Ne prepustiti naključju Iskrinih trideset let /' ’ wsaeaw stovt^sta tmammvz m eemmuc 7l.lc -VtMr.C, PredMti PreiBeaorer.je t Trdit s. /'ftu, ' si-3 40*!!«, 1 Strojni t e t s r n e X r a n j . Z.osiroa na rfojeetano itarljeni pndlog na priimen-iranji dejanaki ob ato jede In obratujoča t Trdite .Strojne tor.arne", Kranj, pri- \ atajai, da se ta t Trdita pre imenuj e in regiatrita . t tatnih itn ligah kot; .ISKRA" toTarna za ilektrotehniko in fino aehaniko, Kranj. Konec marca se bo iztekel mandat delegatom sedanje skupščine ZP Iskra. Kot je znano, morajo biti do 31. marca tudi že končane volitve delegatov TOZD v novo skupščino. Vsekakor smo pred pomembno in odgovorno nalogo. Ne more in ne sme nam biti vseeno, kdo nas bo v prihodnjem mandatnem obdobju zastopal v najvišjem Iskrinem samoupravnem organu, kdo bo krojil našo prihodnost. Prav zato nikakor ne smemo prepustiti naključju, kakšnega človeka bomo izvolili za našega predstavnika — delegata. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi bili med njimi ljudje brez moralnih in političnih vrednot, brez pravilnega odnosa do samoupravljanja. Edina pot, da se izognemo lej stihiji, je ta, da bi morala biti teža volilnega postopka predvsem v pripravah na volitve, to-raj pri izbiri kandidatov, ne pa na samih volitvah. Če bodo kandidatne liste sestavljene „z levo roko", potem bo tudi uspeh volitev dvomljiv in bomo le lahko čakali in ugotavljali, če smo imeli srečno roko pri ob-krožanju imen delegatov. Pri volitvah v samoupravne organe si 'gre na srečo nikakor ne sme- mo dovoliti. Glavna naloga družbenopoli tičnih organizacij je prav v tem da z resnično poglobljenim kar didatnim postopkom dosežem; takšno strukturo, kot si jo želi jo vsi Iskrini delavci in kot so : jo že zadali sindikat, zveza kc munistov, mladina in borci. V skupščini naj bodo pred vsem delavci iz neposredne prc izvodnje, paziti pa moramo, d bodo v njej v pravilnem soraz merju zastopani tudi mladina ii ženske. Vsi želimo, naj bi ime kandidati pravilen odnos do dt 'a m do samoupravljanja, da si t°rej dobri delavci, kar pa je tu ^i že porok, da so moralnopol tič no neoporečni. Kandidat naJ bodo delavci, ki jim druc zaupajo, jih spoštujejo in upoi tevajo, to pa je tudi predpogoj da bo lahko ta človek resnični opravljal dolžnost delegata -zastopal interese tistih, ki si mu zaupali in ga izvolili. Tega kandidata mora določ ti celotna delovna sredina, v ke teri dela, ne pa da bi njegovi ime določili daleč od njegoveg delovnega mesta, v raznih fon. mih. Pomemben je še en kriterij: v delegacijah bi bilo zaradi kontinuitete tega dela umestno zadržati oz. kandidirati tiste kandidate, ki so v minulem obdobju opravičili zaupanje. , n Obisk italijanskih delavcev v bansko leto je bilo. v mesecu n .^bru, ko smo poročali v časopi: ei ta, da je skoraj 600 delavcev Avt , ektrike iz Nove Gorice obiskalo d ,Vce torinskih tovarn.'Srečanja s ter elavci se je takrat udeležil tudi pre r dnik skupščine ZP Iskra Vladini . L ■°gar. . Prisrčen sprejem, ki smo ga takrat živelj, nam ni dovolil oditi iz Tori-• da ne bi povabili na obisk tudi Letos praznuje Združeno podjetje Iskra tridesetletnico svojega obstoja. Začetki Iskre segajo še v viharni čas druge svetovne vojne, ko so bile v Starih žagah ustanovljene partizanske radio-delavnice. Velik del tega strokovnega kadra je po voj ni nadaljeval delo v novem okolju, v takratnih Strojnih tovarnah v Kranju. Le-te so imele za seboj že pisano zgodovino — zgradbe so pred vojno najprej pripadale tekstilnim tovarnam „Jugd- remontno delavnico. K sreči okupatorju pted umikom ni uspelo uničiti strojev tako da so delavci in demobilizirani borci hkrati s popravljanjem vozil divizije že pričeli misliti tudi na svoje bodoče naloge. Nadeli so si tudi ime ..Strojne tovarne", Kranj. Glede na proizvodne možnosti in zmogljivosti je ministrstvo za industrijo in rudarstvo.z odločbo, datirano 8. 3. 1946, tovarne preimenovalo. Uradni naziv se je glasil „lskra" — tovarne za elektrotehniko in fino mehaniko, Kranj. Sort falliiTu - iTobodo narodu! rudarstvo: lLlWSt«STj^ZA/ ,-n|i*rienm/ Delavci so navdušeno sprejeli predsednika Tita, ki je 11. aprila 1955 prvič obiskal Iskro. češka", med vojno jih je zasedla nemška LGW (Luftfahrtgera-tevverk) ter nadomestila dotedanje— tekstilne — z novimi stroji za izdelavo vojaških letalskih delov. Takoj po osvoboditvi je prišla v tovarne prva tankovska divizija in v njej uredila svojo Že prvo leto je prišlo na tržišče okrog 60 vrst izdelkov, hkrati pa se je pripravljal tudi razvoj nove proizvodnje — prvi števci električne energije, merilni instrumenti, vžigal ne tuljave, avtoelektrični izdelki, kinoprojektorji in električni vrtalni stroji. Začetki te proizvodnje Faksimile originalnega akta, s katerim je tovarna v Kranju 8. 3. 1946 dobila ime Iskra. so se z leti pridruževale druge tovarne in obrati ter prevzemale perspektivnejši in sodobnejši proizvodni program. Od prvotnih 852 zaposlenih v I. 1946 je narasel kolektiv ZP Iskra na 28.000 članov in ima poleg služb skupnega pomena 6 proizvodno zaokroženih celot, v katerih je združenih 65 TOZD, te pa se nahajajo po vsej Sloveniji. Vrednost proizvodnje v I. 1946 je znašala 69 milijonov S din — v I. 75 je bil ta podatek za ZP Iskra 6,3 milijarde N din. Danes je naš kolektiv znan na vseh kontinentih, svoja predstavništva in tovarne imamo marsikje po svetu, kjer predstavlja Iskrina proizvodnja pojem sodobne tehnologije. Več kot prijetno presenečenje pomeni prva izmed mnogih čestitk ob naši tridesetletnici — poslalo jo je prav na obletnico ustanovitve Trgovsko predstavništvo ZSSR v SFRJ. In kako bomo počastili in proslavili ta pomembni jubilej? Kulturne, športne in družabne prireditve se bodo vrstile vse leto. Skupščina ZP Iskra je s tem v zvezi že sprejela ustrezne u-krepe, ter na predlog sindikata imenovala komisijo za izvedbo programa jubilarnega leta. Viktorija Budkovič — Rayyes segajo v I. 1948, ko je Iskra pričela tudi s prvo proizvodnjo in razvojem telefonije. Proizvodni program se je iz leta v leto razvijal, širil in izpopolnjeval. Kranjskim tovarnam INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ njih, ki živijo in delajo v mnogo težjih pogojih kot mi. Namen tega povabila je bil: še bolj utrditi prijateljstvo med sosednjima državama in jih seznaniti z našo socialistično ureditvijo in delavskim samoupravljanjem. Še živo se spominjam besed, ki jih je ob našem slovesu iz Torina izrekel predstavnik najmočnejšega italijanskega sindikata CGIL, v katerem imajo največjo moč socialisti in komunisti: „Hvaležhi smo vam za obisk in če boste vašim tovarišem izročili naše pozdrave in jim povedali, za kaj si prizadeva delavski razred pri nas, nam boste zelo pomagali. Vaše izkušnje, ki ste nam jih povedali v času našega obiska, nam bodo mnogo pomagale, pa čeprav si utiramo povsem lastno pot v naprednejše in pravičnejše družbene odnose. Vi delavci iz Iskre Nova Gorica in vsi italijanski delavci, ne samo mi v Torinu, imamo iste zgodovinske cilje/1 Italijanski delavci nas bodo obiskali danes, 19. marca. Približno 180 jih bo iz raznih torinskih tovarn. To srečanje z delavci Iskre bo še bolj poglobilo dobrer medsebojne tovariške odnose, za katere si prizadevamo obojestransko. Najprej bomo našim gostiteljem razkazali naše proizvodne dvorane, nato pa bo v delavski restravraciji srečanje s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstva delovne organizacije. Italijanskim tovarišem bomo prikazali naše samoupravljanje, politično sliko in nastanek tovarne. Popoldne si bodo v organizaciji turistič- ne agencije Avtopromet Nova Gorica ogledali Vinsko klet v Vipavi, naslednji dan pa bo srečanje manjše skupine s predstavniki družbenopolitičnih organizacij na sedežu občine Nova Gorica. V novem hotelu Argonavti, kjer bodo izletniki tudi nastanjeni, pa smo zvečer pripravili kulturni večer ljudskih in partizanskih pesmi. Nastopil bo moški pevski zbor Ciril Silič iz Vrtojbe in njihova umetniška skupina. Pričakujemo, da bo srečanje nadvse prisrčno, saj sem videl ob našem slovesu iz Torina v očeh teh delavcev marsikatero solzo. M. Rakušček Lani je Iskrašem na obisku v Torinu govoril tudi predsednik deželne vlade Piemonte g. A Ido Viglione. O poslovanju, samoupravnih sporazumih in volitvah S sestanka političnega aktiva delovne organizacije Na svojem sestanku 10. marca t. 1. v Kranju je politični aktiv Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko kot prvo obravnaval poročilo o poslovanju DO v 1. 1975, ki ga je posredoval direktor finančno-- računovodskega področja Slavko Fatur. Dejal je, da je bilo poslovanje DO v 1. 1975 relativno uspešno. Plan proizvodnje je bil izpolnjen 99—odstotno, glede na 1. 1974 je narasla količina izdelkov za 20 %. Produktivnost se je zvišala za 15 % pri skoraj enakem številu zaposlenih. Vendar pa so stroški naraščali hitreje kot je bilo določeno z gospodarskim načrtom, kar velja predvsem za stroške količine in cen storitev. Bili so kar za 6 % višji kot v 1. 1975. Zato je treba del storitev opraviti že v DO sami, če premore zadovoljive zmogljivosti, pri drugih pa preprečevati naraščanje cen. Vračunana majhna stopnja amortizacije je sicer pozitivno vplivala na ostanek dohodka, zato pa je ostalo manj sredstev za nabavo novih strojev 70% planiranih investicij v opremo. Dograjen pa je bil nov proizvodni objekt na Laborah, ki je začasno v uporabi kot skladišče. Izvoz je bil sicer večji kot preteklo leto, vendar v celoti ni dosegel plana. Nekatere TOZD pa so ga celo presegle. Druge so imele slabši izvozni uspeh predvsem zato, ker so planirale previsok obseg glede na možnosti prodaje na zunanjem trgu. Slednji je še vedno pod vplivom recesije. Nenormalno visok porast zalog materiala v I. 1975 narekuje hitro akcijo za znižanje in racionalno naročanje materiala. Na to bodo vplivali tudi novi predpisi o zagotovitvi plačil za dobavljeno blago. Osebni dohodki so se, razen v TOZD s posebnim obračunom, gibali v skladu s sprejetim gospodarskim planom. V 1. 1975 so OD v celoti narasli za 28 %. Ugotovljeni inventurni viški in primanjkljaji pa zahtevajo še natančnejše delo inventurnih komisij. S prehodom na obračun po realno doseženem dohodku bo treba poskrbeti tudi za ustrezno izbiro kupcev glede na njihove plačilne možnosti, hkrati pa iskati dobavitelje za ugodnejšo in redno dobavo materiala. To bo omogočil tudi že veljavni zakon o zagotovitvi poravnave obveznosti med uporabniki družbenih sredstev. Dodal je še, da bodo dana poročila o poslovanju i naših obratov v tujini v obravnavana naknadno.Besedo je nato povzel glavni direktor Industrije telekomunikacij Aleksander Mihev. Poudaril je, da je bilo v celoti gledano in ob upo- (Nadaljevanje na 2. strani) TOZD INŽENIRINGI Pokriti vse domače potrebe in se uveljaviti na tujem ..Pomembna naloga prihodnjega obdobja je formiranje in organizacijska utrditev inženiringov, ki predstavljajo eno izmed osnovnih orientacij programske usmeritve, kot tudi nov razširjen pristop k plasmanu Iskrinih proizvodov. Inženiringi so tako imenovana ..prodaja pameti” in so kot pretežna intelektualna storitev za Iskro in Slovenijo gotovo ena izmed najprimernejših dejavnosti. S svojo funkcionalno povezavo s posameznimi TOZD gredo preko formalnih organizacijskih povezav, pri čemer pa hkrati vzpostavljajo nove~kvalitetne dohodkovne verige znotraj ZP Iskra pa tudi izven nje, če v svoj okvir pritegujejo TOZD izven ZP.Pri organizaciji ZP Iskra na novih dohodkovnih odnosih bi zato veljalo posvetiti posebno pozornost prav inženiringom kot enemu izmed ključ-nihelementov v intemidohodkovni verigi.” Zdelo se mi je potrebno, da pred pričetkom kakršnega koli seznanjanja z dejavnostjo TOZD Inženiringi osvetlim funkcijo in družbenopolitično vlogo te dejavnosti s kratkim izvlečkom iz orientacijskega programa ZP Iskre. Delo Industrije za avtomatiko, oz. TOZD Inženiringi v njej je neverjetno razvejano, gledano s stališča široke javnosti kot nekakšnega „klasičnega” gospodarstvenika, pa večkrat celo nerazumljivo. Zakaj? Vsi imamo pred očmi delovanje tovarne, za katero iz izkušenj vemo. da nekaj proizvaja. Preprosto: nakupi surovine, ah polizdelke, elemente ali karkoli pač potrebuje, v tovarni s pomočjo strojev in delavcev to predelajo, oz. sestavijo v nekaj otipljivega in drugačnega. To je zelo grobo orisan potek proizvodnje. kakršne smo vajeni. Za naše razmere je nekaj novega delovanje, ki ne zajema le sestavljanja ali predelave, pač pa predvsem vključuje dodajanje pameti. TOZD Inženiringi kupuje naprave — za poprečnega zemljana je to pač stvar, ki jo postaviš v delavnico in poženeš. ..Končni” izdelek pa tu izgubi svojo zaključenost, dovršenost in se spremeni v ..surovino". Vizija bodočnosti se tu spremeni v vsakdanjost: naprave, ki so same po sebi končni izdelki, sestavijo v sistem ki pridobi nove lastnosti in nešteto novih možnosti uporabe. Pa še nekaj novega je pri tem: delo poteka na dveh ravneh: prva obsega skupino 200 ljudi, kolikor jih je trenutno zaposlenih v tej TOZD. V ,.proizvodnih prostorih" sestavljajo in projektirajo sisteme naprav visoko usposobljeni ljudje, ki pa delo pravzaprav zaključijo šele na kraju, za katerega je celoten projekt namenjen. To so predvsem železniške proge in križišča, avtoceste ter celotno področje alannnih naprav, za katere se zahteva vse večjo stopnjo funkcionalnosti, avtomatizacije in integracijo. Tu se odpirajo nešteta nova področja, zelo perspektivna in donosna vendar pa je vmes nekaj predpostavk, prek katerih ne moreš. OVIRE Za uspešno delovanje in perspek- Naš telefonski stebriček na avtocesti Ljubljana-Razdrt o. O poslovanju, samoupravnih sporazumih in volitvah (Nadaljevanje s 1. strani) števanju lanskoletnih težav poslovanje uspešno, da pa je glavno žarišče izgube TOZD ATC. Ta izhaja iz posla 13 tranzitnih central in sicer v uvoznem delu. Ta posel bo letos zaključen, zato pričakujemo v 1. 