovenije v Buenos Airesu in drugod. Leta 1955 je napisal v Clevelandu Ustoličenje karantanskega kneza. V njej je obnovil starodavni obred ustoličenja novega slovenskega kneza in sicer Hotimira, ki ga je posvetil škof Modest. Igra je množična, zelo razgibana in avtor se je iepo vživel v zgodovinsko izročilo. Glasbene točke za fanfare, spremljavo in petje je pripravil pokojni profesor dr. France Cigan. Ponatis igre je v Veri in Domu v Celovcu 1955. Leta 1957 je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi izvirna povesi POTA BCŽJA, ki je izšla pozneje tudi v Ameriškem Slovencu. Povest je ljudska, ideja je v naslovu: Božja pota niso naša pota. Novak je imel lep smisel za odrsko udejstvovanje. Zato se je lotil tudi dramatizacij. Morda za naše razmere in naše odre je najbolj uspela drama GRČE, po Savinsko vi povesti, ki jo je dra-matsko društvo LILIJA podalo prvič 4. jan. 1959. Kmalu so igrali Grče po mnogih slovenskih odrih na Koroškem v režiji č.g. Zaletela. (Piscu tega članka je znano, da je Zdravko napisal še nekaj drugih del za oder, ki pa zaradi upadanja zanimanja za igranje, posebno množično, niso prišli na oder, in morajo biti še v Zdravkovi literarni zapuščini.) Pri Goriški Mohorjevi so izšli leta 1958 UTRINKI, knjiga namenjena 40-letnici Gannkarjeve smrti; o čemer priča prva črtica: Prvi poklon slovenski umetnosti, kjer opisuje zadnje trenutke Cankarjeve smrti. Omeniti moramo tudi knjižico Ohranimo našo dediščino. Nekaj misli, kako ohraniti mladini materin jezik v tujini. (Cleveland 1954) Od leta 1949 naprej je Novak Božična molitev O, ne govori! Zdaj v jaslicah lučka brli. Zlati trepalnice njen nežni sij: zdaj smeš samo šepetati. Marija in Jožef sta utrujena oba od dolgega romanja preko morja. vsa trudna prišla . . . Ne joči! Ne joči: saj nismo vsi sami, saj Jezušček z nami bedi. Zdaj moli. Poklekni in moli za rod naš, moli za zemljo slovensko! Neva Rudolf napisal nad 300 črtic, razprav, kritik, ocen in drugih člankov, ki so raztresene po revijah in Zbornikih, da bo literarni kritik imel težko delo pri ocenjevanju in zbiranju. Pisal je tudi pod psvedovdonimom Srečko Selivec, v zadnjem Zborniku Svobodne Slovenije ga zasledimo pod imenom Rafael Rabič, ko opisuje razmere v taborišču smrti na Rabu (leta 1942-43). Od leta 1956 je priobčeval v Zborniku Svobodne Slovenije bibliografijo zamejskih in zdomskih publikacij, od leta 1945 pa je zbiral veš tisk zunaj Slovenije v Lastni Slovenski Zdomski knjižnici v Clevelandu. V rokopisu ima tudi KRONIKO taborišnega življenja in važnih dogodkov ob 3. maja 1945, preko Vetrinja do leta 1949. Naj omenim, da je Zdravko podaril svojo SLOVENSKO ZDOMSKO KNJIŽNICO Sloveniku v Rimu, kamor so bile knjige že odposlane. Upajmo, da bodo upravniki Slovenika zbirali in ohranjevali Knjižnico njegove zamisli skrbno in vestno, kot je delal to on. Ne moremo preko dela, ki ga je Zdravko zadnja leta svojega življenja napravil zato, da ohrani in reši pozabe imena vseh onih, ki so bili pobiti od lastnih rojakov - komunistov med revolucijo, posebno pa še, da o-stanejo imena in spomin onih ki so bili vrnjeni v majskih dneh 1945 iz Vetrinja nazaj v domovino in tam skoraj vsi do zadnjega pobiti. Sad tega njegovega težkega dela