• WET-
LETO 12 * OKTOBER
193^
ŽENSKI SVET
OKTOBER 1934	LJUBLJANA	LETO XII-10
Kmečka gospodinja
Janez Rožeacvet
Veliko razliko med življenjem] in delom kmečke in meščanske gospodinje ugotovi lahko že površen opazovalec. Meščanska gospodinja, t. j. žena uradnika, trgovca, večjega obrtnika itd., se ukvarja večinoma samo z delom, ki ji ,ga nalagata dom in družina. Če imia mož zadosti dohodkov, ima žena pri gospodinjstvi! pomočnico, vxhtega ji pa še razni tehnični pripomočki in ves način življettja v mestu pomagajo tako, da je fizičnega trpljenja skoro popolnoma obvarovana. Ker ima več časa, se more posvečati vzgoji otrok, družabnim dolžnostim, športu, raanemu kulturnemu in psevdokulturmemui delu, zabavami itd. Vsega tega kmečka gospodinja ne more.
Površen opazovalec bo to razliko navadno pripisal stopnji blagostanja ter menil, da imamo tudi v mestu gospodinje-, ki nimajo pomočnic, in gospodinje, ki morajo celo samie služiti ali možu pri delu pomagati. Te niso nič na boljšem kakor ksmečke gospodinje.
Na videz je to res, ali vendar se vee te ne morejo prispodabljati kmečkim gospodinjam. Če razumemo pod gospodinjo poročeno ženo, ki ima skrb za otroke in dom zakoncev, moramo v mestu razločevati tri vrste gospodinj;	'
1.	Gospodinje, ki s svojim delo'mi ne prispevajo k družinskemu dohodku. To so žene bolje plačanih uradnikov, trgovcev, večjih obrtnikov, odvetnikov, zdravnikov itd.
2.	Gospodinje, ki morajo še služiti, ker možev dohodek ne zadostuje za preživljanje družine. To so žene delavcev, malih m-adnikov itd.
3.	Gospodinje, ki morajo možu pri njegovem samostojnem pridobitnem poslu pomagati. To so žeme branjevcev, malih trgovcev, malüi obrtnikov itd.
Toda pri kmetu, malem, srednjem in večjem — veleposestnika izvzamemo — najdemo samo en tip gospodinje. Ženo, ki mora skrbeti za dom in družino ter delati na posestvu, dokler je sploh za delo sposobna.
Podobnost, ki se po tej razdelitvi pokaže med kmečko gospodinjo in med tretjim, deloma tudi med drugim tipom mestne gospodinje, se pa precej razblini, če premotrimo naloge, delo in življenjske razmere gospodinj:
a)	po gospodarskem tipu posameznih stanov,
b)	po žrtvah, ki jih povzroča vzreja in vzgoja otrok,
c)	po odvisnosti zakonske zveze in moževega gospodarskega obstoja od ženinega dela ali zaslužka,
217
đ) po gmotni odTisnosti posameanih stanov od potomstva.
Prvi .gospodarski kriterij mestnih ali meščanskili stanov je denarni dohodek, dočim ima kmet večinoma naturalni dohodek. Velik del življenj-s.kih potrebščin pridela sam, njegov denarni dohodek je pičel. Nadalje najdemo v samostojnih meščanskih poklicih (v trgovini, oibrti, umetniškem udejstvovanju) spekulacijske miomente, ki omogočajo pridobitev velikih premoženj. Pri kmetu teh skoro nikoli ni, njegovo premoženje se' množi silno počasi. Zato je v mnogih meščanskih poklicih mogoča samostojno pridobljena denarna renta, a razni mcščunski stanovi imajo za starost zagotovljeno socijalno denarno rento (pokojnino). Kmet ima v najboljšem slučaju svoj večjidol naturalni koi, delavec pa navadno sploh nič.
Žrtve, ki jih povzroča vzreja in vzgoja otrok, so pri kmetovem natu-raljiem gospodarstvu, in skromracmi življenjskem standardu večinoma manjše kakor v vseh drugih stanovih. Seveda velja to le za slučaje, kjer se vzre-jajo in vzgajajo otroci za stan staršev. Će hoče na. pr. kmet z lastnimi sredstvi izšolati kakega, otroka za akademski poklic, je to zanj veliko težje breme kakor za mestne starše. Nasprotno bi pa meščanski sin, ki bi hotel postati kmut, veljal svoje staršei več kakor stane navadno vzreja in vzgoja kmečkega otroka.
V mestih imamo dosti slučajev, kjer se more mož poročiti le, če tudi žena dela in s svojimi zaslužkom prisipeva k stroškom skupnega gospodinjstva. Predvsem med delavci, malima uradniki in nameščenci. Slučajev, kjer služi žena brez nujne potrebe, -to se pravi, da bi v resnici pri skromnejšem življenju že tudi možev zaslužek zadostoval za vzdrževanje žene in otrok, tu ne jemljemo v poštev; toda tudi slučajev, kjer mora še žema služiti, ko mož ne zasluži dovolj za oba, ne moremo zamenjavati s kmečkimi razmerami. Delavec ali drugi moški z majhnim dohodkom ostane lahko samec, docim se mora samostojen kmet oženiti, ker rabi za svoje posestvo ceneno delavko in zaupno pomočnico. V tem oziru je položaju kmečke gospodinje nekoliko podoben položaj žena, ki morajo pomagati možem pri samostojnem pridobitnem delu, ker je ženino sodelovanje sploh pogoj za samostojni gospodarski obstoj in gmotni podvig. To so predvsem žene branjevcev, malih trgovcev in onih obrtnikov, ki imajo v svoji obrtni delavnosti združeno izdelavo, predelavo ali pripravo blaga z obsežnejšo prodajo in ruzpečavo. Torej žene pekov, mesarjev, krčmarjev, vrtnarjev itd. Toda kljub tej sličnosti se pokaže bistvena razlika pri naslednjem kriteriju.
Razen kmeta je pri današnjih razmerah samo še delavec zaradi starostne preskrbe odvisen od lastnega potomstva, dočim ipri vseh drugih stanovih in poklicih vsaj teoretično odvisnost ni več nujna, čeprav v resnici še marsikje ostaja. Koderkoli jo pa najdemo, bomo videli, da se nanaša le na starostno preskrbo, dočim so kmetu potrebni otroci za gospodarski obstoj sploh.
To moremo razumeti le iz tesne zveze posestva z družino. Splošno je pri nös tako: „Mlada", ki dobita posestvo, morata izplačati razne dote in užitke, se zadolžita in sta na posestvu navadno breiz domačih delavcev. Na vso moč se morata pohati in truditi, da se obdržita in plačujeta najete de-
218
lavee. Će gfe VSe po šieči, si gospodarsko opomofeta šele, ko jima namesto dragih tuijih delavcev začno pomagali lastui otroci. ]\Ieditem se izsekani gotzd zaraste, gospodar plača dolgove, i7,l»ljša in prikupi zemljo, in ko so otroci dorasli, je posestvo varčne in delavne družine spet trdno' in nekoliko več vredno kakor pred enim rodom. Potem je treba dom izročiti „mlademu", izplačati razne dote in deleže, in stara pesem se ponovi. Tako posestvo v enemi rodu enkrat zadiha.
Pri drugih stanovih je gospodarska slika čisto drugačna. Ljudje v odvisnih poklicih, ki imajo zagotovljeno starostno preskrbo, gmotno sploh niso čieto nič odvisni od potomstva. Svojih služb in talentov ne morejo zapuščati otrokom, ki so jim navadno samo veliko gmotno breme. Ker žive udobneje ■brez otrok, opažamo, da se dostikrat prostovoljno odrekajo potomstvu ter s tem oškodujejo narod, ki inta seveda pravico, da za gmotne dobrine, ki jim jih daje, izabteva poleg dela od njih tudi otroke. Tudi v samostojnih meščanskih poklicih, kjer morejo starši otroku zapustiti pi-emoženje iu eksistenco, otrok navadno kaj malo prispeva k pridobitvi premoženja, ki mu po starših pripade. Dražja vzreja in vzgoja, stroški zaradi višjega družabnega položaja skoraj onemogočajo konkurenco lastnih otrok z najetimi močmi v večjem trgovskem ali obrtnemi podjetju. Zato za te stanove, tudi če bi otroke radi imeli in jih iz kateregakoli vzroka nimajo, izostanek potomstva ni taka nesreča kakor za kmeta, ki mu brez otrok preti gospodarska katastrofa. V malih trgovskih in obrtniških gospodarstvih, kjer mora biti žena tudi moževa delavka ali pomočnica, so pa zaradi pičlega donosa otroci, če jih je ve«, često tako breme, da ogrožajo gospodarski obstoj staršev. Enako je ipri delavcu, slabo plačanem nameščencu ali malem uradniku, čeprav je za te in za „male ljudi" v mestu pri današnjih razmerah edina starostna preskrba pri otrocih, če jih morejo odgojiti in do kruha spraviti.
Če pomislimo, da so za rast narodna najvažnejši stanovi, ki so že zaradi gospodarske potrebe ali zaradi družinske starostne preskrbe nujno navezani na otroke, moramo pač v dejstvu, da je baš tem stanovom vzreja in vzgoja otrok najbolj težka, sipoznati znak velike socijalno gnilobe današnjih dni. Kako naj narod napreduje, če družine kmetov, delavcev in malih obrtnikov, ki tvorijo ogromno večino naroda, hirajo in zapuščajo telesno m duševno slabše potomstvo?!
Govoričenje o „zdravem^ kmečkem rodu" je danes nevarna bajka, ki se z njo slepimo. Resnica je ugotovitev zdravnikov, da jetika pri nas v mestih gine — ipo deželi pa narašča. Ta strašna ugotovitev bi nas morala zadeti kakor obupen klic na pomoč našemu najbolj številnemu stanu. Na pomoč kmetu in njegovi gospodinji, kajti jasno je, da se jetika predvsem loteva s skrbmi, delom in trpljenjem predbloženih kmečkih žena m se po materah laglje širi na otroke kakor po očetih.
Ne smemo pa pri tem misliti' enostransko na higijeno in gole nauke, ■ ka.tti vse to so sicer lepe stvari, toda brez gmotne podlage in drugih ukrepov same zase brez haska. Revež ne bo ozdravel, če mu vsi najboljši zdravniki nasvetujejo dobro, tečno hrano in toplice. Če hočemo kaj doseči,
219
he SmeiiHJ misliti na to, kaj M bilo iilealno, temveč kaj je moigoče in iž-vedljivo.