77 občutno izboljšanje in nemoteno poslovanje TOZD ATC. V DO sami so bile izboljšane razne zadeve — od znižanja stopnje zaposlovanja in števila nadur do optimalnejšega razmerja izvoz-uvoz, politike planiranje, naročanja in nabave materiala. Vse to pa zahteva še veliko večjo zavzetost TOZD, pri čemer bo izboljšani poslovno-informacijski sistem bistvenega pomena. Čeprav so bile cene nekaterih izdelkov (kjer je bila prizadeta zlasti telefonija) popravljene do ustrezne višine, jih bo treba deloma, vendarle ne povsod, še dvigniti. Najpomembnejše pa je predvsem znižanje stroškov, boljše gospodarjenje, ISKRA Štev. 11 — 20. marec 1976 dvig produktivnosti ter na splošno večja delovna disciplina. Glede sredstev za družbeni standard zaposlenih je menil, da bo treba zagotoviti pravilno prelivanje sklada skupne porabe z ustreznim samoupravnim sporazumom. Vrsto predlogov novih samoupravnih sporazumov je nato obrazložil vodja pravne službe Nace Pavlin. Pri tem je bilo v razpravi poudaijeno, da je smisel samoupravnega sporazumevanja v aktivnem in zavestnem odločanju delavcev na zborih, zato je treba slednje izčrpno in objektivno seznaniti s prednostmi in pomanjkljivostmi sporazumov, kar šele omogoča odločanje v skladu z interesi delavcev. Pri tem naj se komunisti aktivno vključijo v razprave na zborih delavcev. V zveži s pripravami na bližnje volitve v organe upravljanja v TOZD in DO so se prisotni večinoma strinjali z oceno, da so bile kandidatne liste skrbno in pretchtno pripravljene in da je zagotovljena ustrezna in enakomerna zastopanost vseh delovnih sredin. V. B. R. liven razvoj, ki se TOZD Inženiringi nenehno obeta, je potrebno troje: nujnost zagotovitve potrebnega poslovnega ugleda, ustrezni kadri in sodelovanje pri investicijah, oz. širšem združevanju sredstev za financiranje razvoja. Pri prvi postavki se zavedajo, da je prodor na tuje tržišče brezizhodno pogojen z ustreznim ugledom, ki si ga morajo ustvariti v ožjem jugoslovanskem merilu. To, kljub tradiciji, ki se po letih ne more primerjati z dednimi velikani, je uspešno rešen problem. S skupnimi napori pri tem niso mišljeni samo zaposleni v TOZD, pač pa tudi kooperanti so dosegli alicmacijo, ki je nihče ne odreka. V potrditev navajam dejstvo, da so zmagah na natečaju za izvedbo projekta K OS-30 (gre za elektronsko opremo pri avtomatizaciji avtocest), ki ga je razpisala EGS. Vsaka članica te skupnosti bo zgradila m preiskušala eksperimentalen aparat, oz. projekt, ki naj bi služil kot pri-S|)evek k razvoju integracije komunikacijskih sistemov avtomobilskih cest. Drugi problem predstavljajo kadri. Omenjeno delo zali teva visoko kvalificirane strokovnjake, Ic-ti upravičeno zahtevajo stanovanja itd. Delo je kreativno. vendar hkrati tudi silno naporno V prejšnjih letih je bila fluktuacija delovne sile zaskrbljujoč pojav, lani pa so plimo zaustavili. To jim je uspelo z novo stimulacijsko politiko, ki je uspela položaj stabilizirati. Poročilo o letošnjih prvih dveh mesecih kaže, da se s tem problemom veijetno ne bodo več srečevali. TOZD preseglo načrt, ki je predvideval 250 milijonov dinarjev za približno 20 %. S tem so si zagotovili nekaj nad 10 milijonov dinaijev ostanka dohodka. Služi jim kot odlična osnova za nadaljno razširjenje, vendar pa še zdaleč ne zadošča za realizacijo vseh načrtov, ki jih imajo. Načrti, ki ne pomenijo zgolj izvršitve naročil zahtevajo rešitev vsega tistega, kar sestavlja prejšnji kritični točki. Tovarna mikro-elektronskih vezij, ki jo 20. stoletje s svojimi značilnostmi uvršča med potrebne samostojne dosežke predstavlja eno kvaliteto. Iskra to ve. Hkrati s tem, poudarjajo v TOZD Inženiringi pa je potrebno zgraditi tovarno, kakršna je prej opisana. To je prav tako potrebno, če hočemo slediti svetovnemu razvoju. Za letos načrtujejo 350 milijonov dinaijev, vendar upajo, da bodo plan presegli za cca 50 milijonov dinaijev. Se enkrat povdarjajo, da imajo pri tem veliko vlogo tudi zunanji sodelavci. Za izpolnitev načrtov pa poslovanje, ki bi ga marsikje lahko postavili za zgled ne zadošča. Pomagali si bodo s krediti s širšim združevanjem sredstev. POSLOVANJE TOZD Inženiringi sodeljuje z mnogimi kooperanti v Iskri in izven ■ Naštejem le nekaj zunanjih: Energo-vest, Podjetje za avtomatizacijo prometa, TT montaža Sarajevo, Blok Signal Niš, Fabrika kabla Svetozarevo, Rade Končar, Tovarna akumulatorskih baterij Mežica. Standard elektrik Lorenz, Saxby Pariz., P.C. Wagner Dunaj, Cerberus, Siemens, sodelujejo pa tudi z raznimi instituti. Kooperacija v jugoslovanskem merilu teče že dvanajsto leto in to brez vsakih problemov. Skupna vrednost realizacije je že presegla vrednost 2 mi-Ijardi dinaijev in to predvsem na področju izdelovanja opreme za avtomatizacijo železniških piog. Sodelovanje bo uspešno tudi v prihodnje, saj so pred nedavnim podpisali nove velike pogodbe. Priprave za plasiranje na tujih tržiščih so obsegale precej kompleksnih ponudb, ki so bile zelo drage. Vendar porabljenih sredstev ne obžalujejo, ker so že blizu lepim uspehom. Trenutno največ prodirajo v Grčijo, Turčijo, Irak, in Sovjetsko zvezo. TOZD Inženiringi je včlanjena v jugoslovanski Konzorcij, prek katerega skušajo doseči sklenitev pogodbe za elektrifikacijo' in avtomatizacijo železniških prog v Iraku. Celoten posel obsega vrednostno čez 1,5 milijarde dolarjev, njihov delež pri tem pa bi bil približno 50 milijonov dolarjev. Zal je uspešen zaključek pogajanj odvisen predvsem od gradbenikov iz Konzorcija. Imajo tudi precej drugih ponudb tako, da verjetno ne bodo imeli problemov pri izpolnjevanju srednjeročnega programa. Po slovesnem podpisu statuta mednarodnega centra o upravljanju podjetij i' javni lastnini v državah v razvoju je tunizijska delegacija, ki so jo sestavljali direktorja Bourjini Šalah in Chadli Tnani ter glavni inšpektor Mohad Thali Kochbati izrazila željo, da si ogleda našo proizvodnjo telekomunikacij in električnih števcev v Kranju. Željo so jim naši sodelavci iz izvoza radi izpolnili in se za spomin tudi skupaj fotografirali v avli tovarne na Laborah. '• V............................................................................V i V prihodnje predvidevajo 15 % rast realizacije, kar je nad slovenskim poprečjem. To utemeljujejo z dejstvom. da je prva polovica srednjeročnega programa že pokrita z naročili. Glede na to. da je celotna dejavnost vezana na prioritetne gospodarske panoge, v katere se bo tudi največ investiralo, pričakujejo, da bo tudi v drugi polovici programa zagotovljena taka rast. To bi pomenilo, da bi leta 1980 po današnjih cenah znašala realizacija cca 80 milijard starih dinarjev. POUDAREK Direktor TOZD Inženiringi, dipl. 1 ing. Drago Podlogar, mi je dejal: „V našo dejavnost je potrebno vlaganje- ! Le-to pa pomeni vlaganje v proiz-vodno-storitvene prostore, kadre in določeno tehnično opremo. Naš namen je: izdelovati doma. Dokazati hočemo, da je to možno brez licenc in < brez uvoženih delov — ter ceneje- i Pokriti nameravamo vse potrebe : domačega tržišča in iz majavega kobacanja preiti v odločen nastop na tuja 1 tržišča.’ Stane Fleischman ' Prva čestitka Iskri TOPrOBOl: rtPEACTABMTEAbCTBO CCCP B COUHAJIHCTHHECKOtt «X>EflEPATHBHOft PECIIVBJIHKE KirOCJIABHH I C 0-0 RAD, K ATICEVA A-10 Telefon M1-4M • Tele* 11374 TilGCVISSllO PREDSTAVNIŠTVO SSSR U SOČI J ALISTIČKOJ FEDERATIVNO] REPUBLICI JUGOSLAVIJI Telegrafska edresa: VNESTOHG BEOGUAO' ^ . Kapra r. ratic Hote reHepajn>Hony flnpeKropy T.JIOrAP BIAJHtoOV saM. npencenarejiH Ctc/raarnoi CjioseHHn, npescenarejao pa-dosero cosera "Hospa" TBMAEMHE TOBAPEM, Or meHH KOJUieKTma Toprosoro npescTaBirremcTBa CCCP b C$PD noanpasJureM Bac z secs KcuuieKTZB o aHaMcHare^BHoJI «arož * 30-jieTneM co smr ocHosamui z nakana zejrrejr&HocTH Bamero rtpen-npzjmui "Hczpa". BupasraeM nojnrjm TsepetorocrB b jrajiBHeflmeM zopomeii C0Tpya-mneoTBe Bamero npejoipiumM c BHemHeroproBHMZ odiejmnenmiMH CCCP z zejiaen Bceny KOJUieKTHBjr z Ban jurmo domaroc rpyjtOBnx ycnexoB, azopoBM z cHacrBz. C jBasenzeM, ToproBHtt npezcraBzrezB CCCPb CSPB H.B.CroroB Saii.ToproBoro npejrera- BZTCJM CT.zHsezep ToprnpeflorBa ^0.H.KopyHOf B.H.Trareefl*f TRGOVINSKO PREDSTAVNIŠTVO SSSR V SOCIALISTIČNI FEDE-RA TI VNI REPUBLIKI JUGOSLA VUI, BEOGRA D, Katičeva 8-10 Tov. HUJS Jože, gen. dir. ZP ISKRA UUBLJANA Bgd. 3. marec 1976 Tov. LOGAR Vladimir, nam. predsednika Skupščine SRS, preds. delavskega sveta Iskra Spoštovani tovariši. V imenu kolektiva Trgovinskega predstavništva SSSR v SFRJ Vas in ves kolektiv pozdravljamo ob pomembni obletnici - 30-letnici ustanovitve in začetka delovanja vašega podjetja Iskre. Izražamo popolno prepričanje v nadaljnje dobro sodelovanje vašega podjetja z zunanjetrgovinskimi združenji SSSR in želimo vsemu kolektivu in vam osebno mnogo delovnih uspehov, zdravja in sreče. S spoštovanjem! Trgovinski predstavnik SSSR v SFRJ' „ N. V. Stogov \ V Namestnik trgov, predstavnika A O. N. Korunov Starejši inženir trgov, predstav, d V. N. Kačenko ■ ŠIROKA POTROŠNJA Svet ZK idejni nosilec samoupravnih pobud Široka potrošnja je doživela lani največje spremembe ob novi organizaciji Iskre. Ker se je ZK resno angažirala pri konstituiranju samoupravnih orggnov, normalizacije dela družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb, smo naprosili Rudija Rakovca, sekretarja sveta ZK Industrije za široko potrošnjo, naj nam pove nekaj misli o delu in uspehih združitve v branžne delovne organizacije. Predvsem je vodstvo ZK skrbelo, da so potekli prvi koraki združitve v delovno organizacijo brez večjih pretresov. To niti ni bila tako lahka naloga, saj se je združilo pet renomiranih tovarn z različnimi pogledi na poslovanje, z zelo različnimi krajevnimi značilnostmi in problematiko. V prvi fazi so skrbeli, da so.vodilni judje spoznali osebno med seboj in s koristmi, ki jih bo prinesla nova organizacija Iskre. Nato pa so se lotili konstituiranja samoupravnih teles. Na vseh področjih je bil svet ZK prisoten s pobudnimi idejami in kritičnimi pripombami. Poleg tega je Svet skrbel za hiter tempo razprav in izvedbo preobrazbe, saj je bil čas kratek, nalog pa dolga vrsta. Pri vsej tej akciji so skrbeh, da je za Posamezne tovarne, ki so dobivale status TOZD v novi delovni organizaciji, °stalo dovolj manevrskega prostora za samoniklo gospodarstvo, začrtano pot razvoja in lastne odločitve. Tako so dosegli, daje zdmževanje potekalo nehoteno in, da so ostale pravice, ki jih Zagotavlja ustava neokrnjene. Preoblikovanje in prvi meseci poslovanja Iskre - široke potrošnje pa so sovpadli s prvimi meseci ostre recesije, dodaja se je začela ustavljati in mno-80 lepih in realnih načrtov za nornial-ue razmere je moralo počakati. Svet pa tudi tu ni stal ob strani. Izčrp-uo je analiziral tržni in iz nje izhajajoči finančni položaj in poiskal najboljše možne rešitve. Tako je Svet podprl predlog, naj bi se Iskra Commerce spet bolj potrudil za prodajo finalnih izdelkov DO, zlasti prek svoje mreže filial. Tako so dosegli skupno povečano prodajo celotne Iskre, boljši pregled nad tržiščem in skupno izteijavo. Ni še vse steklo idealno, ah že se kažejo prvi pozitivni rezultati te akcije. Svet ZK je tudi opozaijal, naj se uresniči glavni namen branž: zmanjšanje režije. Delno je to uspelo. Žal pa se na drugi strani kažejo nasprotne težnje z vmesnimi stopnjami administrativnega aparata, saj se že kaže po-množevanje nekaterih služb na ravni TOZD, OZD, ZP in EKI. „Tu bo treba še marsikaj resno razmisliti," meni Rudi Rakovec. Sekretar je opozoril na pozitivno dejstvo, da so ves čas dobro in plodno sodelovali s strokovnim vodstvom in tehničnim kadrom v TOZD, kar je bilo vsekakor v težkem tržnem položaju zelo dobrodošlo. Delo je potekalo solidarno z obojestranskim razumevanjem. Te dni so izvolili po posameznih TOZD precej novih zastopnikov 00 ZK v Svet ZK branže. Tako se je Svet pomladil in iz svoje srede izvolil novega sekretarja Borisa Hlačaija iz Sežane. Rudi Rakovec nas je prosil, naj mu ob koncu tega sestavka v njegovem imenu zaželimo mnogo uspeha pri dmžbenopolitičnem delu v okviru branže. Zlasti mu želi, da bi utrdil začeto delo in s Svetom v novi postavi prinesel še več poleta v delo ZK v Široki potrošnji. KF hdustrija EMO -Celje / Tri temeljne organizacije z izgubo Tri TOZD industrije EMO — Posoda, Kruševac in Bistrica so poslovale lani z izgubo. Osnovni vzrok so premajhna prodaja, velike zaloge in načrtno zaviranje proizvodnje. V drugih TOZD so še kar dobro poslovali. Industrija EMO Celje je lansko po- v polletju začeli izvajati določene plovno leto zaključila z negativnim ukrepe, rebalans proizvodnega načrta .hančnim rezultatom in to zaradi pa so izvedli v mesecu juniju. S tem !?gub v TOZD Posoda, Kruševac in spremenjenim načrtom so uskladili istrica. Medtem ko so v prvih štirih proizvodnjo in s tem hkrati načrtovali esecih lanskega leta poslovali še koli- tudi slabše finančne uspehe. 