so štirje zvezki MATICE MRTVIH ki jih je pripravil z nekaterimi sodelavci, in nek končni sumarum teh zvezkov BELA KNIGA, ki vsebuje okrog 7000 imen pobitih. Vse te knjige so izšle v založbi ZSPB-Tabor v letih 1969-71. Zaradi tega dela pri zbiranju imen in podatkov je Zdravko opustil vse drugo izvenpoklicno delo. Tako je imel že nekaj sno-vi zbrane za prikaz Slovenskega j kulturnega in društvenega živ- j ^ Ijenja v Clevelandu, delo, ki bi' ^ j zahtevalo spet izrednih naporov,; ki pa je zaradi bolezni ostalo nedokončano kot verjetno še kaj drugega. ( Smrt je iztrgala pero temu neumornemu kulturnemu garaču, raziskovalcu in natančnemu zapisovalcu kulturnih, književnih in versko narodnih vrednot med nami. Človeku, ki je dosti- 1 krat pozabil nase in svoje, samo da je izpolnil nalogo, ki si jo je izbral ali naložil. V korist ide-1 ji, ki jo je zastopal, v branik1 slovenstvu in živi veri, iz katere je izhajal ves njegov idealizem, j njegov zagon in neprestano delo. Postavil si je trajen spo- 1 menik med nami. Spomenik idealista, moža trdnosti in velike vztrajnosti, pa tudi skromnosti in ponižnosti. M. Jakopič JI. VESEL SLOVENSKI BOŽIČ IN BLAGOSLOVLJENO LETO ŽELIVA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM. PRISRČNO POZDRAVLJAVA! mm in mu lipovec May the happiness of Christmas And the spirit it conveys Be with you And your loved ones Through a year of happy days. FIIF01SS FUNERAL NOME TWO LOCATIONS TO BETTER SERVE YOU 1? 3113 Union Ave at E. 93rd St. MI 1-7420 I & 5386 Lee Rd. at Broadway, Maple Heights 663-4222 $ LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA surasico šmim podjetje FRANCE'S FASHIONS Lastnika FRANK in ANGELA FUJS ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Drugo ime Vermont je bil nekdaj znan,; pod. imenom New Connecticut. RICH&SONS COMPLETE AUTO SERVICE 1078 East 64 St. Tel. 431-9231 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem prijateljem in znancem Vsem sorodnikom prijateljem in znancem vošči JOŽE DOLENC 1166 East 72 Street VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! vljanju seznamov vrnjenih domobrancev iz Vetrinja, pisal v Naš tednik-Kroniko, v Mladi Korotan, Nedeljo in Našo luč. V Ameriki je sodeloval pri kakšnih 15 listih in revijah. Tako je samo v Ameriško Domovino napisal preko 200 različnih člankov, od katerih so mnogi lite-rane vrednosti, drugi pa posve- MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR FRIENDS AND RELATIVES Mr. and Mrs. John L. MIHELICH 18320 Edgerion Ave. Cleveland, Ohio Vesele blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi Slovenska VeLerna Oddajo in Cilka WZAK - 93,1 FM Četrtek 10-11 p,m. Milosti polne božične praznike in srečno novo leto želita sorodnikom, prijateljem in znancem ŠTEFAN in Hiti REŽONJA I DRUŽIM EUCLID, OHIO Božične praznike in srečno novo leto želim svojim prijateljem in znancem, ker ra morem odgovorjat na voščila zaradi mojega zdravja. fmm i mmm 8911 North Ridge West North Madison, O. 44057 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM irs, Frances tim 19420 Meredith Avenue Euclid, Ohio 44119 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM SORODNIKOM IN PRIJATELJEM ir, m irs, John m Ida Sivss 17931 Neff Rd.