Predvsem si moramo biti na jasnem, da pri današnjem obsegu našili posestev in pri naših kmečkih razmerah mora biti kmetova žna gospodinja, ma^i in delavka. Vedeti moramo, da rodi kmečka gospodinja otroke, ki bodo sčasoma spravili dom spet na noige ter dajali „starim" skromen kot, v dobi, ko tarejo njo in njenega moža najhujše ekrbi, ko sta oba najbolj z delom preobložena in morata najbolj varčevati. Vpoštevati moramo, da ja pri nas največ kočarjev in malih kmetov in da se mora na zemlji, ki jo ima narod, preživljati veliko število tmečkih družin'. Misliti moramo pa tndi, da dajejo te družine vsako leto prirastek, ki ga ne more kmetijstvo več preživljati in ki si mora iskati kruha v drugih poklicih.
Po tem premisleku se nam pokaže problem kmečke gospodinje tesno zvezan z vsemi vprašanji kmetskega stanu ter dbče gospodarske, socijalne in populacijske politike, pa tudi odvisnost problema od narodove mentalitete, tehničnega in kulturnega napredka itd. Le jedro vsega je in ostane — zaščita kmečke ženske in matere.
Za to zaščito bi bilo treba kmečko žensko sploih nekoliko osvoboditi težkega dela, posebno pa kmečko mater v oni dobi, ko ima še majhne otroke. Pri nas je na 'kmetih ženska sploh bolj obremenjena z delom kakor moški, in to deloma po nepotrebnem. Imamo nekatera dela, n. pr. oranje, košnjo, drvarjenje, ki veljajo kot moško delo in so seveda tudi bolj primerna moškim kot ženskim močem, a v sili or jejo, kose in delajo T gozdu tudi ženske. Imamo pa neglede na gospodinjska dela razna „ženska" dela, n. pr. pletev, žetev, molžo, obiranje itd., ki so vsa tudi precej naporna, pa se jih marsikje moški ne pritaknejo, če bi še tako utegnili.
Seveda bi bila razbremenitev ženske kljub pravičnejši enakopravnosti pri delu še premajhna. Kmečka mati in gospodinja si bo mogla za svoje materinske in gospodinjske naloge prihraniti moči le, če bo za delo na domu več rok na razpolago. In teh bd bilo dovolj, če bi vsaj do dvajsetega leta ne izdajali kmečkim sinovom in hčeram delavskih in poselskih knjižic za industrijsko delo in službe v mestih. To se bo moralo prej' ali slej zgoditi, ker drugače sploh ne bo šlo. Čemu naj se tudi kmečki naraščaj že na vse zgodaj pripušča v mesta in industrijske kraje, kjer postaja proletarijat najslabše vrste in samo žrtev najokrutnejšega izkoriščanja?
Nadalje more kmečki gospodinji tako pri gospodinjskem kakor pri kmečkem' delu marsikako olajšanje prinesti le elektrifikacija dežele ter gradnja vodovodov in prometnih sredstev. Zato tudi vse te stvari ne spadajo samo v gospodarstvo, kjer naj odločuje le reritabiliteta, temveč v socijalno zdravstvo, kjer mora biti odločilna edino nujna in neobhodna potreba.
Enako nujna in neobhodna potreba je za naše kmečke gospodinje in matere, kakor tudi za ves naš kmečki stan, boljša prehrana. Naš kmet se hrani večinoma s tem, kar sam pridela, prideluje pa enolično hrano in še te kmečkei gospodinje dostikrat ne znajo pripravljati. Treba bi bilo malo več kuharskega pouka za kmečka dekleta, ne da 'bi v tej ali oni gospo-
220
dinjski šoli delali iz njih kuharske umetnice; še bolj Li Wie treba pa kmeta naTajati, da ■bi za prehrano lastne drnžine boljša živila prideloval. To bi bilo mogoče le, če bi se pri nas kmetovanje podredilo ßmoirenemu načrtu, v katerem bi se moralo zlas^ti z ozirom na manjše kmetije in ko-čarska posestva odfcazati posebno važno mesto vrtnarstvu, reji malih živali in sadjarstvu. Seveda naj si tu nihče ne obeta posebnih uspehov od golih naukov. Suhih naukov so na-tiekali za našega kmeta že cele gore, a za izvedbo je treba sistema, živih vzgledov in tudi —sile, kjer je prostovoljnega navdušenja .premalo. Čisto napačno je pa, poučevati v vrtnarjenju samo dekleta, ki se zaradi preobremenitve z drugim delom ne utegnejo ukvarjati še z vrtnarstvom, ki sicer lahko preživlja več ljudi, a zahteva tudi več rok. Napačno je tudi, propagirati zelenjavo in sadje za kmečko prehrano, dokler ne poskrbimo, da bo' pridelal kmet več maščobe' za lastno prehrano in imel cenen sladkor na razpolago. Napačno je pa tudi, če preziramo, da kniet; iz golih predsodkov marsičesa ne je, in se ne potrudimo, da bi ga od teh predsodkov odvrnili.
Če hočemo krnječki gospodinji pomajgati, se moramo prav tako lotiti obnove kmečkih domov. Gotovo, naše kmečke hiše so na oko lepe in „ponosne", da jih tujci občudujejo, a udobno in zdrave niso. Kmečka gospodinja iu mati v njih veliko trpi. Kiihinje so dostikrat temne ali pa na prepihu v veži, tla so iz kamena ali „jcšterleka", deloma so hiše vlažne, spalnic ni. postelja je marsikje v celi hiši ena sama itd. Najmanj tri četrtine naših kmečkih his nima pogojev za zdravo in vsaj nekoliko udobno bivanje družine, a tudi nove kmečke hiše dostikrat niso boljše od starih, ker se pri nas vse preveč gleda na zunanjost, premalo pa na pravi namen hiše. Čudno in nenaravno je, da so v deželi, ki premore toliko lesa, hiše iz kamena in opeke. To je gola baharija, ki je požrla že ogromno denarja, katerega bi bilo Ixilj pametno porabiti za druge stvari. Čas je, da s to potratno baJiarijo prenehamo in tam, kjer ni v kraju kamena, s primernim stavbnim redom omo-gočimio gradnjo novih kmečkih hiš « cenejšim materijalom, t. j. z lesom in slamo, ki ju kmet sam prideluje. Seveda moramo zavarovalnice prisiliti, du ne bodo z visokimi premijskimi tarifami po nepotrebnem preganjale lesenih in s slamo kritih hiš, ki jih je danes mogoče ravno tako ognja varno pa veliko ceneje postavljati kakor iz drugega materijala. Naši arhitekti naj poiščejo prave tipe modernih kmečkih hiš, primerne namenu in pokrajini, ter kmetu dopovedo, da je cenena zdrava udobnost več vredna kakor pre-zadolžena bahavost. Pa tudi kreditna politika naših denarnih zavodov je kriva, da se je pri nas v vaseh in mestih ohranilo toliko starega nezdravega zidovja, ki je v resnici čisto brez vrednosti. Zaljubljenost v konje in zidane hiše bi lahko inienovali našo narodno- bolezen.
Ne kaže, da bi tu razpravljali, kaj je treba še v zdravstvenem oziru storiti za kmečko prebivalstvo, ker se je o tem že dovolj pisalo in imamo prav dobre načrte, le škoda, da so šele skromni začetki izvršeni. Toda kjer imamo že zdravstvene domove, se lahko vsak prepriča, kako 'blagodejno d'elujejo in kako je naša kmečka gospodinja in mati dovzetna za zdravstveni napredek, če ji damo primemb oporo. Zdaj, ko imamo zložene velike
221
občine, je treba pač na vso moč dela'ti, da dobi vsaka j^bČina svoj zdravstveni dom ii) .fla se po deželi pomnoži število bolnišnic, porodnišnic, hiralnic, otroškib domov in zavetišč. Ne izgovarjajmo se, da ni denarja. Treba je le malo več resne in požrtvovalne volje, in šlo bo.
Pri naö, ki imamo toliko kočarjev, je treba miisliti tudi na to, kako naj se prepreči nadaljna drobitev posestev in kako- naj se prirastek kmečkega prebivalstva zaposli v dnigih poklicih ali pa kolonizira v drugih delih države. Za to premalo skrbimo in kmečki prirasftek ljudi ne sme biti več kakor doslej samo zato na svetu, da ga roparska indirstrija z najnižjimi mezdami izžemlje iri v jetiko tira. Skrb za kruh in življenje potomstva je tudi del skrbi za kmečko gospodinjo, kateri je ujsoda lastnih otrok prav tako pri srcu kakor sleherni materi. Poleg pomoči, ki jo ima pravico -zahtevati od družbe kmicčka mati pri vzreji svojih otrok, t. j. poleg porodnišnic, dečjih domov, otroških vrtcev in zavetišč, ima kmečka mati tudi pravico zahtevati za svo.fe otroke toliko šolanja, kolikor ga je danes neobhodno potrebno ne le za kmetski stan, temveč tudi za vse poklice, katerim naj se prvenstveno posvečajo tisti kmečki otroci, ki ne morejo ostati kmetje.
Naravno bi bilo, da bi iz kmečkih družin zrasle obrtniške, iz obrtniških šele trgovske, uradniške in druge meščaneike družine. Tega pri nas doslej ni bilo. Tz kmečkega otroka se je izšolal uradnik, učitelj, profesor itd., in Ic kar je na tej poti zaostalo, je slučajno zašlo v dniige meščanske poklice. Ne moremo tu razpravljati, kako je tak nenaravni razvoj škodoval našemu narodu. katerenuu se na vseh koncih iin krajih pozna, da se je toliko časa izživljal samo v dveh ekstremih: kmet in akademski inteligent. Kar je bilo vmes, je bilo kmetu in inteligentu tuje in nekakšno vsiljeno zlo. Danes se nam je sicer že začelo svitati, da spadajo k narodu tudi tovarniški delavec, rudar, obrtnik in trgovec, toda vsled nastalih gospodarskih razmer je nevarnost, da zaidemo v drugi ekstrem.
Danes skoro noben kmet ne more v mestu izšolati svojega otroka, kmečke šole pa še za kmečki etan ne izobrazijo mladine dovolj, kaj šele za obrtniškega ali trgovskega, ki potrebuje dandaries tudi veliko več izobrazbe kakor nekdaj. Tako ne more postati kmečki otrok, ki ne dobi ]X)-sestva, skoro prav nič. Ediaio kmečki hlapec ali pa najslaibše pla-čani nekvalificirani delavec je lahko. Če gre od doma s štirinajstim ali s petnajstim letom. Tli niti izučen kmet. Tako nam preti nevarnost, da se bo narod razdelil v dve kasti: kmečko, ki bo razven kmeta rodila saino proletarijat, in meötno. ki i&i bo kot privilegij pridržala vse druge in boljše poklice. Med obema kastama pa ne bo sikoro nobene zveze in nikakega pretakanja, ki je potrebno za izoblikovanje harmonične narodrie celote.