0r toliko dobro, pa so morah v po- Zaradi vse hujše krize in neugodnih nejših mesecih proizvodnjo zaradi gospodarskih gibanj doma pa tudi v opičenja zalog precej zmanjšati. svetu, niso mogji pozneje uresničiti ni- marca in aprila so začeh pri- ti tega, zmanjšanega gospodarskega Phvljati akcijske programe za sanacijo načrta, saj je bil položaj na tržišču še P. ožaja v posameznih temeljnih orga- težji, kot so ga ocenili v začetku dru-^acijah. Na osnovi teh programov so gega polletja. takšnih stiskalnicah pločevino preoblikujejo v posodo. Rudi Rakovec. Vsekakor je treba poudariti, da je kolektiv industrije EMO storil vse, da bi slabe rezultate, ki so se pokazali v polletnem periodičnem obračunu, odpravil. V obdobju januar-junij je znašala izguba okoli 4 milijone dinarjev in to spet zaradi omenjenih treh temeljnih organizacij, ki tudi v drugi polovici leta niso mogle priti na zeleno vejo. Največ pozornosti so namenili prav raziskavi tržišča, doma in v tujini. Napori so kmalu dah določene uspehe, predvsem pri izvozu. Prav za izvoz je značilno, da je bil na primer v lanskem prvem četrtletju daleč pod poprečjem, v drugem četrtletju se je že občutno izboljšal, v drogi polovici leta pa je, zahvaljujoč različnim akcijam, dosegel vrhunec. To potijuje tudi podatek, da je bil lanskoletni izvoz v primerjavi z letom 1974 večji kar za dobro tretjino. Čeprav se je tudi prodaja na domačem trgu v zadnjih šestih mesecih nekoliko izboljšala, pa je bila kljub temu precej slabša kot prejšnja leta. Veliko so storili tudi pri prilagajanju proizvodnje zahtevam tržišča. Tako so na primer v TOZD Posoda delno opustili proizvodnjo tistih izdelkov, ki takrat niso šli v denar ter začeh proizvajati konjunktume izdelke. Preuane-rili so se predvsem na proizvodnjo tistih izdelkov, ki so šli dobro v izvoz. Po domače rečeno: začeh so izdelovati vse, kar so lahko prodali, v želji, da bi proizvodnja tekla, da bi lahko prodajali in izboljšali proizvodne rezultate. Razširitev programa, oz. opustitev nekaterih izdelkov pa je imela po drugi strani tudi nekaj slabih strani, kot na primer proizvodnjo manjših serij, delno poslabšanje kakovosti izdelkov in med drugim tudi povečanje stroškov na enoto proizvoda. Podobno kot v TOZD Posoda so se tudi v bistriški TOZD TOBI odločili za delno preusmeritev proizvodnje. Rezultati tega bodo vidni šele letos, kljub temu pa so že proti koncu lanskega leta ugotovili, da so na pravi poti. Lani so tudi zmanjšali proizvodnjo, zlasti kaminov, poiskali pa so si delo v storitvah za druga podjetja in pa v dodatnih programih. V kruševski temeljni organizaciji ŽIVAHNEJŠA DEJAVNOST KOMUNISTOV SKUPNIH SLUŽB ZP v_____________z____________________v V ponedeljek, 15. marca je bil v Iskrini poslovni stavbi sestanek osnovne organizacije ZK Skupnih služb. Seja se je začela s slovesnostjo, na kateri so sprejeli v zvezo komunistov tri nove člane — Vero Levovnik, Meto Maksimovič in Bojana Pretnaija. V nadaljevanju seje je predsednik skupščine ZP Iskra in podpredsednik slovenske skupščine Vladimir Logar analiziral gradivo pete seje CK ZK Slovenije o uresničevanju družbene vloge slovenskih komunistov v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov . V referatu s pete seje CK je govoril tudi sekretar skupščine ZP Iskra Bogdan Mohor. Po obsežni razpravi, ki je opozorila predvsem na nujnost sprejemanja novih članov v ZK, aktivnejše delo komunistov v družbenopolitičnih organizacijah v podjetju in na terenu, kadrovsko vprašanje in ideološko izpopolnjevanje komunistov, so udeleženci izvolili novega sekretarja v sekretariat 00 ZK Skupnih služb. Novi sekretar je Zdravko Tekavec, pomočnik sekretarja pa Milan Regovec. Za člane sekretariata so izvolili Boštjana Barbori-ča, Janeza Šilca, Staneta Lipoglavška, Majdo Varoga in Lada Drobeža. ...................... ... . ld so lani poslovali z izgubo predvsem zaradi zasičenosti jugoslovanskega tržišča z uvoženimi kadmi.Pri vsem tem je najbolj smešno to, da so bile kadi iz Kruševca enake kakovosti, če ne celo boljše od uvoženih, toda žal je že tako, da je naš kupec še vedno prepričan, da je uvoženo blago boljše kot domače. Kot že rečeno je prodaja na domačem trgu potekala zelo neugodno, zaradi česar niso mogli izpolniti prodajnega načrta niti po količini, niti po vrednosti. Veliko težav pa so imeh tudi pri uvozu zaradi restrikcijskih ukrepov v posameznih državah, kljub temu pa so z velikimi napori le dosegh lepe uspehe, čeprav je konkurenca na svetovnem trgu še vedno zelo močna. EMO izvaža pretežno na konvertibilno območje. Medtem ko se je izvoz v primerjavi z letom 1974 povečal za 34 odstotkov, pa se je zelo zmanjšal uvoz reprodukcijskih materialov in polizdelkov. Uvažali so največ s konvertibilnega območja, po državah pa največ iz Nemčije, Grčije in Avstrije. V zvezi s poslovanjem industrije EMO v letu 1975 je glavni direktor Miro Jančigaj poudaril, da ocena zaključkov po zaključnem računu za leto 1974 kaže v primerjavi z lanskimi rezultati, da so bili zaključki več kot upravičeni, vendar niso bili izvršeni. Ce je poslovno leto 1975 dokazalo upravičenost zaključkov, ki jih je EMO sprejel takoj na začetku leta, je torej jasno, da so se zavedali težišča problemov in, da morajo v tem primero oceniti razloge, zakaj jih potem niso izvedli. „Osnovni razlog, da smo se tako obnašali," je poudaril direktor Jančigaj, „je po moji oceni v tem, da zaključkov nismo razumeli in, da jih zato nismo jemali resno. Vsi zaključki so danes še bolj aktualni, kot so bili v začetku leta 1975. Zaradi tega smo primorani v letošnjih zaključkih dosledno konkretizirati in takoj vzpostaviti sistem kontrole za nadzor nad uresničevanjem sklepov." LD REZULTATI POSLOVANJA INDUSTRIJE EMO Doseženo v Doseženo letu 1975 v 000 din 75/74 plan Celotni dohodek 864.970 106 89 Dohodek 205.154 89 73 Ostanek dohodka 7.462 _ Izguba 26.956 — — Izvoz v dolarjih 3,847.918 134 95 Poprečni OD neto na zaposlenega 2.882 119 95 Poprečno število zaposlenih 3.535 99 97 IZPOLNJEVANJE PROIZVODNEGA NAČRTA PO TOZD Vrednost v 1975/ TOZD 000 din 1974 FRITE 37.268 94 POSODA 394.735 102 KOTLI 36.893 109 RADIATORJI 67.192 94 ODPRESKI 63.280 165 BISTRICA 102.323 76 KRUŠEVAC 18.977 59 ORODJARNA 21.768 166 Vzdrževanje + skup. službe 180.288 161 ERC 6.512 117 SKUPAJ 929.236 107 INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD TOVARNA ORODIJ V I. trimesečju blizu načrtovanega obsega proizvodnje Delovni kolektiv v TOZD Tovarna orodij na Stegnah v Ljubljani si je za letošnje leto naložil dokaj težko nalogo, saj načrtuje za 24% večjo vrednost proizvodnje od lanske realizacije. To vsekakor, "spričo nekaterih notranjih pomanjkljivosti, ne bo lahko izvedljiva naloga, vendar so se načrta, prav tako pa tudi urejanja notranjih razmer in odnosov v tovarni lotili dovolj resno in prav to daje upanje, da bodo načrtovane obveznosti tudi izpolnili, čeprav bo treba premagati marsikatero težavo. Glede na zelo intenzivno finaliza-cijo ob koncu preteklega poslovnega leta in ob sorazmerno dolgih proizvo-dnili ciklih, prav tako pa tudi ob nekako sezonskem dotoku naročil, so bili proizvodni rezultati v prvih dveh letošnjih mesecih nekoliko bolj skromni. Precej bolj ugodno kaže potek proizvodnje v marcu tako, da se bodo dinamičnemu proizvodnemu načrtu za L trimesečje močno približali in tako izdelali precej več kot v enakem obdobju preteklega leta. Povečanje vrednosti proizvodnje za 24 % v letošnjem letu pa seveda ne gre v celoti samo na račun povečanja proizvodnje orodij, pač pa tudi na račun proizvodnje naprav. Izdelali bodo namreč razen tega avtomat za krivljenje navitja za zaganjalnike za Industrijo avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici, enega pa še v prihodnjem letu. V tesnem sodelovanju z Birojem za industrijski inženiring naj bi razen tega izdelovali tudi nekatere naprave, za katere so že tudi dali ponudbe interesentom in zdaj čakajo na konkretna naročila. Nihanja v proizvodnji, ki jih tovarni orodij povzročajo na eni strani dolgi proizvodni cikli, na drugi pa že omenjeni sezonski dotok naročil, naj bi čim bolj omejili z uvedbo standardizacije orodnih delov in s pričakovanimi naročili naprav v sodelovanju z Birojem za industrijski inženiring. Sicer pa imajo na splošno z naročili pokrite vse obstoječe proizvodne zmogljivosti tako, da ni bojazni, da le-te ne bi bile v celoti izkoriščene, ali da ne bi zmogli uresničiti toliko večjega proizvodnega načrta. Razumljivo gredo prizadevanja tovarne orodij tudi v izvozno smer. Načrtovali so za letos prav tak obseg izvoza kot lani, vendar bi bilo koristno, če bi ga lahko celo povečali. Toda z razpoložljivimi zmogljivostmi bodo prav gotovo najprej v celoti pokrili vse potrebe Industrije za pnevmatiko in drugih v ZP, če pa bodo le-te dovoljevale, bodo več izdelali tudi za izvoz. Delovnemu kolektivu TOZD Tovarna orodij bi bilo želeti le to, da bi imeli prizpolnjevanju tako povečanega proizvodnega načrta letos čim manj težav, najsi bo zunanjih, ali notranjih, kajti še kako bo zanjo dobrodošla uresničitev takšnega načrta, saj bo pomagala, da bo slednjič tudi ta naša temeljna organizacija združenega dela laže zadihala in začela poslovati v normalnejših poslovnih pogojih. -J. C.- ISKRA o Štev. 11 - 20. marec 1976 INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ Delavci so odločili Prisostvovali smo zboru delavcev v TOZD Števci Bliža se 12. ura. Na zbirno mesto v proizvodno dvorano hite množice delavk' in delavcev. Tudi iz pisarn in skladišč so prišli. Delavke v montaži števcev pa so obsedele vsaka na svojem delovnem mestu. Polglasen pomenek dokazuje, da že nestrpno pričakujejo podatke o" poslovanju svoje TOZD in celotne delovne organizacije v preteklem letu,-TOZD Števci je med največjimi v Industriji telekomunikacij, elektronike in elektromehanike. Šteje 1.047 zaposlenih, njen proizvodni program pa je na visoki tehnološki in kakovostni ravni. Izdelujejo števceelek-trične energije v raznih izvedb ali, podsestave zanje, stikalne ure in sinhrone motorje s predležji. Njihovi izdelki gredo praviloma zelo dobro v prodajo tako na domačem kot tujih trgih. K mikrofonu stopi prvi govornik, direktor TOZD Viktor Kosec. Delavce, ki stojijo za stekleno steno, pozove, naj se premaknejo bolj v montažo. Tako bodo lahko bolje slišali pa tudi rezultate volitev v samoupravne organe bo mogoče hitreje ugotoviti. Direktor Kosec razlaga, kako je potekalo poslovanje TOZD v letu 1975. Plan so izpolnili 100-odstotno, v primeri z letom 1974 je to 22 % več. In dohodek? V celoti so prigospodarili 238 mio N din. Gledam naokrog — delavci pozorno poslušajo, s kakšnimi težavami se je borila njihova temeljna organizacija, da je kljub problemom z dobavo materiala le uspela izpolniti načrt za leto 1975. Neugodni premiki so se pojavili tudi na zunanjih trgih, kamor so kljub recesiji izvozili za 4,300.000 USA dolarjev vrednosti svoje proizvodnje. Sedaj poroča direktor okvirno o poslovanju celotne delovne organizacije, drugih TOZD, o novih investicijah, interni realizaciji stanju zalog in materiala. Omeni celo popis inventarja. Od celotnega dohodka 238 mio N din je ostalo po pokritju vseh stroškov poslovanja, zakonskih in pogodbenih obveznosti TOZD še 38 mio N din, kar je vsekakor lep rezultat truda vseh zaposlenih. Seveda pa mora sedaj TOZD solidarnostno kriti še izgubo drugih, poslovno manj uspešnih TOZD. Ta vsota znaša 21 mio N din. Preostanek gre nato v sklade splošne in skupne porabe in v poslovni sklad TOZD. Tov. Kosec se nato prisotnim zahvali za uspešno delo. Kljub pozivu k razpravi nihče nič ne vpraša. Razlaga je bila res temeljita in vsestranska. Nekateri pogledamo na vabila, ki so jih prejeli za zbore vsi delavci in na katerih je napisan dnevni red. O pripravah in poteku sta pred tem že razpravljala osrednji delavski svet in politični aktiv DO ter sprejela skupna stališča do samoupravnih sporazumov, ki so sedajle ra sporedu. Vprašam delavce, če vedo, za katere sporazume gre. Odgovorijo mi pritrdilno. Predlogi sporazumov so bili objavljeni v glasilu „Is-kra”, nekateri pa predhodno izobešeni na oglasnih deskah na raznih mestih v proizvodnji, tako da so jih lahko vsi prebrali. Sledi obrazložitev, razprava in zavrnitev prvega sporazuma - glede na sorazmerno slab finančni rezultat in velike druge obveznosti v lastni DO TOZD Števci ne more pristopiti k pokrivanju izpadlih tansportnih dohodkov v letu 1975 v ŽTP Ljubljana. Financiranje razvoja železnic in luške infrastrukture v 1. 1976 - 80 je predmet naslednjih dveh sporazumov. Po soglasnem pritrjevanju sklenejo sporazuma odložiti do konca leta, da bi videli razultate svojega letošnjega gospodarjenja, saj se celotni DO obetajo tudi letos težki pogoji poslovanja. O teh vprašanjih bodo zato dokončno odločali po zaključnem računu za leto 1976. Med obravnavo posameznih sporazumov sto£i k mikrofonu predsednik DS TOZD Števci Roman Pikec, razloži stališča DS do vsakega sporazuma posebej ter povpraša sodelavce za njihovo mnenje. Ker ni kakšnih bistvenih pripomb, je glasovanje hitro 'opravljeno . Jure Mohorčič iz GPP TOZD Števci nato tolmači sporazum o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanj-idjaja iz prometa z električno energijo v letu 1975, kije bil zavrnjen iz podobnih razlogov kot oni za pokrivanje izgub železnice. Sledijo sporazumi Vodne skupnosti Gorenjske za izvedbo srednjeročnega programa, ustanovitvi delovne organizacije Iskre poslovne stavbe, o urejanju medsebojnih razmerij in upravljanju poslovnih stavb. Pristopijo k ustanovitvi kluba samoupravljalcev v občini Kranj ter za svojega delegata izvolijo Janeza Severja iz razvoja. Kot so lahko prebrah prej na oglasnih deskali, ima klub obširen družbeno politično izobraževalen program, od katerega pričakujejo veliko novega in koristnega tudi zase. Zatakne pa se pri samoupravnem sporazumu za prispevke počitniški skupnosti Iskre. Čeprav temeljita razlaga Jožeta Prelovška opozarja na njihov neposredni interes pri koriščenju razširjenih in izpopolnjenih Iskrinih lastnih počitniških zmogljivosti, menijo delavci, da bo imelo to možnost le premajhno število. Sporazum ni sprejet. Ne pomaga niti dodatno pojasnilo, da bo dodeljeno število mest v sora/mcrju z vloženimi sredstvi. Zato pa naleti pereča problematika gradnje prepotrebnih dijaških in študentskih domov na polno razumevanje. Vsi se zavedajo, da zastareli, neustrezni, utesnjeni in celo zdravju škodljivi sedanji objekti niso porok za izoblikovanje strokovnih mladih kadrov, ki jih na vseh koncih primanjkuje. Delavci pristanejo, da bodo delali v ta namen na prosto soboto, izkupiček pa bo izplačan v sklad za gradnjo. In sedaj je na vrsti potrditev novih kandidatov za samoupravne organe ter potrditev in izvolitev članov odborov z javnim glasovanjem. Ena od delavk predlaga dva nova člana v odbor za družbeni standard. Nekdo šaljivo pripomni:,, Ali rabi stanovanje ali kako? Urni kazalec se bliža številki 2. Predsednik DS pristane, da dodajo kandidatni listi ime enega izmed nanovo predlaganih kandidatov, ker omenjena delavka izraža le svoje mnenje, ne pa tudi mnenje sodelavcev. Volitve z večino glasov potrdijo dober izbor kandidatov. SEJA POSLOVODNEGA SOZD E KI Lepi rezultati pri povezovanju Iskre in Gorenja Po sprejetju akcijskega programa ZK SOZD EKI so bili doseženi že vidni rezultati. Med najpomembnejše sodijo predvsem pregled obstoječih razvojnih programov Iskre in Gorenja ter možnosti skupnega nastopa na zunanjem trgu. Svet ZK je ugodno ocenil delo poslovodnega odbora. Za točko ..Razno11 ni več časa. Vsakdo hiti domov. Delovni teden je pri kraju. Viktorija Budkovič-Rayyes Pred dnevi je bila v Ljubljani 7. redna seja poslovodnega odbora SOZD elektrokovinske industrije. Vodil jo je predsednik Ivan Atelšek. V okviru prve točke dnevnega reda so razpravljali o izhodiščih in o rokih za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja sestavljene organizacije EKI. Predlog za izdelavo tega načrta predstavlja metodološko strukturo izdelave plana, predlaga določene roke za izvršitev nalog, predstaviti pa mora tudi osnovne usmeritve načrtovanega razvoja tako Iskre kot Gorenja. Ti osnovni kazalci morajo pokazati vse bistvene razlike med obema združenima podjetjema, kar bo omogočilo, da bomo te razlike pravočasno uskladili. Seja poslovodnega odbora se je nada- Avtoelektrika na manj razvita področja Skladno z Resolucijo o družbenoekonomski politiki v letu 1976, v okviru priprav srednjeročnega plana družbenega razvoja Slovenije za obdobje 1976-1980 in Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij v SR Sloveniji v obdobju 1976-1980 ter na osnovi Resolucije o družbeno gospodarski politiki in razvoju občine Nova Gorica v letu 1976 je sprejel DS TOZD Tovarne velikih zaganjalnikov Nova Gorica informacijo in predlagane sklepe v zvezi z ustanovitvijo oddelka za navijanje rotorjev v krajevni skupnosti Lig — kraj Lig. Ta vasica leži v goriških brdih blizu meje z Italijo. V tej krajevni skupnosti vlagajo ogromne napore v razvoj svojega kraja in vseh zaselkov. Pri tem se največ poslužujejo prostovoljnega vlaganja, vendar to ne zadošča. Največji prob-lemkrajevne skupnosti je v tem, da se zaselki praznijo in ostaja na tem področju le malo ljudi. Vsa moška delovna sila odhaja dnevno na delo v cementarno Anhovo, problem pa je z žensko delovno silo. Da bi kraj bolje zaživel, so poizkušali že z vlaganjem v kmetijske panoge, vendar ti napori niso obrodili sadov. Družbenopolitične organizacije in skupnosti se že dalj časa trudijo vzpostaviti stike in interese združenega dela, da bi se kraju nekaj le dalo. Ta hotenja so tolmačena z dejstvom, da nam ostaja velik del obmejnega področja nenaseljen in nerazvit. Od širše skupnosti je obljubljena tudi finančna pomoč za vlaganje na teh področjih. Na osnovi omenjenih dejstev in sprejetega razvojnega programa Iskre - Avtoelektrike smo prišli na idejo, da bi lahko tudi Iskra Nova Gorica pristopila k reševanju te problematike. Prav zato so samoupravni organi TOZD - Tovarne velikih zaganjalnikov sprejeli sklep, da sc pristopi k izdelavi elaborata za ustanovitev oddelka na Ligu. V prvi informaciji samou- pravnim organom je bilo podano, da bi šli v adaptacijo že obstoječe stavbe na Ligu, medtem ko je situacija z urejanjem in perspektivami samega oddelka pokazala nove rešitve. Nova strokovna rešitev je v končni fazi izdelava elaborata in bo v kratkem podana samoupravnim organom. Nova rešitev vsebuje: pristopi se k izgradnji popolnoma novega objekta v velikosti ca. 400 kv. m z vsemi potrebnimi prostori za nemoten potek proizvodnje. Z izgradnjo se bo pričelo takoj po potrditvi elaborata na samoupravnih organih TOZD. — Zastavljena prvotna tehnologija ostane nespremenjena. To je navijanje rotorjev dinam za tovarno Vozila. Ob sproščanju kapacitet navijanja rotorjev v sedanjih prostorih TOZD bi se proizvodnja na Ligu razširila z asorti-manom ostalih rotorjev in dinam. Istočasno daje velikost prostorov možnosti nadaljnjega osvajanja tehnologije izdelave rotorjev tako, da bo v tem oddelku rotor tudi dokončan. Ta princip bo dal možnost poslovanja oddelka kot zaključene celote in perspektivo oddelku samemu. - Pridobitev za kraj sam je izrednega pomena, saj odpira nova delovna mesta, predvsem za žensko delovno silo, kar je v tem krajui velik problem. Poleg delovnih mest bo kraj pridobil tudi na oskrbi z vodo, kar je bilo do sedaj pomanjkljivo. V začetni fazi bo ta oddelek zaposloval ca. 20 delavk, v perspektivi pa se bo to število povečalo na 40 delovnih mest. -- Za izpolnitev predvidevanj predvsem s finančne plati se že vodijo razgovori o ustreznih finančnih sredstvih. Dosežena so že soglasja o pomoči s strani sklada skupnih rezerv pri Skupščini občine Nova Gorica in pri republiških rezervah. — Predviden začetek obratovanja Ligu je konec tretjega kvartala na 1976. Delavke iz Liga so že danes na ISKRA Štev. 11 — 20. marec 1976 Ebločila statuta TOZD - Tovarne velikih zaganjalnikov Nova Gorica predvidevajo tudi ustanovitev samoupravnih delovnih skupin. Omenjena tovarna je prva v branži A vtoelektrike, ki deluje po samoupravnih delovnih skupinah, saj jih ima skupaj 8. V sredo so se delavci te tovarne sestali po teh skupinah in predlagali kandidate za samoupravne organe TOZD, delovne organizacije in ZP Iskra. Vsaka skupina voli v DS TOZD po dva delegata. Istočasno pa se ustanavljajo tudi sindikalne skupine, ki sc prekrivajo s samoupravnimi delovnimi skupinami. Na sliki: Predlaganje kandidatov v samoupravne organe po skupinah v tovarni velikih zaganjalnikov. (Marko Rakušček) priučitvi v tovarni velikih zaganjalnikov. Tako torej! Pripravljen je strokovni predlog. Upamo, da se bodo samoupravni organi zanj odločili, saj so delegati že ob prvem sklepanju pokazali dokajšnjo mero razumevanja do pomoči manj razvitim in obmejnim območjem. To naj bo tudi dober dokaz o solidarnosti delavcev, predvsem iz tistih krajev in delovnih organizacij, kjer je ta razvitost dosegla že določen nivo. Marko Rakušček A FILMSKO GLEDALIŠČE L Mladi v Kranju bodo spet lahko osem petkov zapored gledali predstave filmskega gledališča. To je oblika filmskega izobraževanja, ki jo vsako.leto pripravi Občinska konferenca ZSMS Kranj. V sporedu spomladanskega cikla je tokrat osem filmov. Slovenski film zastopata dva filma, ostale republike in pokrajino Kosovo pa po en film. Ogledali si bodo lahko naslednje filme: Povest o dob rili ljudeh, Kako umreti, Podobe iz življenja udarnika, Lisice, Predstava Hamleta v Spodnji Mrduši, Zakleta sva, Irina! in Na papirnatih avionih. Prav tako so 27. fcbruaija mladim zavrteli prvi jugoslovanski film iz letošnjega sporeda FG — Svatba. Pri organizaciji filmskega gledališča letos poleg OK ZSMS Kranj sodelujeta še Mladinski servis in Kinematografsko podjetje iz Kranja. Mladinci iz Iskre Elektromehanike lahko dobijo Ijevala s poročilom delovne skupine o obstoječih in razvojnih programih Iskre in Gorenja. V tem poročilu so zajeti vsi razvojni načrti in predlogi iz vseh TOZD. Ko bodo zbrani vsi materiali, se bo lahko začelo usklajevanje izraženih želja in načrtov, rezultati tega pa bodo osnova srednjeročnemu načrtu. Omogočili bodo tudi določitev posameznih nosilcev programov in s tem tudi odvisnost med TOZD. Področje, na katerem sta Iskra in Gorenje prišla sorazmerno daleč, so tudi zunanje-trgovinska usmeritev in možnosti za skupen nastop na tujih tržiščih. O tem so udeleženci poslušali poročilo posebne delovne skupine-Poročilo prikazuje organiziranost zunanje-trgovinskih punktov, obsega izvoza in uvoza lani, letos in leta 1980, značilne proizvode v izvozu in uvozu, obseg tehnično-poslovnega sodelovanja in dolgoročnih kooperacij. Skupina je izdelala tudi okvirni predlog za sodelovanje Iskre in Gorenja na tujih tržiščih ter že začrtala nekaj podrobnosti, ki bi bile lahko osnova za to sodelovanje. Poslovodni odbor je razpravljal tudi o nujnosti pridobitve ustreznih podatkov o načrtovanih investicijskih naložbah v tem letu. V ta namen so stroke EKI pripravile poseben vprašalnik, ki so ga že razposlale po delovnih organizacijah Iskre in Gorenja. Te vprašalnike bodo morale delovne orga; nizacije posredovati delovni skupini EKI, rok pa je 25. marec. Udeleženci so razpravljali tudi o tem, da bi bilo treba sklicati zasedanje delavskega sveta SOZD EKI. Primeren čas bi bil v začetku prihodnjega meseca. Takrat bi lahko delavski sVet tudi že obravnaval izhodišča za izdelavo srednjeročnega načrta SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana. Po seji poslovodnega odbora je bil1 tudi seja sekretariata sveta ZK SOZD EKI. Na njej so med drugim opozorili na uspehe, ki so se začeli kazati na področju povezovanja Iskre in Gore-nja. Lp abonmaje, pri predstavnikih svoje O0 ZSM v vsaki TOZD. Naj omenim, da je to zadnje film' sko gledališče v tej obliki. V prihodnj6 naj bi filme predvajali čez vse leto Bistveno pa se bo spremenila sam1 zasnova in vsebina filmskega gleda; lišča. Bolj se bodo skušali približat1 njegovemu osnovnemu namenV' Verjetno bo mladim organizatorjem morala priskočiti na pomoč tud1 kranjska interesna skupnost za kul' turo. Šele potem bo filmsko gledališč6 lahko zaživelo v taki obliki, kot bj moralo že na samem začetku, pa žal m" ALOJZ BOC ISKRA - INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO Ljubljana, Savska c. 3, n. sol. o. TOZD INŽINERING objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. SAMOSTOJNI PROJEKTANT Področje dela: projektiranje, preizkušanje, spuščanje v obratovanje in servis „avto stop naprav” Pogoji za zasedbo: -- dipl. ing. elektrotehnike 3 leta delovnih izkušenj pasivno znanje nemškega jezika odslužen vojaški rok 2. TEHNIK MONTAŽNI GLAVNI Področje dela: vodenje montaže avtomatskih kegljišč Pogoji za zasedbo: — elektrotehnik - šibki tok — 5 let delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — vozniško dovoljenje B kategorije 3. TEHNIK MONTAŽNI Področje dela: montaža in servis avtomatskih kegljišč ISKRA — VOLLMER Pogoji za zasedbo: — elektrotehnik - šibki tok — 2 leti delovnih izkušenj — vozniško dovoljenje B kategorije Delo se združuje za nedoločen čas s posebnim pogojem uspešno oprav-Ijenega poskusnega dela. Interesente vabimo, da vložijo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovski službi Ljubljana, Savska c. 3 v osmih dneh po objavi. Kandidati bodo o sklepu obveščeni v 15-dneh po sklepu odbora za medsebojna razmerja. 