Povdarili smo že, da je za naše kmečke razmere značilno kočarstvo. Tn prav zaradi kočarstva moramo misliti tudi na starostno zavarovanje kmečkega prebivalstva. Dobro posestvo lahko daje kot, na malem posestvu je kot beraški za starce in neznosno bi-emc za mlade. — V članku, ki ima '6amo namen, v velikih obrisih nakazati vodilne smernice za razmotrivanje in raziskavanje problemov, ki jo od njih odvisna kmečka gospodinja, ni mogoče razlagati podrobnih načrtov. Treba je pa omeniti poglavitno, da bi
222
k takemiu zavarovanju, ki naj bi predvsem koristilo kočarjem in malim po-sestniköm, prispevali največ posesiniki, katerim todijo kočarji in mali posestniki delat.
Kakor torej vidimo, ni tako lahko in enostavno, kmečki gosprodinji v resnici pomagati. Nasprotno, čim bolj človek o stvari premišlja, tem bolj se mu zdi vee izamotano in težavno. Toda, ali naj nas vse te težave oplašijo? Nikakor ne!
„Jetika se na kmetik širi!" — ta klic nas mora spraviti na noge, in z vsemi silami se m o r a m o lotiti dela. Ne čudimo se, da je s preprosto besedo „kmečka gospodinja" «vezanih toliko velikih in raznovrstnih problemov, saj je vendar kmečka gospodinja — mati naroda.
Zaznamovanci
stana Vinškova
Če VSĐ docvetelo bi cvetje na vejah, ki belo in rožnato sije v pomlad, uničilo s težo bogaistva bi veje še prej, ko v duMoč doizorelo bi sad.
Zato določila je mati Narava: le nekaj izvoljanih naj dozori — ostalo vise nežno duhteče naj cvetje že v prvem razcvi<tu aia zemljo rosi; po kratkem poletu med nebom in zemljo naj vse, kar odveč je, ise v zemljo vitopi. Povejte, pomladni vi solnčni cvetovi: macr veste, kaj čaka čez malo vas dni?
Vi, cveti, ne veste. Veselo in slepo zarajaite z vetrom .posledmji svoj iples. Mi, cveti, pa vemo — in gledamo srepo, kako dogoreva življemja nam. kres,
Drevo v polju
Erna Musarjeva
Sredi samotnih polj	Zakaj nisem jaz to drevo
sloji samotao drevo.	sredi samotnih polj?
Sredi samotnih polj	Zakaj ne šepećem jaz
kliće samotno v nebo.	pesmi samiotne v nebo?
Sredi samotnih polj bi v zvezde upda olco', sredi samotnih polj svojo dušo izpela vso.
223
Pod dalmatinskim solncem
Maša SlavCeva Nadaljevanje
Samotno je v hiši starega Oluje, odkar je pobegnila Palma, ocl očeta. Njenega vedrega smelia, ki je bil kot ptičje žgolenje, iii več čuti in votel molk se razpreda po zapuščenih izbah.
Zopet jim gospodinji poštama ženska, molčeča, ki hodi kakor senca ves dan po hiši in jo urejuje. Hiša molka jc postal Olnjin dom. Ob večerih, ko se staremu in Roku ne da med vesele ljudi, sedita za mizo in gledata za gostimi oblaki dima, vijočimi se iz njxinih pip, in modrujeta o življenju.
„Ženske glave, ženske glave,"-mrmra stari in maje nejevoljno z osivelo glavo, „nič niso prida, če ne rohniš vedno nad njimi in jim nisi vedno za petami. Da ti ni umrla tako rano Zora, ki bi pazila na Palmo, kakor pazijo druge matere na svoje hč^re, bi vsega tega ne bilo. Kaj je pisala? Prečitaj mi še enkrat." Rok vzame pismo, ga razgrne in črkuje počasi: „Ljubi moj očka] Zelo hudo mi je bilo. ko sem te zapustila;, sam veš, da si mi bil vse na svetu: oče, mati, brat in se.stra. No pa je prišel Jane, sem morala z njim, tako me je prevzela želja po svetu in on je bil edini, ki mi jo je lahko izpolnil. Brez prevdarka «em ravnala. A Bog je okrenil vse na srečo, kar bi lahko postalo nesreča, in zdaj sem tu v Franciji, v mestu, ki se mu pravi Le Havre. Lepo se nama godi, čedno gostilno imava in mnogo naših ljudi zahaja k nam, da dobro zasluživa. Očlca preljubi, ne huduj se več name, ker sem te zapustila proti svoji volji, a šla sem za srečo in sem jo našla. Vem', da ima.š rad svojo edinko in da mi boš odpustil, saj si želel le mojo srečo. Vedno ne bova ostala tu, nekoč se povrneva k tebi domov, da ne boš več sam. Očka, če nama hočeš napraviti veliko veselje, pridi k nama. T.epo- ti bo tu, ničesar ne boš pogrešal. Pomladil se boš v tem pestrem življenju v veselje nas vseh. Prosim te, očka, daj se pregovoriti. Piši mi kmalu, da mi odptiščaš in da prideš, potem bo moja sreča popolna. Pošljeva ti denar za pot, imava ga, hvala bogu, dovolj. Kako žive vsi drugi? Stari oče, Vinka in Neda, Kata in njeni sinovi? Pozdravi jih in vse druge vaščane in jim povej, da se mi dobro godi. Ali me zelo obsojajo, ker sem pobegnila od doma? Srečna sem, očka, jako sem, srečna. Moj mož Jane ima mnogo posla in te z menoj vred prosi odpuščanja ter se nada, da prideš. Tudi on te lepo pozdravlja. Prejmi poljub od tvoje hčerke Palme."	^ ^ 'i^rrT^'^W
Stari Oluje je zavit v gost oblak dima. Ko je Rok pismo prečital, molčita oba dolgo. Končno se oglasi stari, rad bi, da bi mu zvenel glas šaljivo in bi na ta način prikril skrb, da ga zapusti še poslednji otrok; „No, ali tudi ti hrepeniš za ono cvetko ,srečo', ki, kot kažo podoba, ne uspeva pri nas? He?"
324
„Nikamor ne pojdem, stari." Rokovo trdo lice je postalo mehko ob spominu na tčer in čeprav bi jo rad videl, noče odtod. Samo on ve, koliko je pretrpel stari, ko so se mu izjalovile vse nade, in čuti, da ga ne sme zapustiti, ker je on edini, ki mu je še ostal.
„Že davno si ji odpustil, tvoji hčeri, ki se je potepla po svetu, ti mevžasti oče!" govori stari še robate je kot po navadi s sinom, da bi ne spoznal, kako se trese v skrbi njegovo osamelo starčevsko srce. „Vem, da komaj čakaš, da ji pošlješ svoj blagoslov vsaj v pismu!"
„Ni se potepla moja hči, moža ima in prav toliko je vredna kakor vsaka druga žena. Povem ti pa, da sem se pri tebi naučil, da ne smeš biti pretrd z otroki. In da sem bil sam takrat tak, ko jo je prišel snubit Jane, tega mi je še danes žal. Odpustil sem in jima bom tudi pisal, da se več ne jezim nanje. Ali nisi nikoli premišljal o tem, da si sam mnogo zagrešil napram nam s svojo neizprosnostjo? Dobro je, čuvati otroke pred zlom, jih svariti in .jim pokazati nevarnost, če jim po tvojem mnenju f)reti, a odločujejo naj si sami, ko so odrasli, da ne bodo kleli nekoč tebe, če se izkaže, da si jim vsilil svojo voljo, ki jih je spravila v nesrečo. Palma je proti ,moji volji ušla. Zdaj, ko je srečna, se veseli, da je ukrenila po svoje, in zakaj bi ji ne odpustil?"
„In če bo nesrečna, te bo klela, da je nisi pridržali"
„Dobro ve, da sem' jo hotel. In če se zgodi kdaj po tvojih besedah, upam, da bo pravična in mi bo priznala, da sem ji hotel takrat dobro, čeprav samo iz sebičnosti." Oba moža se zopet zatopita v molk.
„Prositi bi moral pravzaprav Palmo odpuščanja, da si jo hotel prikrajšati za njeno srečo v onem Babilonu," de stari porogljivo Roku.
„Da," pravi Rok zamišljeno in puhne poslednji dim iz pipe, ,jprav imaš, čeprav se rogaš, prosil jo bom odpuščanja, ker bi ji bil morda uničil ževlj.enje za vedno---"
„Kaj, priznati ji hočeš svojo zmoto!? Tako se roditelj nikoli ne sm'e ponižati. Tepec, niti na stara leta te ni srečala pameti" zamrmra Oluje, pljune v kot in odide spat v svojo čumnato.
Rok posedi še nekoliko pri mizi, ugasla pipa se mu hladi med zobmi... Potem poišče papir in črnilo in piše z okornimi, tresočimi se rokami hčeri odgovor.
Zunaj pihljajo prve pomladanske sapice. Mlaj visi nad otokom, podoben je sedečemu pastirju, ki pase svoje ovčice-oblake, prihajajoče na nebo, bele, kakor sveže oprane.
V vinogradil dihajo prekopane rjave grude opojen vonj po zemlji, ki kliče v svoje naročje semena in mlade sadike. Vse se prebuja iz zimskega sna in srca ljudi so postala mehka, ko da so pomladanske sape omehčale ledeno skorjo okrog njih.
225
Iz velikega pristanišča, ležečega v Tarnem zalivu, plove parnik, ki vozi vsak dan do bližnjih otokov. Ponajveč se vozijo z njim oto-čani. Izkrcava jo se na teh otokih, po pol ali eno uro oddaljenih vsaksebi. Le redkokdaj se vozijo tujci z njimi. Otočani imajo malo opravka med sabo in le redkokdaj se pripeti, da se obiščejo. Ne vidijo se radi. Ne da se mrze, a nekaj kot nevoščljivost vlada med njimi. Vsak hvali svoj otok in njegove vrline ter gleda pomilova je na druge in jih skuša prepričati, da ima on prav. Seveda trdi nasprotnik svojo in ker nihče noče odnehati s tem, da bi priznal nedostatke svojega otoka, se ločijo vedno v neslogi. Navadno se prične taki prepirčki z zbadljivim opazkami, ki jih domačinom nikoli ne zmanjka. Radi si pripovedujejo zgodbe, s katerimi smešijo ta ali oni otok ali njegove prebivalce ter jih slikajo kot skopuhe, bedaike, strahopetce ali lažnivce.
Potniki na parniku sede na palubi v gostih gručah, ena izmed njih je posebno živahna. Očividno so imeli otočani in otočanke opravka v mestu. Vse kaže, da so ga končali v svoje zadovoljstvo, morda jim je vino pri malici podvojilo dobro voljo, da se uveljavlja zdaj v gostobesednosti in smehu.