1 ■a C.'' Kako je z našim izvozom Preteklo leto je minilo v znamenju recesije. Eden izmed vzrokov zastoja in celo padca našega izvoza je vsekakor v recesiji, ki je zajelo zahodno, kapitalistično gospodarstvo in je dosegla svoj vrhunec lani. Posledice gospodarskega zastoja - še posebej v zunanji trgovini, ki je most, po katerem se gospodarski zastoj prenaša iz razvitih držav tudi k nam — je bilo čutiti tudi pri nas. Višek je recesija dosegla v drugi polovici lanskega leta, prenaša pa se tudi v letošnje. Zanjo je značilna negotovost in sicer negotovost v tem, da ni mogoče napovedovati, kdaj se bo stanje izboljšalo in kdaj se bo končala. V negotovosti so vsi zaposleni, saj se postavlja vprašanje zaposlitve, dohodka ... Na tako negotovost smo v začetku nrarca lahko, naleteli tudi v ZP Iskra, saj smo nemalokrat slišali vprašanje, ali bo letošnje poslovanje v zunanji trgovini teklo, normalno. Tveganost Poslovnega odločanja je ob znakih recesije večja, tok poslovnega odločanja Pa je nenehen. Zato so-takih razmerah odgovorni organi za odločanje v toliko težjem položaju. Nujno je, da o takem položaju odgovorni ljudje za Poslovne odločitve poskušajo oblikovati bolj, ali manj zanesljive ocene trenutnega stanja, čeprav ustreznih statističnih podatkov še ni. Brez odločitev seveda ni proizvodnje, ni dela, ni dohodka; ne skupnega, ne za posameznika. Poslovne odločitve so usmerjene v bodočnost, njihova ustreznost je odvisna od pogojev, ki bodo obstajali v bodočnosti. O prihodnosti pa podatkov nimamo. Zanjo obstajajo le ocene Po eni strani in pa gospodarski načrti Po drugi strani. Se kako so nam torej Potrebne sprotne ocene o tekočem gospodarskem položaju in pa o tem, v katero smer se bodo razmere spreminjale. O vsem tem smo poizkušali skupno razmišljati, s tovarišem Janezom Žepičem — direktorjem izvoza v TOZD zunanji trg. Kakorkoli že, a na osnov-uo vprašanje: ali je naša zaskrbljenost, ki nam jo vsiljuje gospodarski zastoj zadnje mesece upravičena, nam je ^j>°voril optimistično: „Ni upraviče- Poglejmo torej položaj na tržiščihj Seveda moramo spet naprej razdeliti tržišča na tri področja: zahod, vzhod in tržišče tretjega sveta. Na zahodu se Položaj od lani podaljšuje tudi v letošnje leto. V prvem trimesečju ni bi-0 čutiti večjega zagona, vendar se recesija prenaša v prvo polletje letošnjega leta; izboljšanje pričakujemo še-® v drugi polovici letošnjega leta. Če ”0 letošnje leto tako, kot je bilo pre-eklo, bomo lahko zadovoljni. Napo-^di za prvo in drugo trimesečje-še ni-■ ? Uresničile, pa kljub vsemu moramo 'ti optimisti. Praksa odpoklicev (po Unanji trgovini imamo namreč prak-0 okvirnih naročil, ki se jih poslovni Partneiji zelo poslužujejo in ki dovo-jJujejo, da kasneje odpokličejo naroči-°’ uli ne) ni taka kot napovedi. Se posebej je stanje slabo na podro-cju elektronskih elementov in široke potrošnje. Povsod, na vseh področjih našega poslovanja, pa se pojavlja vprašanje cen. Branže so na osnovi povečanih stroškov naredile kalkulacije in sedaj pritiskajo s povišanjem cen. Konkurenca pa je ostala na ravni lanskih cen, ali pa je cene celo zniževala s 5 ali 10%. Tak položaj bistveno prispeva k temu, da je realizacija v prvih mesecih slabša kot smo si želeli. Kaj pa vprašanje naročil glede na izvozne načrte? Približna ocena je, da smo izvozni načrt dosegli z naročili 60 %; v primerjavi s prejšnjimi leti moramo sicer res priznati, daje bil položaj boljši prej, vendar je to razumljivo spričo gospodarskeega položaja kakršni smo bili priča lani. Seveda pa ne pomeni še kritičnega položaja; položaj je možno v prihodnjih mesecih bistveno popraviti. V dmgem polletju sploh pričakujemo izboljšanje, vendar se mu najbrž ne bomo mogli dovolj hitro prilagoditi zaradi specifične u-vozne problematike. V prilagajanju smo - po mnenju Janeza Žepiča -izredno togi! „Vendar sem kljub temu optimist in menim, da bomo ob maksimalnih naporih vseh TOZD in pametni politiki cen še lahko nadoknadili zamujeno in realizirali proizvodne načrte.“ Na vzhodu ugotavljamo, da se zaenkrat odvija vse po pričakovanju. Močno je zaškripalo le na področju elektronskih elementov, kjer ne uspevamo povezovati izvoza z uvozom in zato lahko pričakujemo relativno slabo izpolnitev naših programov. Janez Žepič je vendar izrazil upanje, da se bo to dalo na drugih programih nadoknaditi. Naše delo v deželah tretjega sveta poteka v redu. Smo zelo aktivni. Praksa kaže, da bomo tudi letos dosegli planirano na tem področju. Recesija se po nizki kupni moči kaže le v Iranu, Grčiji in Turčiji, dmgod pa sploh ne moremo govoriti o vplivih recesije in relativno slabi tržni situaciji glede naših programov. Nastopajo le naše notranje težave, kot so: slaba prilagodljivost, premajhna kvaliteta, dostavna nedisciplina in druge slabosti, s katerimi se dnevno otepamo. Vendar pa je za splošni položaj vzpodbudno, da se zadnji čas.na področju nemškega trga in trga ZDA kaže izboljšanje. Kadar se namreč izboljša situacija na teh dveh trgih, velja to izboljšanje po kratkem času tudi drugod, saj sta ti dve deželi v gospodarskem barometru vedno znanilki boljšega ali slabšega časa. „Seveda pa bomo zanesljivo oceno dali šele okrog maja, ko bo mimo tudi že hannoverski sejem, in ko bo definitivno jasno, kakšna bo naša realizacija izvoza v letošnjem letu. Tedaj bomo tudi zanesljivo vedeli, kje se tržna konjunktura bolje odvija in kje slabše. Vsekakor pa že sedaj menim,da smo ob pregledovanju naše zunanje-trgovinskega položaja lahko optimistično razpoloženi,” je sklenil direktor Žepič in v imenu kolektiva mu želimo verjeti. Sami bomo pa hkrati svoje prav tako poiskušali prispevati. mak ZGLED.VREDEN PRIZNANJA! NAMESTO DARIL OB 8. MARCU - ZA APARATURO ZA ODKRIVANJE RAKA IN KULTURNA PRIREDITEV Kot v mnogih gorenjskih podjetjih so se tudi delavke TOZD Mehanizmi v Lipnici odpovedale darilu ob 8. marcu in prispevale ta delež za nabavo aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Ta zelo humana akcija pa je najlepše darilo ženam. * Da pa ne bi povsem pozabili na žene in bi se jim na nek način zahvalili za vse, kar so prispevale, sta 00 sindikata in mladinski aktiv Tovarne mehanizmov v Lipnici priredila s sodelovanjem Krajevne konference SZDL Podnart v soboto, 6. marca 1976, proslavo ob mednarodnem prazniku žensk, 8. marcu, v Kulturnem domu v Podnartu. Na proslavi so sodelovali Akademski pevski zbor iz Kranja, recitatorji mladinskega aktiva iz Tovarne mehanizmov v Lipnici in člani KUD Svobode Podnart. Ob tej priložnosti so 00 sindikata in ostale družbeno politične organizacije tovarne ter Krajevni konferenci SZDL in ZB Podnart podelili posebna priznanja tovarišicam, ki so med NOB občutile tegobe sovražnikovega terorja in s svojim delom med vojno in v tridesetih letih po osvoboditvi prispevale svoj delež pri izgradnji porušene domovine in razvoju samoupravne sociahstične dmžbe. Po kulturnem programu, ki je opeval delo žena od revolucije pa do danes, so se matere, žene in dekleta ob skromni zakuski pozabavale in zaplesale ob zvokih gramofona. Vse udeleženke so bile zadovoljne s prireditvijo, ki je tudi del sodelovanja Tovarne mehanizmov in Krajevne skupnosti. p g Interes mednarodne skupnosti V Ljubljani so ustanovili Mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju. Po besedah predstavnika Tunizije so dežele v razvoju z ustanovitvijo mednarodnega centra, katerega sedež bo v Ljubljani, dobile nekaj, kar jim bo pri bodočem gospodarskem in družbenem napredku zelo koristilo, še zlasti zategadelj, ker se vloga podjetij v družbeni lastnini v tem delu sveta krepi in vedno bolj dobiva na veljavi. Z besedami dr. Antona Vratuše, podpredsednika ZIS in Mujgila Baj-zeta, člana ZIS in vodje jugoslovanske delegacije, se je 4. februarja zaključila tridnevna konferenca, ki so jo dežele v razvoju posvetile ustanovitvi izredno pomembne institucije. Na konferenci — zastopano je bilo 37 dežel v razvoju — so po bogatih razpravah in pripombah podpisali statut Mednarodnega centra. Predsednik Josip Broz Tito je konferenci za ustanovitev Mednarodnega centra poslal poslanico, v kateri med drugim piše, da bo Jugoslavija še naprej nastopala na vse večjem in različnem področju medsebojnega sodelovanja, saj so dosežki in znanje, do katerega smo prišli, odprti in dostopni vsem deželam v razvoju. Delo mednarodnega centa je razdeljeno na štiri glavna področja: raziskovanje, šolanje, svetovanje in informacije — dokumentacija. Predmeti raziskovanja pa so: teorija in praksa upravljanja, organizacija in financiranje v podjetjih v družbeni lastnini kot tudi vloga družbenega sektorja v nacionalnem gospodarstvu dežel v razvoju. Na področju šolanja bo center organiziral nacionalne, medregionalne in regionalne seminarje ter svetoval o potrebnih kadrih. Služba za informacije in dokumentacijo pa bo zbirala, analizirala in razpošiljala informacije, ki se bodo nanašale na podjetja v družbeni lastnini. Mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lastnini dežel v razvoju je brez dvoma izredno pomembna institucija, kajti osamosvojitev na področju znanosti in tehnologije predstavlja eno izmed najvažnejših osnov za ekonomski in družbeni razvoj v vsaki deželi, hkrati pa tudi obrambo proti tujim intervencijam. To dejstvo lepo ponazarjajo besede, ki jih je izrekel delegat Gvineje, Mohamed Mankona Kujate: „Ustanovitev te znanstvene institucije je velik dohodek za vse dežele v razvoju. Ambicije mednarodnega centra so velike. Mislimo, da je tudi sedež pravilno izbran — glede na to, daje Jugoslavija pobudnica politike neuvrščenosti, medtem ko je vloga predsednika Tita v mednarodnem proštom dovolj znana." Zamisel o potrebi centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini je pri nas dobila vso podporo. S tem v zvezi je predsednik IS Andrej Marinc dejal, da se na osnovi lastnih izkušenj zavedamo pomena in vloge dmžbene lastnine in družbenega upravljanja v razvoju gospodarstva in naše celotne dmžbene skupnosti. V našem skupnem interesu je, da se vsestransko in z znanstvenimi metodami analizirajo dosežki na področju poslovanja podjetij v družbeni lastnini ter se razvije široko sodelovanje, izmenjava izkušenj in informacij. In prav mednarodni center daje za to veliko možnosti — tako z raziskavami in izobraževanjem, kot tudi s svojo posvetovalno in infor-macijsko-dokumentamo dejavnostjo. SF ŠIROKA POTROŠNJA, TOZD MONTAŽA, IDRIJA Sami iščejo rešitve Lanske tržne razmere so trdo prizadele idrijsko TOZD Montaža. Precej časa so imeli doma tretjino delavk, kar je gotovo vplivalo na poslovni učinek. Toda že sredi leta so se znašli m proti koncu leta zagotovili zasedbo vseh zmogljivosti in celo nadoknadili, kar jim je spodletelo v prvi polovici, ko je manjkalo naročil. In kako bo letos? S tem vprašanjem smo se obrnili na direktorja Cirila Močnika. Marsikaj jim je uspelo spraviti v sklad z nastalim položajem. Uvedli so vrsto sanacijskih ukrepov in se jih tudi trdo držijo. Tako so nekaj delavk začasno zaposlili v sosednji tovarni Kolektor, prizadevajo pa si tehnološko izpopolniti postopkeTda bi tako zmanjšali stroške proizvodnje. Važna naloga je letos pridobiti precej strokovnega kadra. Tako bodo organizirali lastno računovodstvo, tu bodo zaposlili 5 delavk. Dalje bodo skušali pridobiti nekaj sodelavcev s srednjo in višjo izobrazbo za delo na tehničnem področju. Težave imajo tudi s kakovostjo. Predvsem trenutno vpeljana tehnologija malih elektromotorjev ne ustreza zahtevam svetovnega trga. Večkrat prihaja tudi do zastojev zaradi pomanjkanja materialov in ne dobavljenih polizdelkov. Čutijo tudi poostreno politiko uvoza in tako teže pridejo do nekaterih repromaterialov. Sicer je letos le nekoliko bolje od lani in trenutno imajo zasedene vse proizvodne zmogljivosti. Prihaja pa do novih poostrenih zahtev zlasti na področju kvalitete, kar zahteva dodatna vlaganja in draži proizvodnjo. Trg pa kaže nasprotna gibanja. Važno je, da povpraševanje po malih elektromotorjih narašča, škoda, da zaradi prernajne prilagodljivosti ne morejo slediti trenutnim možnostim na trgu. So pač le montaža in so odvisni od dobaviteljev in to je dolgotrajnejši proces, ki gotovo omejuje hitrejše prilagajanje načrta. Poleg naštetih notranjih sanacijskih ukrepov so našli nekaj možnosti za uvedbo dodatnega programa seveda v okviru Iskrinega proizvodnjega programa. To jim bo omogočilo stabilnejšo zasedbo delovnih zmogljivosti in dalo več gotovosti za končni poslovni učinek. Kotar f hiv invalidov v Elektromehaniki je bil lani zelo aktiven. Za uresničitev načr-ie imel na voljo 20.000 tisoč dinarjev, katere je delavski svet odobril z elikim razumevanjem Aktiv invalidov je doslej rešil vrsto vprašanj, ki so težila legove člane. Nerešeni sta ostali le dve vprašanji, kateri pa bo treba rešiti v delovanju z republiškimi organi, in sicer: za prvih 30 dni bolniškega staleža iJ 'me^ vs' težki, oziroma kronični bolniki stoodstotno nadomestilo ter vsi golidi nad z zakonom določeno stopnjo invalidnosti naj bi imeli možnost pjristiti dodatne tri delovne dni dopusta. ^eli smo že o tem, da je za razumevanje invalidov in njihovih problemov Njivski svet Elektromehanike s strani republiške zveze društev invalidov prejel ^nanje. Na posnetku: predsedniku delavskega sveta Elektromehanike Jožetu ' etelu predsednik RZDI Stane Lavrič izroča omenjeno priznanje. ISKRA - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV (kratko: ISKRA - CAOP) Ljubljana, Trg revolucije 3 V skladu z zakonom o konstituiranju organizacij združenega dela in riji-hovem vpisu v sodni register ter po 2. odstavku 48. člena statuta delovne organizacije, komisija za razpis in imenovanje pri DS ISKRA CAOP, Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje delovno mesto: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — direktorja CAOP Pogoji: — daje državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; — da ima visoko šolsko izobrazbo tehnične, pravne ali ekonomske Smeri ter najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih; — da ima poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti; — da ima moralne in družbeno-pohtične vrednote. Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih predložite v zaprtih omotih do 5. aprila 1976 „ Komisiji za razpis in imenovanje individualnega poslovodnega organa ISKRA CAOP, Ljubljana, Trg revolucije 3". Komisija za razpis bo o izbiri kandidatov in o imenovanju obvestila vse, ki bodo kandidirali v enem mesecu po izteku razpisnega roka. Direktor TOZD Montaža, Idrija Ciril Močnik. SMUČARJI TOZD TEA SO TEKMOVALI V soboto, 6. marca 1976 so se delavci tovarne telefonskih elementov in aparatov pomerili v veleslalomu. To je bilo sindikalno prvenstvo, ki so ga izvedli na Jezerskem. _ Poleg tekmovalcev so se na prizorišče tekmovalne arene odpeljali tudi številni sodelavci - navijalci, ki so s srcem in dušo bodrili seveda - plave. Dva avtobusa in nekaj (kdo bi vedel koliko) osebnih avtomobilov udeležencev je zgovorna številka in dokaz, da je smučanje v tovarni priljubljena športna panoga. Jezerjani, ki so solidno pripravili progo in tehnično izvedli tekmovanje so bili kajpada zadovoljni, namreč z vremenom, ki je bilo precej hladno. Udeleženci so želeli toplega sonca, ki je izza Kočne le redko spustilo svoje žarke. Sončenja ni bilo, trda ledena proga pa je pokvarila uvrstitve nekaterim. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije, tekmovalni pogoji pa so bili enaki tudi za tiste z visokimi štartnimi številkami, saj proga ni prav nič popustila. Za najboljše dosežene čase so tekmovalci prejeli kolajne in priznanja in sicer: ženski razred: 1. Marta Tab ar in Jana Šparovec, 3. Metka Šparovec, 4. Magda Smolej, 5. Bogdana Hvala, 6. Dragica Gregorc; moški pod 35 let: 1. Ciril Omahen, 2. Marko Pavlin, 3. Miha Ferjan, 4. Jože Teran in Rafko Žgajnar; moški nad 35 let: Robert Deželak, 2. Bojan Papler, 3. Zdravko Rutar, 4. Davorin Jug. S priznanjem je organizator nagradil tudi naj starejšega tekmovalca Staneta Penka. Za rekordno zadrževanje na progi, v vsaki kategoriji, pa sotekmovalci dobili lično, v papir zavito celo klobaso, s priporočilom, da jim. dmgo leto s težo pomaga navzdol, p. L Prijavnica za letovanje Danes ponovno objavljamo prijavnico za letovanje v najetih počitniških zmogljivostih (ne v Iskrinih domovih). Vse interesente za letovanje, katerega smo razpisali v prejšnji številki glasila „lskra" prosimo, naj se prijavijo čimprej, najkasneje pa do 15. aprila 1976. Počitniška skupnost Iskra Z PRIJAVNICA ZA LETOVANJE Podpisani ................................. zaposlen v ZP ISKRA - DO.................... TOZD........................................ telefon:...................... v............ STANUJOČ:................................... Prijavljam se za letovanje v ............... z menoj bodo letovali še naslednji družinski člani: žena - mož.................................. otroci (navesti letnico rojstva,z ali brez ležišča) 1..................... 2..................... 3 .................... 4 .................... 5 .................... Letovati želim v času od ali od................ V Uspeli smo! Poplava predpisov in predpisičev, ki jih dnevno sprejemamo in objavljamo, povzroča odtujevanje vsebine od delavcev, torej od tistih, za katere so pisani — da o stroških ne govorimo. Naj vas naslov ne zmoti, nismo uspeli v nobeni pomembni stvari, najbolj uspevamo v stalnem povečevanju administrativnih in upravnih stroškov. Uradni listi in informatorji postajajo vse debelejši, lahko rečemo, da se redijo. Redijo se v našo škodo in največja škoda je ta, da od tega nihče • nima ničesar, niti osebne koristi ne. Primerov iz vsakdanje prakse je veliko, jaz želim pisati konkretno. Poglejmo samo en primer, izbran slučajno, in to na področju zdravstvenega varstva, kjer bi morali posebej varčevati: — V Uradnem vestniku Gorenjske št. 4 od 9. 3. 1976 so objavljeni statuti občinskih zdravstvenih skupnosti občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; vsak statut ima po 126 členov (beri stošestin-dvajset členov) in obsega ca. 8 tiskanih strani. — Vsaka skupnost mora imeti svoj statut, vendar ti statuti so po vsebini popolnoma enaki, razlika je samo v sedežu skupnosti in številu delegatov skupščine, in to: do ................ Podpis: ___________________V izvajalci uporabniki Jesenice 17 33 Kranj 21 39 Radovljica 15 42 Škofja Loka 22 45 Tržič 17 34. — Vsakemu od nas je jasno, da morajo biti statuti enaki, ker na nekem zaokroženem območju ne more biti različnih pravic za občana, ki stanuje v Žabnici ali Škofji Loki. /--------------------------X OBVESTILO Počitniška skupnost Iskra Ljubljana, Prešernova 27, sporoča, da ima novo številko žiro računa, ki je odslej naslednja: 50100-601-12066. Vsa bodoča vplačila nakazujte na ta žiro račun. V__________________________v ISKRA Štev. 11 - 20. marec 1976 Če bo kdo pregledal tudi statute drugih občin (v Sloveniji je 60 občin), bo verjetno ugotovil isto, saj se statuti, ki so sprejeti na enaki pravni podlagi, ne morejo bistveno razlikovati. In v čem je problem? Problem je v tem. — da moraš pregledati vse statute, da ugotoviš enakost, ker nikjer ne piše, v čem je razlika, statute pa moramo poznati oz. morali bi jih poznati za občine, kjer delajo in stanujejo naši delavci (v Elektromehaniki je to ca. 25 občin); — da so veliki stroški s pripravami in tiskanjem. — da veliko število samoupravnih aktov ustvarja nejasnost, torej ravno nasprotno temu, čemer so namenjeni. In kdo je temu kriv, boste vprašali? Mnenja sem, da mi vsi skupaj z vami, eden več, drugi manj, kolikor je kdo odgovoren, ker delamo po načelu „zakaj enostavno, če pa lahko kompli-ciramo". ŠIROKA POTROŠNJA, SPREJEMNIKI, SEŽANA Trdo vraščeni v krasiti kamen Kraševci imajo trdo življenje. Zgodovina nam pove, da so vsak grižljaj jedi in požirek pijače dobesedno iztisnili iz zaplat zemlje med kamenjem. To se gotovo odraža na ljudeh, ki si danes režejo večji kos kruha v sežanskih tovarnah. V pogovoru o mentaliteti in pridnosti ljudi v TOZD Radijski sprejemniki mi je to povedala za uvod Marija Franetičeva, ki vodi kadrovsko službo v sežanski Iskri. Ob uvajanju WF sistema skoraj da ni bilo težav, saj so delavci navajeni pridnega dela. Če pa upoštevamo še materialno stimulacijo, so bili veseli te delovne novosti. Pa tudi z ročno spretnostjo ni težav. Ročna spretnost je ob proizvodnem programu, kakršnega zahteva izdelava radijskih sprejemnikov, gotovo nujna. Pa mladi kolektiv to igraje dosega. Marija Franetičeva mi je omenila, da je njihov delovni kolektiv nadpo-prečno mlad in zato prilagodljiv in spreten. Seveda pa bo treba misliti tudi na čas, ko bodo v poznejših letih nastale težave z vidom, hitrim tempom in okretnostjo. Zato posvečajo mnogo pozornosti razmeram pri delu, imajo lastnega zdravnika - specialista za medicino dela, ki skrbi in spremlja razmere v tovarni. V dvomljivih primerih si pride ogledat delovno mesto in svetuje prestavitev, ali spremembe, ki ustrezajo sposobnosti delavca. Na drugi strani pa skrbijo za dobro uvajanje vseh faz ob novih metodah dela, kadar spreminjajo tehnologijo dela. Saj je dobra in strokovna priprava jamstvo, da bodo delavke delo opravile dobro, z lahkoto in brez napak. Zato pa tehnologi dobro naštudirajo delovne postopke in izpiljene posredujejo delavcem na delovna mesta. Sicer pa so sežanski Iskraši zelo razgiban kolektiv. Vrsta ljudi popoldne še „honoramo“ kmetuje. Saj je dodatni dohodek dobrodošla postavka v družinskem proračunu. Imajo tudi več živahnih športnikov. Zlasti inženir Miloš Grmek je duša in gonilo sežanske košarke, Jože Gustinčič pa navdušen jamar, ki s kolegi neutrudno raziskuje zanimivi svet tišine v kra-škem podzemlju. Tudi nekaj glasbenikov imajo, ki igrajo v različnih ansamblih. Iskra pa posega tudi v krajevno dogajanje, saj postaja Sežana vse važnejši center slovenskega Krasa. Ni pa še od daleč idealno. Saj je Trst naravno središče, ki pa je nedostopen za redne zdravstvene, prosvetne in druge namene, ki jih organski center nudi. Tudi s šolstvom so težave. Manjka prostorov. Imajo sicer svojo gimnazijo. ekonomsko srednjo šolo, osnovno šolo in otroški vrtec. Toda manjka ^ še vrsta šol in to povzroča staršem in otrokom dodatne težave, saj morajo j daleč že takoj po osnovni šoli v srednje šole. Zato bodo v kratkem izvedli referendum za samoprispevek za gradnjo novega srednješolskega centra. S samoprispevkom so že zgradili sodobno osnovno šolo in vrtec. Moč- ; no pa je čutiti pomanjkanje otroških jasli, ki bi razbremenile mlade matere. Marija Franetičeva upa, da bo šlo vse po načrtu. Kras se oživlja, prebuja , in misli v novih kategorijah. Kraševci | vedo, da niso več odvisni od tuje gospode, niti več hlapci komurkoli, saj so si zgradili z lastnimi močmi indu- ' strijo, ki je vir napredka, intelek- 1 tualnega in materialnega. i Kotar PRAZNOVANJE MEDNARODNEGA DNEVA INVALIDOV Letošnji sedemnajsti mednarodni dan invalidov bo tudi tokrat na prvi dan pomladi, dne 21. marca 1976. Geslo „DELO INVALIDOM11 je izbrano v času, ko problemi nezaposlenosti najbolj tarejo predvsem telesno in duševno prizadete ljudi. . Geslo je za nas, v času pripravljanja novega zakona o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter ob vedno bolj perečih problemih glede delovnega vključevanja invalidov v družbi, še posebno aktualno. Ob tempomembnemdnevu za invalide se bodo marsikatere OZD na sestankih dogovarjale, kako še izboljšati socialno varnost zaposlenih invalidov in najti nova primerna delovna mesta za invalida, katerega bomo morali mogoče že jutri zaposliti. V praznovanje so se vključile vse šole v občini Kranj s pisanjem prostih spisov z geslom „KAKO BI POMAGAL INVALIDU? 11 Humanitarne organizacije pa pripravljajo slavnostno akademijo in sicer v soboto, dne 20. 3. 1976. v dvorani kina Center, s pričetkom ob 9. uri dopoldne, pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Kranj. Iniciativni odbor humanitarnih organizacij za pripravo praznovanja mednarodnega dneva fnvalidov želi skupno z občinskim sindikalnim svetom, da se akademije udeleži poleg invalidov tudi kar največje število družbenopolitičnih delavcev iz OZD in ostalih služb. Vabila naj prejmejo tisti, ki se bodo udeležili akademije in istočasno dali moralno priznanje humanitarnim organizacijam, ki bodo izvajale kulturni program. OBČNI ZBOR PD ISKRA Kako do množičnosti? Marta Prunk reže odcepe in vstavlja elemente. DOPISUJTE #ISKRO \_____________/ Občni zbor PD Iskra je opozoril na nujnost, da moramo po posameznih delovnih organizacijah ustanoviti planinske sekcije, če želimo doseči večjo množičnost. Občni zbor je nakazal rešitev tudi za nekatera dmga vprašanja. Najpomembnejša značilnost občnega zbora planinskega društva Iskra, kije bil v sredo, 14. marca v Ljubljani, je bila odločna zahteva, da po posameznih Iskrinih tovarnah čimprej ustanovimo sekcije planinskega društva. Te sekcije bodo gotovo lažje omogočile večjo množičnosti v svojih organizacijah, ta množičnost pa je vsekakor osnovni namen in cilj Iskrinega planinskega društva. Želja, da bi ustanovili planinske sekcije vsekakor ni nova, žal pa je doslej nismo mogli uresničiti - nekaj zaradi pomanjkanja denarja, deloma pa tudi zaradi nedelavnosti. Tiste sekcije, ki so le delovale in nekako životarile pa so vsekakor opravičile svoj obstoj — še več: bile so nosilke planinske dejavnosti v ZP. Med njih bi uvrstili predvsem planinski sekciji na Tržaški 2 v Ljubljani in v Aparatih, seveda pa tudi planinsko sekcijo v Kranjski Elektromehaniki, ki pa žal z Iskrinim planinskim dmštvom ne sodeluje tako kot bi bilo treba, je pa izredno aktivna v ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, o. sol. o. objavlja prosti delovni mesti 1. PROJEKTANT ZA TONSKE MREŽNE NAPRAVE V TOVARNI ŠTEVCI 2. TOPLOTNI ENERGETIK V TOZD OBRAT VZDRŽEVANJE POGOJI Pod tč. L: diplomirani elektroinženir z nekajletno prakso, po možnosti na področju projektiranja avtomatskih naprav za elektro gospodarstvo, ter z znanjem najmanj enega tujega jezika, pri čemer ima prednost nemščina; v času zaposlitve vam je zagotovljena inozemska praksa. Pod. tč. 2.: strojni inženir z dvoletno prakso. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razglasa na naslov: 1SKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 KRANJ, Savska loka 4. okviru matičnega planinskega društva Kranj. Prav na račun tega sodelovanja je bilo izrečenih nekaj besed, ob pripombi, da je treba čimprej najti skupni jezik in se tesneje povezati. Žal na ob- 1 čni zbor ni bilo nikogar iz Kranja, da bi pojasnil stališče planincev iz Elek-tromehanike; verjetno jih je zadržalo slabo vreme. Ena prvih nalog vodstev planinskih društev Iskre in planinske sekcije v Elektromehaniki je zdaj ta, da najdejo skupni jezik in da nekateri končno le spoznajo, da smo vsi Iskraši. Morda pobuda: Kranjčani imajo veliko odličnih planincev, ki bi lahko vodili kakšnega od izletov PD Iskra. Naj se povrnemo k delu planinskih sekcij. Izraženo je bilo mnenje, da bi bil problem finansiranja planinske dejavnosti po sekcijah dosti manj pereč kot je zdaj, sekcije bi lahko vplivale na množičnost tudi tako, da bi same organizirale planinske izlete, ob časno pa bi prirejale izlete za ljubitelje gora iz celotnega Združenega podjetja. Sekcije bi lahko zbirale tudi prijave za iZ’ j lete matičnega društva in jih poten1 posredovale v Ljubljano. Najpomembnejše je, da zdaj zadolžimo športne referente po tovarnah, oz. najdemo prizadevne ljudi, ki b> ustanovili te sekcije in jih potem tud1 vodili. Upajmo, da se bomo lahko ob letu dni na prihodnjem občnem zboru pohvalili, da je vsaj nekaj sekcij zaživelo in da smo vsaj nekaj deset ali sto delavk in delavcev Iskre navdušili z3 gore. , .Na občnem.zboru so no .poročilu 0 dejavnosti v minulem obuonju,blagaj niškem poročilu in poročil^ nadzornega odbora in razpravi izvoP novo vodstvo ter upravni in nadzorih odbor. Za predsednika so ponovn0 izvolili Štefana Dolharja, za podpredsednika Iva Razborška, za tajnika p3 Vilija Tekavca. V upravnem odboru 30 še Janez Šilc, Irena Mahne, Breda J311 čar, Dolfe Divjak, Marjan Novak* Stane Kranjc, Boštjan Škorjak, FraiK Plešec, Tomaž Planina, Franc Bratko-vič in Lado Drobež. V nadzorneh1 odbom pa so Drago Cenčič, Jože Pi*1-tar in Marjeta Podlesnik. Občni zbor je potrdil tudi progiafl1 izletov za letos, uspelo srečanje pa 36 je končalo s predavanjem in predvaja-njem diapozitivov o vzponu jugoslo-vanske himalajske alpinistične odpr3" ve na Makalu, ki ga je imel Danil0 : Cedilnik. Kaktus ŠIROKA POTROŠNJA Na Pržanu skrbijo za Lidiji Križnar v slovo Lidija, m tvojem delovnem mestu te ni več. Iz našega skupnega dela in življenja si odšla tako nenadno, da bomo potrebovali čas, da bomo v celoti dojeli tragično usodnost enega samega koraka, ki je pomenil tvojo smrt. Bila si preveč neposredno med nami, da bi nam za vsem tem ostal le spomin, čeprav je nedoumljivo in resnično take Ostal nam je spomin na izredno sodelavko, ki je vsem dajala delček svoje neizmerne energije, ki ji poleta niso mogla vzeti niti leta. Ostal nam je spomin na sodelavko, ki je s prešer-nostjo svojega duha in z življenjsko radostjo, ki jo je v sebi nosila iz mladih let, našla pot do tovarišev in sodelavcev. V sebi si imela nekaj, kar je vrelo na dan kot izvirek nečesa, ki navdušuje, nečesa, kar ni dano vsem ljudem; saj vsakdo kljub poznim letom ne more ostati mlad. Več kot deset let nas je vezalo skupno delo, a Iskri si dala dvajset svojih let življenja. V tem času smo postorili marši- -kaj. Tudi ti si vgradila v ta razvojna leta Iskre svoje delo, vest- Robertu Komacu v spomin Tiho si odšel od nas v pomladi tvojega življenja, v času, ko si poln moči in življenjske energije koval načrte za jutrišnji dan. Skupno smo delali, skupno smo premagovali težave ter se radostili v svetlih trenutkih naše mladosti Nikoli ne bomo dojeli, da se res ne boš vrnil med nas, da bo med nami ostal samo še spomin nate, spomin na mladega svetlolasega fanta, ki je mnogo, mnogo prezgodaj odšel na pot brez vrnitve. Robi - tako smo ti vedno pravili - boš vedno živel med nami! Mladi iz TOZD Tovarna VT in druge opreme Bovec. no in požrtvovalno. Vedno znova si bila pripravljena nameniti vse svoje sile in nadarjenost izvrševanju delovnih nalog, katere si s svojstveno vitalnostjo opravljala v zadovoljstvo vseh, ki so nas družila skupna delovna prizadevanja. Eno delovno mesto je ostalo prazno. Ne bo te več! Nismo si mogli seči v roke pb zadnjem slovesu, saj tudi nismo mogli misliti, da bo resnično poslednje. In — žal, bilo je!... Tvoji sodelavci kakovost »Kvaliteta je na tržišču najvažnejši činitelj zlasti tedaj, ko prodaja zastaja. Tega se dobro zavedajo tudi v TOZD TV na Pržanu in zato temu področju posveča vso skrb,“ nam je v razgovoru povedal vodja sektorja kontrole kvalitete Franc Sussin-ger. Prav ob našem obisku so zaključevali tečaj za servisne delavce. Take tečaje prirejajo redno za izpopolnjevanje in gotovo vselej, kadar izdelajo nov tip TV sprejemnika, da serviserji spoznajo teoretični del in dobijo osnovo za strokovna popravila. Ti tečaji so tudi dobrodošla priložnost, da si serviserji izmenjajo izkušnje. Zberejo se delavci iz vse Jugoslavije. Celo do petdeset jih pride. Problematika servisov je kaj pestra, saj je drugačna v obmorskih krajih, kot v celinskih, na primer v Vojvodini, kjer se srečajo z vzhodno TV 01RT tehniko. Zadnji tečaj je bil namenjen predvsem delavcem, ki se bodo srečevali v servisih s pržanskimi najnovejšimi sprejemniki TV color z 20 col slikovno cevjo v in line tehniki. Kolektiv TOZD Keramika se je ob 8. marcu, dnevu žensk poslovil od dolgoletnih sodelavk Ivanke Strah in Milke Klemenčič, ki sta odšli v ookoj. Ob tej priložnosti so ju so -delavci obdarili ter jima zaželeli veliko zdravja in zadovoljstva v življenju. Prizadevanje za kvaliteten izdelek ni najnovejšega datuma, saj pričajo pisma kupcev in uporabnikov, da je pržanski TV sprejemnik dober, zlasti pa porabniki in gledalci hvalijo ostro sliko. V Jugoslaviji so med najboljšimi in na evropskem trgu povsem konkurenčni glede kakovosti. To prednost bodo še povečali sebi v prid z novo, povsem tranzistorizirano tehniko, ki bo zagotovila še večjo zanesljivost in trajnost televizorjev. Delo v pržanski kontroli kakovosti je metodično in strokovno, kar zahteva že tehnična raven izdelka. Upajo, da bodo že kmalu v celoti uvedli integralno metodo kontrole, ki bo zagotovila še večjo kakovostno raven in enostavnejše delo v različnih fazah, saj bodo na ta način zagotovili že kontrolo v konstrukciji in pri nabavljenih materialih. Sicer pa že zdaj praktično delajo po tej metodi z nekaj manjšimi odstopi. Delo se jim deli v: elektro, mehansko in akustično kontrolno področje. Vsi kontrolorji na zahtevnejših delovnih mestih v proizvodnji, zlasti na koncu trakov v montaži, so kvalificirani TV mehaniki in elektromehaniki. Le na manj zahtevnih delovnih mestih v tekoči kontroli imajo na tečajih usposobljene pedantnejše delavce z daljšo prakso. Manjka pa jim zlasti ljudi s prvo in drugo stopnjo, ki bi strokovno poglobili delo. Strokovnjake vabijo z razpisi in osebnimi vabili, pa je žal malo uspeha zaradi znanega težavnega položaja v tovarni. »Poudarek dela pa je na avtokon-troli,“ je rekel Franc Sussinger, ker kvaliteten izdelek nastane že v konstrukciji in v proizvodnji, kontrola pa na koncu le ugotavlja dejstva. Zato je avtokontrola najvažnejši faktor na področju kakovosti. Nad vsemi montažnimi kontrolorji je v končni fazi še superkontrola, ki vse izdelke pregleda po AQL metodi, s čimer zagotovijo kvaliteto vskladiščenega izdelka. Servisno dejavnost imajo organizirano prek servisne mreže Iskra Commerce, ki ima po vsej Jugoslaviji vrsto lastnih servisov in pogodbenih delavnic. (Nadaljevanje na 8. strani) Sneg ni povzročil škode Nedavno sneženje, ko je v Ljubljani zapadlo skoraj meter snega, ni povzročilo na Iskrinih objektih prav nobene škode. Kljub debelemu snežnemu oklepu, so vzdržale vse strehe, očistiti so morali le streho na garažah v Kotnikovi ulici. Vse pa le ni bilo tako enostavno. Že v ponedeljek, 8. marca zvečer, ko je sneg naletaval kot za stavo, se je sešel Iskrin štab za civilno zaščito s Trga revolucije z gradbeniki, arhitekti in drugimi strokovnjaki, da bi proučili, kaj je treba storiti. Izrednega posveta sta se med drugimi udeležila tudi arhitekt Boštjan Hafner zaradi Iskrine poslovne stavbe in Marjan Štravs. Ugotovili so, da tisto noč še ne bo potrebno ukrepati, ogrožene so bile le garaže na Kotnikovi 6. Prve akcije za čiščenje pločnikov in dohodov v Iskrina poslopja so se v Ljubljani začele že v torek ob pol štirih zjutraj. Organizirali so jih preko čuvajskih služb. Zjutraj so priskočili na pomoč tudi delavci GF Objekt, s katerim ima IPS sklenjeno pogodbo za čiščenje in odstranjevanje snega.Grad-beno podjetje je takoj dalo na razpolago 30 delavcev, tri tovornjake in nakladalec. V primeru, da bi snežne padavine začele ogrožati naše stavbe, ima štab za civilno zaščito posebno ekipo za red, varnost in evakuacijo. To ekipo bi takoj mobilizirali, vendar so vremenske napovedi kazale, da bo šc naprej padal le suh sneg in da bo postopno tudi prenehalo snežiti. Akcija za čiščenje pločnikov, dostopov, parkirnih prostorov in dvorišč se je več ali manj končala v četrtek, 11. marca. Zdaj lahko ugotavljamo, da je bila ta akcija izredno uspešna, vsa zasluga za to pa gre Iskrinemu štabu za civilno zaščito in mnogim prizadevnim Iskrinim delavcem.... . LD ZAHVALA Ob smrti moje drage mame FRANČIŠKE ŠTERN se najlepše zahvaljujem TOZD ATC za izraze sožalja, podarjeni venec, za vso nudeno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti Hčerka Marjana ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage hčerke DRAGICE ŠTUMBERGER se iskreno zahvaljujemo vsem njenim sodelavcem iz tehnološkega področja in RTO, mladinski organizaciji in sindikalnemu poverjeništvu tehnološkega področja ter vsem njenim sošolkam za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti družina Štumberger ZAHVALA Ob smrti drage mame FRANČIŠKE LIKOZAR se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem TOZD S PD in ERO za vso pomoč, izraženo sožalje, podarjena venca in spremstvo na njeni zadnji poti. Sinova Franc in Alojz ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi dragega očeta IVANA ZIHERLA se iskreno zahvaljujem sodelavcem Elektromehanike, še posebej iz TOZD TEA, za izraze sožalja, poklonjeni venec, obisk na domu ter spremstvo na njegovi zadnji poti sin Janez Ziherl TOZD TEA ZAHVALA Ob neprecenljivi izgubi ljube žene matere, stare matere sestre in tašče LIDIJE KRIŽNAR se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kranj in vsem, ki so nam izrazili sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so poklonili vence in cvetje in pokojnico spremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se ZP Iskra Elektromehanika Kranj, posebno tovarišu Vehovcu, kvintetu Gorenjci in govornikoma žalujoči vsi njeni Stražišče, Nova Gorica, Maribor, Ljubljana, 13. 3. 1976. ISKRA 7 Štev. 11 - 20. marec 1976 n Nastavljanje geometrijske slike na TV sprejemniku „Polux . Strokovna ekskurzija na mednarodno razstavo elektronskih sestavnih delov V sodelovanju s SSOZD - Zvezni strokovni odbor za sestavne dele in materiale pri Jugoslovanskem komitetu za ETAN, Ljubljana, Titova 50, smo pripravili p r o g r a.m ^rokovne ekskurzije na mednarodno razstavo elektronskih sestavnih delov v PARIZU v času od 7. do 9. aprila 1976 1. dan — sreda, 7. aprila 1976 Odhod avtobusa ob S.00 uri izpred poslovalnice SAP — Cigaletova ul. 1 3. Transfer na letališče Ljubljana-Brnik. Vzlet letala ob 7.00 uri, pristanek v Parizu na letališču Le Bourget ob ca. 9.00 uri. Med poletom je serviran hladen obrok. Transfer v hotel, namestitev, nato vožnja na razstavišče. Večerja, nočitev. 2. dan - četrtek, 8. aprila 1976 Po zajtrku odhod na razstavo (metro) in celodnevni ogled. Večerja, po njej krožna vožnja po zanimivih in živahnih ulicah Pariza. 