Edina potnica-tujka je mlado, petindvajsetletno dekle, opravljeno v moderno potno obleko. Z zanijmanjem. opazuje vrvenje in posluša pogovore okrog sebe. Tudi domačini ji posvečajo nemalo, pozornosti. Neka ženska se osokoli in jo vpraša:'„Gospodična, kam pa potuješ?"
Dekle se ji veselo nasmehne, očividno jo je odobrovoljil način nagovora in prilika, da spregovori s temi ljudmi.
„Na počitnice potujem k stricu. Ilišo ima na otoku, kjer bomo sedaj pristali. Zelo se že veselim življenja v teh krajih, prvič sem tu in ugajajo mi na moč."
„Oh gospodična, slab kraj si je izbral ta tvoj stric!. V tisti puščobi si je sezidal hišo?!" pomilova je zveni iz vzklika.
.,Ni je sezidal, nego jo je kupil iz druge roke. Zakaj se ti zdi —" dekle prične tudi tikati ženo, ker ji ugaja ta običaj, ki zbliža ljudi na najenostavnejši način, „— da je slabo izbral? Jako je zadovoljen in če se je odločil baš za ta otok, pomeni, da mu je dal prednost pred drugimi, ker se je pač odlikoval s posebnimi lepotami."
„Nikar ne verjemi, kar čenča ta stara kuma!" se vmeša v pogovor seljak iz sosednje skupine. „Zelena zavist govori iz nje, ker ni od tam doma. Rečem ti, gospodična, da je imel stari gospod prav, ko si je izbral ta otok, od tam sem doma in ga torej dobro poznam."
„O, poznaš ga?!" se razveseli dekle. „Pokazal mi boš pot do starčeve hiše. ker otoka ne poznam in nisem javila stricu, kdaj pridem."
„Poznam ga, starega gospoda, kako bi ga ne, vsi otočani ga poznajo, saj je edini tujec, ki se je naselil pri nas."
226
„Vidiš, če bi bilo res tako na vašem otoku, kot trdiš ti, bi bilo gotovo več tujcev pri vas!" se razgreje žena, ki je prva pričela pogovor,
„Ti pa kar molči! Tujci ne hodijo k vam radi kraja, temveč vas ogledovat in to kar trumoma, ker ne najdejo zlepa kraja, kjer bi bili taki modrijani doma, kakor ste pri vas!" jo zafrkne možaiar.
Taki in slični pogovori krajšajo vožnjo mladi potnici. Že se oglaša ladijska sirena, znamenje, da se bližajo pristanišču. Gruče ljudi se premikajo, iščejo prtljago in silijo proti kraju, kjer bodo položili mostiček na breg.
„Ostani z m.enoj, gospodična, če hočeš, da ti pokažem pot do starega gospoda. Zakaj pa mu nisi javila, da prideš?'"
„Hočem ga presenetiti!"
Parnik pristaja. Na pomolu je vse polno ljudi. Mornar z ladje vrže seljaku na breg vrv, da jo pritrdi na železen nizek stebriček. Brž spuste most in tok ljudi z ladje se ulije na kopno.
Eva gre ob strani svojega spremljevalca med pisane gruče pre-rivajočih se ljudi. Polna je veselega pričakovanja nad novim doživetjem. Domačini, ki ju srečujejo, radovedno ogledujejo tujko, pri-šedšo očividno za delj časa, kakor priča njena prtljaga.
„Kam gresta?" ju vpraša marsikak mimoidoči in dobi pojasnilo. Eva molče ogleduje živahno vrvenje okrog sebe. Potem korakata s seljakom mimo redkih hiš izven sela. Težko nosi on njen kovčeg, kajti vročina leži nad otokom in blagodejne hladilne sapice ni čutiti. Bližata se kamniti hiši s prostorno teraso, zidano v istem slogu kot-večina hiš na otoku.
„Tu je dom starega gospoda!" pravi njen spremljevalec in namigne z glavo v ono smer.
.,No, hvala Bogu, da sem končno tu! Uh. trudna sem od poti in želim si kup dobrih jedi in posteljo, da se odpočijem .. ."
Skozi vhodna vrata prideta v vrt in gresta do stopnjic. ki vodijo na teraso. Tu se Eva poslovi od prijaznega otočana, ki veselo spravi napitnino, ji želi prijeten sprejem ter' odide.
Eva stopi v hišo. V jedilnici najde zbrane goste, čakajoče kosila. Ker so oknice zaprte, da vlada mra3c in hlad, se Eva v naglici zmoti in objame nekega starega gospoda mesto strica. Ta je smešno ogorčen. češ, kako se more varati „glas krvi". Vse se smeje veselemu intermezzu in končno prejme stric vendarle namenjeni jioljub in objem, da, v svoji velikodušnosti obsuje dekle sorodnika kar s točo poljubov. Ko se je poleglo presenečenje nad nenadejanim prihodom, predstavi stari gospod svojo nečakinjo zbranim gostom in vsi pose-dejo za mizo.
..Zdaj ti pa jaz pripravim presenečenje, draga moja. in sicer veliko presenečenje: spati nimaš kje! Pri meni je vse zasedeno do zadnjega kotička. Vidiš, kakšno presenečenje lahko doživi človek, ki hoče presenetiti! Edini izhod je —"
227
,,— da mi najdeš stanovanje kje drugje," dokonča Eva.
„Tako je. Prav to sem hotel reči. Kata ima dovolj prostora v svoji kiši. posebno zdaj, ko še Njega ni doma. in te bo rada vzela. Nikdo se tu na otoku ne brani zaslužka."
„Kdo pa je Njego?" se zanima Eva.
„Katin mlajši sin, ki študira na univerzi. Ni ga še doma. Všeč ti bo pri Kati. Stanovala boš v starem kaštelu, ki ima pergolo, borovo šumo, mandljeva drevesa in še kopo stvari, ki so ti všeč."
„Je daleč odtod?"
„Ne, kakih dobrih pet minut. Zdaj po kosilu nekoliko ležeš, vem, da si utrujena od poti, jaz pa pojdem med tem in uredim vse potrebno."
„Hvala, striček, zlata si vreden!"
„Oho, ali ste čuli?" se v šali ponosno napihne stari gospod.
' „Smo, in podpišemo z obema rokama!" navdušeno pritrjujejo zbrani.
Stric je vse uredil. Družba; tri gospodične Evinih let, dve starejši dami s svojimi možmi, ena s sinom in troje gospodov, vsi so spremili Evo do kaštela.
Seznanili so se s Kato in njenim sinom Tomom in jo prosili, naj jim vazkaže slikoviti kaštel, čemur je rada ugodila. Evina soba je v pritličju z razgledom na morje, opremljena s starinskim pohištvom. Ko so si dodobra ogledali zanimivo staro stavbo, polno majhnih in velikih prostorov, se gostje poslove od Eve, ko jim je zagotovila, da se vrne k večerji.
Čim je uredila svoje stvari in pospravila prtljago, gre na sprehod. Na njeno vprašanje, če je tu v bližini kak pripraven prostor za kopanje, kjer bi je nihče ne videl, ji Kata popiše pot do tja.
Dekle gre skozi pergolo, sestoječo iz ličnih starih kamnitih ste-hiičev, okrog katerih se ovija vinska trta. Majhna borova šuma predstavlja del vrta, šuma stiniih mladih dreves s sočnozelenimi iglami, ki se razteza vse do kamnite ograje, s katero je obrobljeno posestvo.
Vrata v ograji so kakor prednja stena podrte hiše. od katere je ostal samo še dober meter napol razpadlega zidu kot neenakomeren okvir okrog vhoda. Skoro večina hi.š na otoku, obranih z zidom, ima tak vhod.
Iz hiš, mimo katerih gre Eva, zro radovedne oč-i za njo. Že se je razvedelo, da je prišla nečakinja starega gospoda na otok.
Eva je prešla poslednje hiše, tu je konec sela in pogled, ki se nudi njenim očem. je tak. kakor sf ga je želela: skale, jiadajoče zdaj strmo, zdaj ])oložno v morje, olM'izgane z morsko peno. nad njimi pa vinogradi in bori, kamor se ozre oko. Prelest---
228 ■ '
Kakor vrsta čuTajev so videti otoki, ki leže tri do štiri kilometre od otoka. Nenaseljeni so videti, če je ne vara oko. O, da bi bila kakor Robinzon in bi živela tam sama---!
Eva hodi po otoku, dokler ne najde pripravnega prostora. Oddaljen je od sela, tod mimo gotovo ne prihajajo otoeani. Lahko se bo solnčila gola tu.	.	„ .
Lepo, lepo, lepo bo ... EVa zadovoljno vzdihne. Srečna je, brez želje srečna. Rada bi nekoga objela, da bi dala izraza svoji sreči, da bi dala duška svojemu čuvstvu. Pobožati nekoga pod tem solnčnim nebom, ki raz.siplje srečo! In z obema rokama se oklene skale tik ob morju, vse mokre od valov in tople od solnca, in jo poljubi. Na ustnah čuti okus morja-... Od skale do skale hodi in vsaka je zanjo novo razodetje lepote, vedno lepše prostore odkriva, omamljena od soinca. vetra in morja, in šele ko pade mrak, se zave, da se je treba vrniti.
Ko pride v stričev dom in jo vprašajo, kod je hodila in"kaj je počela, pravi: „Smo se že poljubili!"
„Kdo? Kaj? S kom?" jo vsi radovedni obsujejo z vprašanji.
„Solnce, veter, morje, skale in jaz!" pravi Eva in oči se ji iskre.
,.Pridi sem vsako jutro, ko vstancš, in od zajutreka do večerje ti je vse pri meni na razpolago."
.,Mi seveda tudi!" hite zatrjevati gospodje.,
„Hvala vam vsem!" se smeje Eva. „Ne bom vas preveč oškodovala!"
Med živahnim kramljanjem mine kosilo, potem se Eva poslovi.
Dalje prih.
Brez službe
E ui a D e i s i n g e r j e v a
Si-ebro njenega smeha ne zveni več. — Vdala se je kot klavno živiuče
v «vojo usodo. Le tu pa tam se je| skrivoma zjcukala, kadar jo nekoliko popustila njena težka življenjska ritrujenost in se je za liip izza temnih oblakov prikazala kot svetel žarek njena izdana mladost. Crne zlohotne sence so se prav d'anes. ko je nebo zunaj postalo nenadoma taio tožuo oblačno, slepo zagrizle v njeno bdečo dnšo, da jo je presunila ne.s.ko-nčna bolest in bridkost in je s sleihcirmim vlaknom svoijiega bitja občutila, kako zelo Je osloparjena. Strašno brezno je zazijalo v njenem srcu, hlad smrti je zavel iz njega.
Še pred tremi leti je hilo vse drugače. Pohajala je zadjiji lotnik samostanskega učiteljišča in »e pripravljala na oni zadnji, velevažni diplomski izpit. Pogranraia madost je zvenela iz njenih odigovorov, oči so gledale proti svetleonu solneu, duša pa je vsa bela, drhtela od posebnie bjubezni do tiste male dečice, ki ji 'bo vzgojiteljica in vodnica, ki jo bo uvajala z vso mildbno resnobo v -pooetek čitanja in pisanija ter ji dajala prve nainke o prirodi, svetu in življenju. Čudno čustvo sreče jo je presunilo vselej, kadar je imela salßki nastop in je za pol ure nastopa bila deležna posebne pozornosti
229
te nežne mladine. Takrat jo je vso objiölo 'OustTa prave materiüask'e ljubezni, njen marterinsiki čut je vzplapalal v ognjn 'silne Ijnibezni kakor iplaanen, ki zajame ves svet. Visa zamaknjena v čar njihovega dtetinstva in v -njiiliov svet pravljic in bajk jili je z ljubečim pogledom božala, besede so ji lile iz d-use vse svetle in uibrame iai se eftekaille v dtuše teih nadolžnib otročičev. Tam zunaj je svet trd, poln neizprosne krutosti, laži, poln raizibitosifi, zlobe in krivice, a tu v šolski sobi je kalkor v -teimjpljiu, nov svet lepote in raladosfti jc sprostrt pred njo. Ta mlado&t je klasicria umetaiina zaee. In onai <ba kot umetnik brusilai to umetnino, da bo iproservaila: od idejne iin dušne leipote v najčistejšili barvah, slikala bo v te male trepetajoče dušice srebrne pokrajine vsega lepega, dobrega, vzvišenega. — Tako se j«5i razodevala njena ognjevita ljubezen do njenega bodočega vzgojneiga poklica. Nič je ne more več uža-lostiti, noben napoa- v diosego taga poklica ee ji ne zdi preitežaJc, nič na svetu ne more izpodriniti in omajati te n,jeaie žive Ijnibezni do mladine.
Po ozkih stezicah samostanskega vrta so torakale tovaiišice tilio druga mimo druget vse zatopljeno v 'knjige in zapiske. Pripravljale; so jse na izpit. O, to je bila zainje najpomemtnejša in najsvobodnejša tibota!' Vse, kar so doslej nakopičile v sebi duliovneiga bogai&tva, vse mora pri maturi na daai, vse se m»ra iztrgati iz njitovega podzavestnega sveta in se strniti ter zliti v trdo zvezano celoio znanja.
Po maturi! Prva dVa počitniška dneva je še vse vedno obkajala radost nad u&pekomi pri maturi, živele so spominu nanj in spominu lepim dnevom, ki so jih skupno prebile v zavodu. Toda že je med te žarke zašla rahla meglina, že se je utrnilo tisto trdo, ostro vprašanje: bom li kmalu nastavljena? Že ee je to vprašanje vse ostreje zastavljalo, zdaj so ga izgovorile same polglasno, zdaj ga je odlcrito, preprosto in vprašujoče zastavila mati, zdaj zbadljivo in zevajoče sosedje. Mciseci so minuli, leito je minulo, državne shižbei pa od nikoder! Rastoča noiiranja bolečima se je oklenila duše, pogum je začel upadati, samozavest pojemati. Temne sence so legle na rfiušo, dan na dan je -oistreje grizlo njeno mladost življenjsko vprašanje o službi. Kam? Doma, pri evoji materi-vdovi ne mors več dolgo biti. Mati je kroiMka upokojenka iii njena skromna pokojni™ jedva zadostuje za to borno stanovanje. v katerem biva že nad 25 let. Mati je prala in stregla okoli po imovitej.ših hišah, da je hčerki omogočila šolanje. Ob tem spoznanju je njej, Lejioki, novopečeni učiteljici, vzitrepetal val pritajene grenkoba okrog usten, kakor blisk jo je prešinilo spoznanje, da je mati vsa izgarana in da to materino oto izraža le še edino prošnjo, da bi hči bo-ž dobila službo ter bi ona, ki je v,se živlijenje stala v viharju in trpljenju življenja, vsaj na jesen našla svoj mirni kotiček in zaVetje pri hčerki. Kaplja za kapljo krvi je iztekala v napornem delu, da preživi sebe in hčer, da hčer izštudira, da .ji bo na stara leta v oporo in zaščito. Nič drugega ni videla, fcakor to svojo miljenko, svojo edinko, .svojo Leneko, za katero je izčrpala vso svojo delovno moč.
Drugo leto mineva. Lenčka še vedno doma brez službe. Beda odločuje grozečo usodo nad tisoči žena. tudi nad Lenčko. Ni bilo druge možnosti, drugega izhoda, morala se je odločiti, iti služit. .,Ne bojte se zame, mati."
230
tato ji je zagotavljala, ko «e je poslavljala, da bi v gostilni pri „Belem medvedu" zaslužila uekaj dinarjev. Mati je hodUa tja prat vsake tri tedne. Sezona je in mnogo tujcev prihaja tja. Rabijo pomoč, druga dekleta v hiši ne zmorejo vsega dela. Zdelo se ji je, da se je zoper njo zarotil ves okraj in ves svet. Ko se je vrnila iz šole kot novopečena učiteljica, so jo soseldja v pričakovanju skorajšnjega državnega namešcenja še »ekam spoštljivo ogovarjali, todak kmalu si je prikrita nevošcljivost vaščanov dala duška nad to bajitaTsko „gospodično" z najbolj bolečimi vq;>ra6an.ji in nainigavanji zastran službe. Tu in tam so njeni materi celo namignili, češ, LemSka bi lahko šla kara malo „pomaigat", pa je „gospodična" tako visoka in ošabna. Gostilničarka je še bolj slajdkobuo vzibičala materi srce in pamet, čeiš, „Vaša trajla je tako ošabna in mogočna, no, lahko bi prišla k nam včasih malo pomagat, takole ob nedeljaJi."
Lenčka je zastonj iskala službe v mestu kot doimača vzgojiteljica in učiteljica, zastonj je potrkala pri marsikateri meščaiuski rodbini, da bi jo sprejeli k otrokom, zaman se je priporočala pri uglednih osebah, vsi .so ji odgovorili, da ji sporoče, in so obljubili službo, ali toizadevuega odgovora je zaman čakala doslej. Nabrani strup ipraznih obljub se je kopičil v njej, pretresljiva resnica o vedno bolj rastoči bedi se ji je zabrazdil'a v dušo. Gospodarska kriza se je najprvo rajzlila na podeželje in. najbolj sta bili prizadeti mati in ona. Imovitejšei gospodinje eo raje doma eame šivale in krpale, samo da bi ne bilo treba Lenčkini materi odšteti tistih borih dinarjev. Kakor strupen val je pljuskmila kriza na vse strani; iz gospodarske krize je nastala eksistenčna kriza ini obenem usoden udarec človečnosti. Kriza, eksistenčna kriza je Lenčki majala njeno notranjost kakor vihar, ki v hudi uri vije drevje. Zdrznila se je in zaječala, trpela je do krvi, preden jid odpahnila duri novemu doživetju v poklicu — natakarice.
Skrivajoč svoje pravo lice, je stregla gostom pri omizjih. Živo ji je vstala pred očmi vsa krvava surovost tega življeinja; neprestano se je otresala mežikajočih in prežečih pogledov gostov in njihovih dvoumnih opazk, kadar .so se ozirali za njo. T<(ko ee je začela gluha proza, njena nema povest trpljenja. Zaman je čakala ma nastavitev, ki bi jo odrešila od trpljenja. Tako strašna muka je bilo njej vse, kar se naai'aša na službo v gostilni. Čim bolj si je dapovieldovala, da to ni mogoče, tembolj jo je kot top udarec pritiskal k tlom ta vrvež sluüie, brez toplote in uteihe, poln opolzkih besed in gibov. Sama v eebi razklana, je v tem brezuipju dosegla tisto napetost, da ni več odmikala svo.jih pogledov gostom, ki so jo poželjivo iskali z očmi.
Padala je z vso srditostjo nad brezsmisehiostjo veega, do dna razbo-lena in ponižana. Ničemur ni več ugovarjala, bila jei kakor razbita drago-tina, katere d.robce so smehljaje lovili „visoki" gostje stalnega omizja v svoje roke in se ž njimi poigravali. ,
Mrtva v siebi, izvržena iz dražbe, izročena ukazujoči, frivolni ter pijani gostilniški drhali na milost in nemilost, se je osula kakor cvetica, na katero se je zgrnil vlažni hlad. Svet pa ji je v svoji brezsronosti vtisnil nesmrtni pečat izgubljenke.
231
K plesnemu festivalu
Metoda V i cl m a r j e v a
Pokrajina. Atmosfera. Stanje. Esprit — naš i^az.
Pravimo; naša gruda,, naša ljubljena zemlja, prizaiavamo se k njej, Sveča'jio se ji zaobljubljamo; pokrajina nas lAlikuje, oblikuje narode; nosimo jo v sebi, vdihaTaTOo njejio atmosfero, smo njen izraz.
Narodni jezik, narodna pesem, ples, motiv, obrodi, igre, narodni inštrumenti, noše, šege, običaji, tudi to so izrazi atmosfere in Razpoloženja kraja in pokrajine. Vse to skupaj tvori narodno kulturo.
Nikoli ne smemlo in ne moremo narodnega izčrpavati, izrabljati, moremo in moramo ga samo nositi. Nedotakljivo je.
Mi Slovani smo tesno povezani s pokrajino. Naša narodna kultura, umetnost je verna njena podoba. Čimbolj se izgublja ta povezanost z naravo, pokrajino, temijolj se tudi izgublja iskrenost njenega izraza. Narodna umetnosit je spomin te iskrenosti.
Narodni ples (ljudski rples, kmečki ples). Narodna pesem — motiv, ki sam v sebi počiva, brez nujnosti, da se razvije. Je izraz prekipevajočega življenja, poln navdiha pokrajine. Je polno narodno priznanje. Najmočnejše je zastopan pri Špancih, Ciganih, Rusih, Madžarih, Srbih. Plesni obredi pri orienltalcih pa so tradicija prastare odmrle kulture.
Narodni ples je kal, iz katere edino je možna rast narodne plesne šole. In narodna šola je rast. Le iz te kali in iz te rasti predpostavlja narodna plesna šola pojem „instrumenta" in določa umetniško ustvarjanje. .