3. dan — petek, 9. aprila 1976 Zajtrk, odhod na razstavo (metro) in celodnevni ogled. Ob 18.00 uri odhod z avtobusom izpred hotela na letališče Le Bourget te r ob 20.00 uri odlet letala proti Ljubljani. Prihod na letališče Brnik ob ca. 21.45. Transfer v Ljubljano na železniško Postajo in pred poslovalnico. CENA DIN 2.800 na osebo. V ceni je vračunan: ~ prevoz z letalom na relaciji Ljubljana — Pariz - Ljubljana — transferji v Ljubljani in v Parizu (na in z letališča) ~ krožna večerna vožnja — 2 polpenziona v hotelu visoke B kat. (tri zvezdice) s tuši in WC — carnet za prevoz z metrojem, ali mestnim avtobusom — vstopnina in katalog — 2 hladna obroka v letalu — strokovno vodstvo, vodstvo ter stroški organizacije. (za enoposteljno sobo se doplača 140 din) Cena potovanja je prirejena po sedanjem veljavnem deviznem tečaju (11. 2. 1976). V kolikor bi se v zvezi s tem spremenil devizni tečaj, se temu primerno spremeni tudi cena potovanja. PRIJAVE DO VKLJUČNO 15. marca sprejema PE Ljubljana, Ljubljana, Titova 38, telefon 315-342. Prijavljencem do tega roka je zagotovljena nastanitev v hotelu »Frochot1*, 3, rue de Erochot 9 e "Astoria", 42, rue de Moscou, Pariš 8 e Morebitni turisti (soproge udeležencev) si lahko v sredo popoldne ogledajo znamenitosti mesta in naslednjega dne muzej Louvre. Obstaja tudi možnost avtobusnega izleta v Versailles proti doplačilu 100 din pri udeležbi najmanj 25 oseb (petek dopoldne). ofombah GLEDE NA NOVE PREDPISE PLAČILA USLUG, KI VELJAJO OD 1. aprila t. L dalje VAS VLJUDNO OPOZARJAMO, DA MORAJO BITI STROŠKI POTOVANJA PORAVNANI PRED ODHODOM V GOTOVINI ALI Z AVALIRANO MENICO, AKREDITIVOM, S ČEKOM ALI GARANCIJO BANKE. Na Pržanu skrbijo za kakovost (Nadaljevanje s 7. strani) Pogodbena mreža je potrebna zato, ker z lastnimi servisi ne pokrivajo vsega jugoslovanskega prostora. Težav pa ne manjka tudi na tem področju. Pogostokrat se zgodi na primer, da trgovci potrjujejo začetek garancije na datum prvega kvara, kar avtomatično (in nezakonito) podaljša dobo garancije včasih celo za leto. Strošek je tovarniški in najbrž ne tako majhen. V zadnjem težavnejšem položaju so med ostalimi ukrepi za zagotovitev kvalitete organizirali tudi lasten servis v tovarni. Tu popravljajo svoje izdelke v garancijski dobi, ta obravnava morebitno zahtevo kupca po zamenjavi izdelka (za tako odločitev je opolno-močen le servis v tovarni za vso Jugoslavijo) in tu nudijo instrukcije servisnim delavcem. Prizadevanj ne manjka, uspehi na tržišču se kažejo zlasti zadnji čas, ko prodajo vse color televizorje in mini -rame sproti. k.F INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ Športni dosežki v TOZD ATC Končano sindikalno prvenstvo Ljubljane Šahisti Iskre I so s 27 točkami premočno zmagali v svoji skupini. V zadnjem kolu so premagali ekipo Slovenijales s 3,5 : 0,5. Zmagali so Jože Ke-rec, Živorad Andrejič in Vito Šoukal ter remiziral Milovan Rulič. H končnemu odličnemu uspehu so posamezni šahisti prispevali naslednje število točk: Jože Kerec 8, Milovan Rulič 5.5, Živorad Andrejič in Vito Šoukal po 5, Pavle Sešek 2 in Milan Slokan 1.5. Športna komisija osnovne organizacije sindikata v TOZD ATC je na svoji seji v začetku letošnjega leta po programu zimskih in letnih športnih iger ZP Iskra izdelala načrt športne dejavnosti ATC — Lahore. Do sedaj so bila v organizaciji omenjene komisije izvedena naslednja tekmovanja: prvenstvo v veleslalomu na Joštu — pri ženskah se je kot prva v A razredu uvrstila Lidija Vovk, v B razredu pa Jana Slavec. Med moškimi je bil v D razredu prvi Vinko Šarabon, v C razredu Anton Rozman, v B Nadišar Milan, v A pa Alojz Lakner. Prvenstvo v skokih na 20 m je potekalo na skakalnici v Sebenjah — prvi je bil Janez Gros z rezultatom 2 x 19 m, drugi Anton Šemrl (njegova rezultata sta bila 17,5 m in 18,5 m) ter tretji Zoran Umnik (17,5 m in 17,5 m). Prvenstvo v kegljanju je bilo na kegljišču „Benedik“ v Stražišču. Potekalo je v ženski konkurenci posamezno (1 x 50 lučajev), v moški pa posamezno in ekipno (1 x 100 lučajev). V konkurenci žensk posamezno je zasedla prvo mesto Nada Pavič s 193 podrtimi keglji, drugo Helena Šavs s 190 ter tretje Dora Tavčar s 168. V moški konkurenci posamezno je zmagal Marjan Planina s 471 keglji, drugi je bil Anton Šemrl s 431 in tretji Maijan Šilar s 418 podrtimi keglji. Med ekipami je bila prva ekipa tehnične kontrole z 2402 keglji, druga ekipa tiskanega vezja z 2282 in tretji tehnični razvoj z 2209 keglji. Pravkar se je začelo tudi tekmovanje TRIM lige za košarko, v kateri sodeluje sedem ekip. O rezultatih, ki bodo doseženi na tekmovanju, bomo poročali v našem glasilu. Športna komisija je ob zaključku zgoraj navedenih tekmovanj ugotovila, da se da z obilico dobre volje in majhnimi finančnimi sredstvi organizirati mnogo športnih srečanj in tekmovanj! Marjan Planinc Ekipo Iskre II je v devetem zadnjem kolu premagala Zavod za raziskavo materiala II z rezultatom 2,5 : 1,5. Popolni uspeh sta v tem dvoboju dosegla Jože Špende ih Stane Zemljarič, a polovičnega Dane Černe. Druga ekipa je s 23,5 osvojenimi točkami zasedla četrto mesto in posamezni tekmovalci sp dosegli naslednje število točk: Jože Špende in Dane Černe po 6, Janez Kumše in Bogdan Brezigar po 4 ter Stane Zemljarič 3,5. Tekmovalci Iskre III so v osmem kolu igrali neodločeno z našo peto ekipo. Za tretjo ekipo sta bila uspešna Janez Grčar in Rudi Krošelj, za peto ekipo pa Mladen Baščovanovic Stane Cimerman. V zadnjem kolu so šahisti Iskre III premagali moštvo Vulona II z rezultatom 3:1. Zmagali so Janez Grčar, Marjan Kovač in Rudi Krošelj. Posamezni šahisti so k skupnemu seštevku 17 osvojenih točk prispevali: Janez Grčar 4,5, Juriča Zadravec in Marjan Kovač po 4, Rudi Krošelj 2 točki. Iskra III je tekmovanje končala na osmem mestu v svoji skupini. Četrta ekipa je v devetem kolu izgubila dvoboj z moštvom Cestnega podjetja z 0 : 4. Skupno so osvojili 11 točk in se uvrstili na 13. mesto. Najuspešnejši v ekipi je bil s 5,5 točkami Mija Vardič, ostali, ki so še osvojili točke, pa so bili: Metod Bolte 3, Džordže Lazarevič 1,5 in Božo Primc 1. V zadnjem kolu so igralci pete e-kipe igrali neodločeno z ekipo Avto-obnove, kjer sta zmagala Darko Božič in Zoran Barešič. V celotnem tekmovanju so posamezniki dosegli naslednje rezultate: Pavle Jereb in Mladen Baščovanovič 4,5, Zoran Barešič 3, Darko Božič in Stane Cimerman po 1,5 točke. Iskra V je osvojila 15 točk in bila v svoji skupini deseta. Šesta ekipa je tudi zadnji dvoboj izgubila z ekipo Komunalnega podjetja VIČ z rezultatom 0 : 4. Ekipi je na tem tekmovanju uspelo osvojiti samo 7 točk, kar je zadostovalo za 13. mesto. Štiri točke, kar je več od polovice osvojenih točk, je dobil samo eden igralec: Igor Dubrovski, po eno točko pa šahisti Lado Anžur, Lado Dekleva in Boris Kukovec. Bogdan Brezigar ZAHVALA Upokojenke šempeterske Iskre se najlepše zahvaljujemo sindikalni podružnici, družbenopolitičnim organizacijam in celotnemu kolektivu Avto-elektrike za vsakoletno povabilo na pogostitev ob zaključku leta in za ogled proizvodnih prostorov, kjer z veselim presenečenjem ugotavljamo nagel vzpon proizvodnje in tehnologi- OBVESTILO Obveščamo vse interesente za izlet Planinskega društva Iskra na Jošt, Čepulje, Škofjo Loko, ki je bil predviden za dne 13. 3., daje prestavljen na soboto dne 27. 3. Program ostane nespremenjen. Odhod ob 8.30 z glavne avtobusne postaje v Ljubljani do Labor, kamor naj pridejo udeleženci iz Kranja. Prijave sprejema Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Prešernova 27 do vključno 24. 3. 1976. OBVESTILO Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj organizira v nedeljo 28. marca planinsko-smučarski izlet VRŠIČ - MOJSTROVKA. Odhod avtobusa izpred kina Center bo ob 6. uri, cena prevoza je 10 din, kavcija 20 din. Prijave sprejema Olga Pajk, tajništvo ERO, tel. 2822 do vključno srede 24. marca. Vabljeni! Redni hitropotezni šahovski turnir Iskre Redni trimesečni hitropotezni šahovski turnir Iskre bo 10. aprila t. 1. ob 8,30 v Osnovni šoli v Žužemberku. Prijave bo do vključno 6. aprila zbiral SANDI ČERNE, TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI, 68360 Žužemberk, ali po telefonu na številko (068) 84115. Šahistke bodo igrale v posebni skupini, s tempom igre 10 minut. Šahisti Iskre prijavite se polnoštevilno! Kaj takega pa še ne! Vemo, da za vas Gorenjce, Notranjce in Dolenjce ni ta prizor nič kaj nenavaden, da pa se kaj takega zgodi v Novi Gorici, to pa ne. Starejši ljudje pravijo, da ne pomnijo, kdaj je zadnjič zapadlo na Goriškem toliko snega kot v torek, 9. marca. Bilo ga je celih 18 cm, vendar ga je sonce v dveh dneh dobesedno pojedlo. Na posnetku: dvorišče novogoriške Iskre. (Marko Rakušček) Letos ste nam ob prijetnem srečanju poklonili Slovenski almanah, ki smo ga bile še posebno vesele. Tudi ob prazniku žensk — 8. marcu se nas vedno spomnite in nas obdarite. Prisrčno se zahvaljujemo za vašo pozornost, vam želimo mnogo delovnih uspehov in vas tovariško pozdravljamo. Vaše upokojenke iz Avtoelektrike ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Casopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za infof-macije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Smučarski tečaj na Voglu Počitniška skupnost organizira četrti smučarski tečaj v sezoni 1976, v času od 3. do 10. aprila 1976 Tečaj bo, kot vsi do sedaj dobro organiziran, omogočil začetnikom, da se naučijo smučarskih veščin. Tečaj bodo vodih priznani smučarski učitelji. Tečaj je organiziran v hotelu SKI na Voglu. «. Tečaj bo 7-dnevni, prične se v soboto s kosilom, konča pa se naslednjo soboto z zajtrkom. Cena za odrasle — v sobi z enim ležiščem 1.750,00 din Cena za odrasle — v sobi z dvemi ležišči 1.650,00 din V ceni so zajeti: kompletni hotelski penzion, turistično takso, zavarovanje, neomejeno uporabo vseh žičnic, stroški učiteljev, in organizacijo. Število tečajnikov je omejeno — 20 oseb - zato s prijavami pohitite. Prijave za tečaj sprejemamo do vključno 24/3 — 1976 na Počitniško skupnost ZP Iskra, Prešernova 27, tel.: 24—926 in 24—905 (int. 51). Vsi stroški tečaja morajo biti poravnani do pričetka tečaja na naši blagajni, ali na žiro račun 50100-601-12066 — Počitniška skupnost ZP Iskra, Ljubljana. Organizator si pridržuje pravico preklicati organizacijo tečaja, v kolikor ne bi bilo dovolj prijavljenih (vsaj 10), ali zaradi neugodnih snežnih razmer. X____________________________:___________________________________________y Uspel tudi tretji smučarski tečaj Počitniška skupnost Iskre je v letošnji smučarski sezoni priredila že tri smučarske tečaje v i Gozd Martuljku. Slednji je potekal v času od 6. do 13. marca in sta ga vodila Janez Bratina iz TOZD Žarnice ter Jože Vukelj iz TOZD Instrumenti v Otočah. Tudi ta tečaj je potekal po ustaljenem redu in prizadevanja tako obeh učiteljev, kot tudi samih tečajnikov, so pač morala roditi pričakovane rezultate. Dvajset tečajnic in tečajnikov si je pridobilo in dobro utrdilo smučarsko znanje, katerega so ob koncu tečaja, z intemim*tekmovanje še posebej potrdili. Spričo novo zapadlega snega in, ker smučišče v Gozd Martuljku po tem ni bilo ustrezno stlačeno, so udeleženci tretjega tečaja smučali v Kranjski gori. Tu velja pohvaliti vse „avto-mobilizirane", ki so prostovoljno poskrbeli za vsakodnevni, tudi dvakratni prevoz tečajnikov na smučišča v Kranjski gori. S tem so resda dokazah svojo solidarnost do „pešakov‘‘ in omogočili, da je tečaj kljub oddaljenosti smučišč v strokovnem pogledu dobro uspel. In če lahko govorimo o strokovnem uspehu tega tečaja, žal ne moremo reči, da je tudi v družabnem pogledu minil v takšno zadovoljstvo vsem udeleženim. Ni in ni se mogla razviti tista priznana „štimunga“, kije bila lastna vsem dosedanjim našim smučarskim tečajem in ki je tečajnikom navadno prinesla tudi dovolj prijetnega razvedrila. Ob koncu zapisa še bilanca tekmovanja: 1. Zlatka Kuret 29,59, 2. Alenka Vreš 30,00, 3. Helena Golob 30,10, 4. Ivo Kokalj in Olga Oven 30,12, 6. Jana Bajec 30,20, 7. Vida Gregorčič 35,10, 8. Nina Čokafl 35,25, 9.-10. Meta Kuret in Meta God-njavec 35,30, 11. Marija Hafnet 45,23, 12. Nada Rodetič 50,12, 13. Dragica Mrak 60,00, 14. Tanja Lesjak 65,30. V prostem času so tečajniki šli n3 izlet na Stari vrh, bežno pa poškilil* tudi v „disko klub“, vendar bolj ko1 opazovalci, ne da bi si s plesom ustrezno okrepili noge, kar je sicer predpogoj za boljše smučanje. Izven konkV; renče se je tečaja udeležil tudi neM mesečni, takorekoč najmlajši Vuke! in povzročil, da je bil učitelj Jož6 Vukelj vsestransko v času tečaja dodobra „angažiran“, kot učitelj smučanja, mož in vzoren družinski oče. -C' Zgoraj: učitelja Jože Vukelj in Jaflel Bratina; spodaj; glavnina tečajnic tret’ jega tečaja PSI. IZPOSOJENO IZ PAVLIHE - Povečujete tovarno? K . . . - Ne, ne, samo nova skladišča gradimo za naše izdelke, dokler se ne podražijo.