Španija ima narodno plesno šolo. La Argeaitina je velika, resnična narodna plesalka, velika reprezentantinja svojega naroda, veliko narodno razodetje, velika nositeljica narodnega izraza,
Pol.j.aki (na festivalu v Ljubljani) — to je premalo. KakoT že rečeno, narodni ples, stopnjevanje te narodne umetnosti morejo nositi Ic resnični narodni plesalci, samo balet ne zadostuje. Balet je plesna koloraiura, stil, ima svoje poslanstvo, ni pa narodna šola.
Težnja po njej se očituje pri Bolgarih. Lepo je to hotenje; njega urpra-vičenost, bi želela, da pokaže razvoj.
Srbska kola, črnogorska, slavonsko kolo, kakšne dragocenosti, neka,i svečanega, opojnega, sveto, resnično narodno priznanje, polni les plesni izraz. To so res narodne usedline, nekaj prastarega, močan navdih pokrajine — res kal, res motiv, ki sam v se^bi počiva.
Nasprotno pri Čehih. Kar so prinesli, že ni več pristno narodno, čeprav v narodu korenini, ampak je že meščansko družabno pobarvano; čuti se njih prevladujoča meščanska kultura.
Slovaki (Novi Sad) eo izraz mlade še ueizčrpane kulture.
Mi Slovenci imamo belokranjsko kolo, istrsko kolo in raj pod lipo pri Ziljanih. Dolenjci imajo nekak ples s svečami (plamenicami) ob priliki romanja. To je vse ...
Narodni ples pri nas izginja. Ali ni to samoobtožba!? Res močna je poplava tujih vplivov, vendar vprašanje je, ali nismo mnogo, mnogo premalo
232
nositelji res narodnega. Prav gotovo. Malo imamo še opore sami v sebi. Naša ni>oga narodna umetnost, kako si uničena, izpostavljena, vsa prodajna!
Vsakdo mora vedeti, da pravi nositelj narodne umetnosti in kulture nikdar in nikoli ne more Mti tujec, in vendar smo brezbrižni, mlačni: pasivno prepuščamto tnjini, kar ji ne gre. Dokler je tako, je govor, ž«lja po narodni šoli samo laž.
Ljubljanski festival slovanskih narodnili plesov je bila lepa, pozitivna zamisel, bil je bujen in poster, taka zgoščenost pristnega in nepristnega, da nami vzbuja vest.
Varujmo narodno plesno Ikvaliteto, stojmo ji ob strani, ker, odkrito rečeno: težka ji je pot,	:
Jubilej, ki ga ne moremo prezreli
Angela Vodetova Ta mesec bo Minka Govekarjeva izpolnila 60 let svojega življenja.
Kdor jo pozna, nehote ipomisli ob tej ugotovitvi: koliko energije, koliko mladostnega zanosa, koliko zanimanja si more ohraniti človek! Saj je Minka Govekarjeva ' prevzela zelo važno, lahko rečemo najvažnejše mesto med slovenskimi ženami: izvoljejia je bila za predsednico banovinske ženske zveze. Nalogam, ki jih zahteva od nje novi položaj, se posveča s takim mladostnim ognjem, da služi v zgled mnogim, mnogim od naših mlajših žen.
Kako na mestu je v svoji novi važni dolžnosti, najbolje dokazuje dejstvo, da ee krog njenih sodelavk širi, da se ji je posrečilo pritegnili k sodelovanju tudi ženske iz vrst naših najmlajših. Prepričana semi, da ji je to v ponos in zadoščenje, prav to najjasneje kaže, da ima kot predsednica popolno razumevanje za sodobno ideje in sodobne težnje žene ter njenega položaja v današnjih razmerah. Samo človek, ki je ohranil zelo mlado dušo, more tako dohitevati čas, posebno danes, ko se razvoj ne pomika v ipolže i-skeml tempu, temveč hiti s tako naglico, da ga je marsikomu težko dohajati.
Začetki njenega dela v banovinski zvezi jaSno pričajo, da je Minka Govekarjeva popolnoma na mestu, četudi zahteva njeno delo dosti napora, mnogo socialnega čuvstvovanja, poglobljeno izobrazbo ter spretnost, takt-nost in vrfrajnost. Celotni ustroj zvietee je taSko zasnovam, da ee koncentrira vsel žensko delo iz vse banovine v enem samem središču, iz katerega na,i izhaja po možnosti tudi iniciativa. Delo je razdeljeno po komisijah, ki
predstavljajo nekakšen izvršni organ vsega, za kar dado pobutlo posamezna društva ali pa posamezne članice osebno. Komisije so že začele IKislovati in Minka Govekarjeva je pokazala popolno raizumevaiije za najrazličnejša vprašanja iar se je povsem znašla v situacijah, ki ustvarjajo potrebo po novili akcijah. Pri vseh sejah je navzoča in povsod aktivno sodeluje in kaže zanimanje za vsa vprašanja — toda -ne navidezno, ioficielno, temveč iz čuta dožnasti, še ^bolj ;pa iz pog^lobljenega, človečarisketga čustvovanja. Odiborniee, odnosno članice posameznih komisij čutijo, da Minka Govekarjeva ni predhodnica samo po imenu, temveč zaradi stvari, zaradi osebnega zanimanja, iz čuta dolžnosti, ki ji ne dovoljuje zap-ustiti delovnega poprišča prav danes, ko se- ženam majejo tla ipod oiotgami, ko j& trel>a strnjene volje, da nam vsaj tisto malo pravic za enkrat še ostane, kar jiE še imamov Tröba je žen, ki razumejo, da je danes nastopila noVEÜ baza borbe za ženske pravice, za pravice človeka. In Minka Govekarjeva razume in spoznava ta novi položalj.
Prav glede na novo sitnacijo, v tateTO je danes postavljena tudi naša žena, «e je iznašla Minka Govekarjeva e pravo mladostno prožnostjo in s polnim razumevanjem položaja. Vsa 'zadnja leta, ko je prihajal na ženske pravice napad za napadom, je — dasi še ni bila predsednica ženske zveze — živo zasledovala borbo žen, ki jo je povzročila v prvi vrsti go-spodarsika ikriza, ter poraze žen, ki so jih doživljale doma in v tujini. Sodelovala je v skupnem boju poklicnih žen za njihove zahteve, sledila njihovim protestom tar se veselila pičlih uspehov, ki smlo jih tu in tam doselgle.
Ena izmed lastnosti, ki vzposaiälja Minko Govekarjevo, da je prevzela prav danes tako važno mesto v slovenskem ženskem gibanju, je v prvi vrsti njeno živo zanimanje za poklicne žene. Ona ne spada med tiste žene, ki so pozabile na svoj prvotni življenjski cilj, katerega so upale najti v poklicnem dielu, a so se mu vsled gospodarske ugodne zakonske zveze odpovedale ter pozabile na svoje nekdanje stremljenje — temveč je bila vedno z vso dušo ob straini tistih žen, ki jim je odločeno, da ei samo služijo svoj kmh. Sama prvotno učiltoljica, se je vedno zanimala zlasti za ta stan, za njegov napredek, za njegovo organizacijo, posebno pa za sodelovanje žensk pri skupnem delu za blagor stanu in za uspeh prosvetnega dela, v kolikor spada v delokrog učiteljic. Iskreno se je veselila, če se je iz učiteljskih vrst katera (povzpela ma vidno mesto, zlasti pa če se je uveljavila kot kulturna ali isocialka delaivjca. Njihova brezibrižnost Ipa jo je bolela, kakor da je sama oseibno prizadeta.
To priča, da je Minka Govekarjeva feministka pravega stila, eaj se zaveda, da daje ženi pravico do zahteve po enakoipravmosti v prvi vrsti poklicno delo in plodonosno- uveljavljenje v tem delokrogu. Njeno pojanova-nje ženskih pravic in dolžnosti jo označuje kot resnično napredno ženo in v tem pojmovanju stoji še danes tudi v idejnem pogledu v prvih vrstah.
Minke Govekarjeve ni navdušil šele povojni val feminističnih idej. ki so razmeroma pozno zajele tudi širši krog sloviemskih žen. Kot žena, ki živi s evojo dobo, ki -ne liči eamo med štirimi stenami svojega doma, ki je ne
705
zanimajo samo dogodki in težnje tlomačega kraja, je že v zgodnji mladosti ■postala zavestna borilka za žensko enakopravnost. Še zelo mlada se je razgledala po tujini in črpala od taim vse, kar je siccr pronicalo v naše živ-ljenje, a je vedno utripalo bolj v .počasnem ritmu. Že kot soustanoviteljica Splošnega ženskega društva (1. 1901) je skušala s Is-vojimi nazori prepojiti vse društveno življenje ter je s svojo iniciativnostjo in vztrajnostjo vplivala tudi na droge članice, ki so jim bile ideje, razgiJ>avajoče naprednejše žeiistvo tiujine, še povsem nove in tuje. Minka Govekarjeva je stremela iz tedanjega kopseirvativnaga ozračja naših itesnih razmer k širjemu spoznanju. In taka je ostala do danes. Šei sedaj je izredno dostopna novim, naprednim vplivom, ki povzročaj.o tudi v našemi ženskem' gibanju preipotrebno dinamičnost. Njeco delo in zanimanje se ni nikdar omejilo samo na delokrog onega društva, kjer je bila idejna vodnica, temveč je vedno sipromljala vse naše žensko udejstvovainje in je sodelovala, kjeirkoli jiei bilo potrebno.
Najbolj simpatična lastnost, ki oanačoije njeno delov je pa iskrenost, s katero se zavzema 'za človeka, ki prosi pomoči, bodisi da prihaja v poštev kot ixjsamezmik ali kot skupina, ki je kakorkoli prizadeta. Nešteto prošenj in pritožb prihaja na riaša društva: Mircka Govekarjeva jih pa obravnava in no rešuje hladno in „služibeno", temveč .s toplim čuvetvom reeničnoga človeka, s prepričanjem/ in voljo, da jw treba pomagati. V prosilcu vidi vedno človeka, pa najei nastopa kot posameznik ali kot ocilota. Šestdeset-Ictnico obhaja, toda v njej je še vedno oni mladostni žar, ki vzbuja v človeku eiituziazem ali ogorčenje id ki v današnjih bridkih časih krivice, nasilja in gorja ugaša — žal — že tudi v mladih ljudeh. Tak optimizean vzbuja zaupanje in poživlja v človeku vero v življenje in bodočnost.
Minka Govekarjeva ima za sdboj brez dvoma izredno ploduo življenje: kot mati — a tudi kot liteirarna, zlasti pa kulturna delavka. Toda tega dela ne bom opisovala — predolgo bi bilo in premalo intimno se mi zdi tako opisovanje za to priliko. Hotela sem le pokazati njen duševni obraz kot obraz borilke za ženske pravice, e tistimi potezami, ki ga danes — ob njeni šest-desetletnici — najlepše in najmladostneje ožarjajo.
D
Pomembna manifestacija žen
A. E.
anašnja gospodarska kriza postavlja državo v povsem novo situacijo, bodisi glede notranjo ureditve, kakor tudi glede odnosa z zunanjim svetom.
V obeh primierih so žene močno prizadete, kajti v notranji ureditvi prihajajo do veljave ukrepi, ki jemljejo ženi vse pravice; mednarodni položaj pa karakterizira neprestano rožljanje z orožjem.
Struje, ki prihajajo na površje v večini držav, nasprotujejo demokratičnim idejam enakopravnosti med posamezniki in narodi. Povsod, kjer si te struje laste absolutno oblast, ustvarjajo za žene nevzdi-žen položaj. Izdajajo odrödbe, vsled katerih izgubljajo žene delo in zaslužek, toda ne na
235
korist forezposelnim moškim — družinskim očetom, kakor so oHjuHjali. temveč zato, da läliko namtestijo slabše plačane m^Iajše žetaske moči. Kjer pa sprejmejo moške namesto odpuščenih žensk, jim, zmižaj«, pre-jieanke skoraj na polovico.
Dočim stremi današnja žena za popolni (gospodarsko osamosvojitvijo, smatra današnje oficijelno javno mnenje, da je edina žeoina naloga, da se čimprej poroči in rodi eimivee otrok. Zato je za žensko mladino odveč vsaka poklicna, pa tudi vsaka splošna izobrazba, razen gospodinjske. Zvesti tem načelom, so n. pr. v Nemčiji uvedli za ženske priglašence na vs» višja iz-obraževališča omejeno število. Danee je na etotisoče deklet, ki so dovršile šole, brezposelnih ali pa se morajo udinjati samo za hrano. —
Za večino današnjih imperialistično nastrojenih oblastnikov je značilno — kakor že omenjeno — njihovo vojno nastrojenje. To izvira iz obupne gospodarske situacije, o kateri so obljubljali, da jo bodo ugodno rešili za delavca in za delodajalca. Ker se ni posrečilo ne eno, ne drugo, je treba najti izhod iz zagate: možnost gospodarskega razmaha je treba najti v zavojevanju novik trgov. Nekatere države te svoje nakane nikakor ne skrivajo, saj kažejo vsi znaki, da se mrzlično oborožujejo in že očito groze svojim sosedom. V narodu pa ustvarjajo vojno razpoloženje z napačno pojmovanim nacionalizmom.
A kdo od tistih, ki od vojne nimajo ničesar drugega kakor trpljeaije, pomankanje in smrt, si želi vojne? Ali je kje mati, ti bi z veseljem poslala svojega sina v smrt?
iüemina naravna naloga je, da se bori za mir med narodi in proti vsemu, kar bi moglo zanetiti svetovni požar. Zato je razumljivo, da eo prav žene započele veliko svetovno akcijo, ki ima nameii, boriti se proti vojni in vsaki vojni politiki vobče.
T skupni volji so se združile knlturnie' delavke, pacifistke, feministke, pripadnice delavskih strokovnih organizacij, krščanskih ženskih društev in gospodinjskih zvez ter so sklicale v začetku letošnjega avgusta v Paris kongres, ki ga lahko smatramo kot edinstven pojav v zgodovini. Posrečilo se je, združiti na mirovnem programu žene vsega sveta in vseh ljudskih plasti, a tudi vseih naziranj. To je najboljši dokaz, kako močna jo ideja, ki je dala pobudo za to združenje.
Nad 1000 delegatk iz vseh držav se je enodušno izjavilo, da liodo delale za smoter, ki ga je postavil kongres: združiti v enotno vrsto najširše plasti žen v boju proti vojni in mjenlim vzro-k o ira. S tem bojem, je obenem združen boj za popolno osvoboditev žene.
Slovenke je zastopala na kongresu Marija Vilfanova, ki je oskrbela tudi vsa kongresna poročila in govore, iz katerih posnemamo sledeče:
Delegatke je pozdravil med drugimi tudi znameniti francoski pisatelj Henri Barbusse, ki je v svojem govoru lepo pokazal veliki ,i>omen kongresa: „Ta kongres pomenja zgodovinski dogodek, čegar pomena ne smemo in ne moremo prezreti: je veliki vzjxin k veliki zadevi ter odpira m,ogočne I>erspektive. Saj je prvič, da so se žene v množicah združile k pozitivni
236
tofiii, ki maj s korenino, to je z vzroki vred izruje nevarnost vojne ter privede ženo do končnega smlotra: k popolni socialni svobodi!"
Jedro kongresa je podamo v manifestu, na podlagi katerega je bila sprejeta resolucija, ki predstavlja osnovna načela v bodočem smotrnem delu enotne ženske fronte.
Manifest poziva žene na boj v imenu milijonov zatiranih iz vsehi krajev sveta, v imenn podjarmljenih ljudstev v kolonijah in v imperialističnih državah, v imenu stradajočih brezposelnih ter v imenu mladine, ki zre v brezupno bodočnosi
„Naš ,klic" — omlenja manifest med drugim — „velja vsem, ki nas morejo slišati, kajti me vemo: usoda ljudstev v letu 1934. vißi na niti bolj kot v letu 1914. Miroljulinimi izjavam kapitalističnih vlad ne moremo verjeti. Me žene vidimo, da grozi človeštvu katastrofa, ki ji t zgodovini ni primere. Naša dolžnoist je, da se branimo. Toda me vemo, da moremo odvrniti nesrečo, ki nam preti, samo tedaj, če se združijo v mogočnio enotno gibanje žene vsega sveta in vseh družatnih plasti, neglede na politično prepričanje in na svetovni nazor. Samo na ta način bomo zmagale."
Zato pozivlje kongres vse žene, ki jim je pri srcu usoda človeštva, k skupni borbi:
„za gospodarske, socialne in kulturne interese žen; za njihovo popolno enakopravnost;
proti oboroževanju plemena iu narodnemu šovinizmu, ki ščuva narod proti narodu in pripravlja novo vojno;
proti militarizmu in za popolno razorožitev;
za podpiranje vseh zatiranih narodov v borbi za njihovo osvoboditev, za podpiranje držav, ki vodijo politiko miru; -za demokratične pravice delovnega ljudstva v vseh državah; za ustvarjanje mirovnega razpoloženja med šolsko mladino. Matere, vcepljajte svojimi otrokom ljubezen do vseh narodov! Učiteljice, intelektualke, vzgajajte mladino v duhu mednarodne solidarnosti!
Resolucija postavlja kot izhodišče borbenih sredstev zahtevo po ženski enakopravnosti v socialnem, ekonomskem, političnem in kulturnem pogledu ter zahtevo po varstvu otroka v ekonomskem in duhovnem pogledu.
Četudi se žena zaveda, da more doseči enakopravnost le v družabnem redu, ki temelji na socialni pravičnosti, vendar smatra potrebno, da poslavlja že danee minimalni program, za čigar dosego naj se bori ob vsaki priložnosti. Današnje ženske zahteve obsegajo; razširjenje pravic, ki jih je žena doslej dosegla; zboljšanje socialiie zakonodajei in vse ustanove, ki naj olajšajo delovnim žeaiam združitev poklica z materinstvom.
Te zahteve so trojnega značaja: v prvi vrsti so one, ki zadevajo ženin položaj, druge gredo za izboljšanjem otrokovega položaja in naposled so zahteve splošnega pomena, ki prihajajo v korist ženskam in moškim, kakor na pr. izboljšanje socialne zakonodaje.
Resolucija precizira podroibno zlasti ženske aahteve, ia sicer, glede državljanskih in političnih pravic: enakost pred zakonom,
237
t^ravico do tlela ter tse ž njo združene dobrine, ki jili itiol-a nuditi sö-cialna zakonodaja delovnemu ljudstvu: vse vrste sociahicga zavarovanja, brezposelnlo podporo, družinske -doklade, eiiako pravico im tiržavno ©lužJ^o ter enake pravice glede sprejema in plačila; enake politične pravice; enako moralo.
Prav tako enakopravnost v kulturnem pogledu, pripustitev ženske mladine v vse vrste učilišč, enake pogoje za sprejem od naj-nižj.6 do najvišje šole.
Glede materinstva pa pravico do svobodnega materinstva ter pravico odtegnitve otroka militaristični vzgoji.
Xu je itreba pripomniti, da se program nove organizacije v bistvu krije 9 programom Mednarodne žens-ke aveze za volilno pravicoj vendar je^ med obema velikima ženskima orgainizacijama temeljna razlika, ki je ni mogoče prezreti. Ta razlika se kaže zlasti v taktiki, to je v načinu borbe, ki je pri novi organizaciji bolj ofenzivna in izrazita ter zasnovana na mnogo širjem terenu, kar daje vsemu gibanju realnejšo podlago: zajeti lioče najširše plafiti žen iz vsek vrst in vseh organizacij ter ne postavlja v teim pogledu nikakih mej, ki bi mogle ovirati čim jačji razmak. Tudi smoter je postavljen precizneje in dalekosežne je. Vendar pa obe organizaciji nikakor ne izključujeta možnosti skupnega dela. Zato upajmo, da se bomo znašli vsi v boju za skupno stvar.
Obzornik
Požrtvovalna sw.ialna delavka. Prejšnji mosec jc umrla meščansko šolska učiteljica Marija Mehletova. Skoro popolnoma neopaženo je šla ta smrt miiiio naše javnosti, celo mimo oficielne ženske javnosti. Pri pogrebu ni bilo niti enega „zastopnika" ali „zastopnice", temveč samo ljudje, samo tisti, ki so jo spremili na njeni zadnji poti iz iskrenega notranjega nagiba. Mimo in tiho je delala, mirno in tiho je ugasnila, mirno in tiho smo se poslovili od nje.
Marija Mehletova je bila učiteljica v Ljubljani na meščanski šoli pri sr. Jakobu. Bila je stroga a pravična in resnična skoro do fanatizma. Odklanjala je vsako površnost in vse navidezno. Te lastnosti so tvorile bistvo njenega značaja, po njili je bila odrejena njena včasih tragična usoda, a te lastnosti so dajale tiwli pravec in smer njenemu življenju in njenemu delu.
Z Viso temeljitostjo svojega značaja se je poglobila v .svoje učenke, poznala je njihove slabosti in težave, zanimala se je za njihove socialne razmere. Videla je, da so dostikrat prepuščene same sebi, zlasti kadar so imele po ves dan šolo, da se potikajo po cestah brez tople hrane, ker jih mnogo stanuje zunaj mesta in prihajajo v šolo tudi z vlakom. Saj prav za te učenke nismo imeli nobenega zatočišča. Zato je sklenila Mehletova, da jim bo pomagala. Še predno je šla v pokoj, je dala na razpolago prostore v svoji hiši za Cradoin za zavetišče revnim meščan-skošolskim dekletom, katerim se je popolnoma posvetila tudi še potem, ko je šla v pokoj.
238
Njeaa smrt ste mi zdi tragična pfaV zato, ker je tako rada živela zlasti sedaj, ko si je lahko uredila svoje življenje in svoje delo tako, kakor je zahtevalo njeno najgloblje bistvo. V izvrševanju službe to marsikdaj ni mogoče.
Skrb, s katero se je Mehletova žrtvovala svojim varovankam, ju v resnid ganljiva. Njeno zavetišče ni bilo tiste vrste „socialna institucija", kjer vlada uradni duh brez duše in srca, temveč resnično zavetje s toplini dihoin dobrote. Da jim je ustvarila čim lepšo domačnost med urami, ki so jih preživele deklice v zavetišču, jim je dala na razpolago tudi dvorišče in vrt, toda ne samo, da so ga gledale, temveč tudi uživale. Sadeži malega vrtička, ki ga je Mehletova vedno sama obdelovala, so bili na razpolago vsem gojenkam. P.rve redkvice spomladi iii vso zelenjad, ki je zrasla na vrtu, so použile one. Ko je dozorelo sadje, 50 imele skupen praznik „trgatve". Toda to je bilo vse brezplačno. Plačale so samo tisto, kar se je v resnici kupilo in samo toliko, kolikor je katera v resnici porabila, če je bilo za katero ugodnejše, je prinesla lahko živila s seboj, potem je ni prehrana nič veljala.
Da ni bilo treba plačevati režijskih stroškov, je priključila Mehletova svoje zavetišče „Društvn učiteljic", ki je oskrbovalo (pozneje kot „Dom učiteljic") za zavetišče podpore pri raznih oblasteh, predvsem pri banski upravi in pri me&tni občini. Žal, da so te podpore čedalje manjše, zavetišče pa čedalje bolj potrebno.
Dočim je za osnovmošolske otroke razmeroma kolikor toliko preskrbljeno, bi bila meščanskošolska dekleta prepuščena samim sebi, ko bi se ne bila zanje velikodušno ne zavzela Marija Mehletova. Kako se je zavedala potrebe po tem zvetišču, priča njena oporoka, kjer prepušča dosedanje prostore svojega doiria še nadalje svojim gojenkam pod vodstvom odbora zadrugo „Dom učiteljic".
Njeno resnično socialno čustvovanje, ki je danes kljub temu popularnemu izrazu izredno redek pojav, priča tudi dejstvo, da je bila Marija Mehletova, dasi je imela lasten prijeten dom, vendarle zvesta pristašica prizadevanja učiteljic za skupen dom ter od vsega početka zavedna članica zadruge, ki se je ustanovila namesto „Društva učiteljic", ki je moralo prenehati.
Prav tako se je zanimala za vsa ženska vprašanja in boje doma in v tujini, dasi osebno že davno ni bila „direktno prizadeta", kar smatrajo zlasiti mlajše kot dovolj opravičljiv vzrok svoje indolence.
Te vrstice sem napisala v spomin in v pobudo nu.ni v^eni, saj sveitli zgled Marije Mehletove najbolje kaže, kako mora biti človek do konca zvest svoji.jn idealom in težnjam, ne glede na osebne Icoristi in interese.	A. V.
Novi napadi na ženske pravice. Pod to parolo je priredilo naše združeno ženstvo dne 19. oktobra 1934. v Delavski zbornici protestno zborovanje. Povod jo dal načrt zakona o minimalnili mezdah, ki ga je izdelala Delavska zbornica.
Potreba po določitvi minimalnih mezd (eksistenčnega minima) je mnogo-vi-stno utemeljena v kaotičnih razmerah današnjega gospodarstva: v eni in isti gospodarski stroki se delavstvo plačuje tako neenako, da znaša na pr. zaslužek delavke v eni tovarni 290 Din mesečno, v drugi pa prav za isto storitev 720 Din mesečno.
Spričo teh razmer je povsem umljivo, da je med delavstvom postala aktualna misel o minimalnih mezdah. Žal, da hočejo nekateri realizirati to težnjo delavstva tako, da mu bo bolj v škodo kakor v korist. Načrt, ki ga je izdelala Delavska zbornica, predvideva zlasti za ženske tak plačilni sistem, ki je za zavedno delavko nesprejemljiv.
Pravilnik ne predvideva nikakih družinskih doklad, pač pa določa namesto njih za moške od 25. leta dalje take mezde, ki naj se približujejo rodbinskemu eksistenčnemu minimn, ki pa je pri nekvalificiranem delavstvu dosegljiv le, če jc tudi žena delno zaposlena.
239
Na podlagi tega gledišča i>redvideva pravilnik ža želiske iižje luezde kot zä iiioške, tako da bi zaslužila delavka po 4 do 13 dinarjev manj kot moški.
Določanje prejemkov v takem razmerju je nesprejemljivo z načelnega, pa tudi s praktičnega vidika. Predvsem bije v obraz načelu: za enako delo enako plačilo, od katerega nobena žena ne bi smela niti za las odstopiti. Toda glede določanja mezd po spolu pa ni nič manj teilten pomislek, da so nižje ženske mezde dvorezen nož za vse delavpstvo, ki ne oškoduje samo žensk, ampak tudi moške. Kajti podjetnik se pri oddaji dela ozira v prvi vrsti na tisto delovno moč, ki je cenejša, ne glede na to, ali je moški ali ženska. Zato je naravna posledica višjih moških mezd, da cenejša ženska delovna moč izpodrine moško. Z določanjem mezd po spolu se umetno ustvarjajo nasprotstva med delavci in delavkami, kar gotovo ni v prid njihovi stanovski solidarnosti, ki je danes edino orožje delavstva.
Razumljivo je, da je tak načrt pravilnika o minimalnih mezdah vzbudil med delavkami slabo kri in da so sklenile protestirati. Pridružile so se jim tudi žene iz vrst državnih nameščenk, saj tudi one bridko občutijo, da se danes reže kruü po spolu. Isto tendenco, okrniti ženo v njenih pravicah, pa ima tudi omejevanje števila ženskih priglašenk v strokovne šole, zlasti pa na učiteljišča, ki so za žensko mladino zadnji dve leti popolnoma zaprta.
Proti vsem tem krivicam, prizadejanim v zadnjem času, so protestirale zbo-rovalke. Zborovalke je vodila pi-edsednica „Zveze delavskih žen", žt. Brežarjeva, ki je tudi tolmačila načrt zakona o minimalnih mezdah ter pokazala na praktičnih primerih, kako zelo bi bila žena prikrajšana, če bi se načrt uzakonil in izvajal. Prečitala je resolucijo, ki jo je zveza že sprejela na zadnji plenarni seji in katera odklanja načrt v celoti kot skrajno reakcijonaren.
Solidarnostno izjavo z delavkami je podala zastopnica intelektualk — državnih uradnic, prof. Dora Vodnikova, ki je v toplih besedah prikazala .vso tragiko današnje žene — duševne delavke, ki ji jemljejo pravico' do izživljanja v poklicu, katerega ji skušajo na vse mogoče načine zagreniti: z odtrgovanjem draginjskih do-klad, z za;postavljanjem pri napredovanju, omejevanjem števila ženskih moči itd. Inteligentna žena ne' občuti samo zapostavljanja v materialnem pogledu, temveč zanjo je zlasti grenko tudi spoznanje, da ona, ki daje življenje, ne sme tega življenja sourejati. če rodi otroka, ,se mora bati, da bo rodila hčer, za katero ne bo kruha, ker je žena.
Enako toplo kakor govor Vodnikove je bila sprejeta tudi resolucija, ki jo je prečitala v imeanu državnih nameščenk. Resolucija zahteva, da se priznajo ženam v državni službi ustavno zajamčene pravice pri namestitvah in pri napredovanju, ki so enake za oba spola; dalje da se uredba od 13. aprila 1934. o spremembi draginjskih doklad prekliče; da zaslužijo tudi nižje uslužbenke dostojen eksistenčni minimum.
Zborovanja se je udeležilo društvo „äola in dom", v č^ar imenu je govoril predsednik dr. Lončar. Njegova izvajanja v tem pogledu se skladajo z resolucijo, v kateri je zbor zahteval, da se tudi ženski mladini nudijo najširše možnosti šolanja, da se zopet otvori učiteljska šola za žensko mladino, da se sprejemajo na učiteljišče absolventi srednjih in meščanskih šol, da določa o sprejemu v šolo ■sposobnost, ne pa spol.
Na koncu je podala svojo izjavo še privatna nameščenlca I. Mužamova, ki je naslikala bedni položaj svojih tovarišic, kako se čedalje bolj proletaiizirajo. Govorila je proti načrtu zakona o minimalnih mezdah ter je pozivala vse delovne žene, naj se združijo k skupni borbi za svoje pravice.
Udeležba ni bila zadovoljiva, razpoloženje apatično. Dasi je bil protest sklican v imenu delavk, se jih je odzvalo le prav zelo malo. Večina je bilo meščanskih žen, dasi so se z delavskimi samo solidarizirale. Pričakovati bi bilo' prav pri delavkah večjo uvidevnost potrebe po skupni fronti, kadar gre za njihove ženske pravice.	^
240
VSEBINA 10. ŠTEVILKE
Kmečka gospodinja (Janez Rožencvet) Zaznamovanci (Stana Vinškova) Drevo v polju (Erna Muaarjeva) Pod dalmatinskim soincem — Nadaljevanje — (Maša Slavčeva) Brez službe (Ema Deisingerjeva) K plesnemu festivalu (Metoda Vidmarjeva) Jubilej, ki ga ne moremo prezreti (Aagela Vodetova) Pomembna manifestacija žen (A. E.) Obzornik: Požrtvovalna socialna delavka (A. V.) - Novi napadi na ženske
pravice (T. B.)
Priloge: Naš dom — Moda — Krojna pola — Ročno delo Naslovna slika; Čehi na ljubljanskem festivalu. Foto L. šmuc, Ljubljana.
ženski svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina Din 64--, Din 32--, četrtletna Din 16--, za ItaUjo L 20--, posamezna štev. L 2 -, za U. S. A. Dol. 2-, za Avstrijo Sch. 10-, ostalo inozemstvo Din 85--. Posamezna številk» Din 5--. Modna priloga izide vsak drugi mesec. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici 12/U. - Izdaja Konzorcij „Ženski Svet" v Ljuliljani. Za konzorcij m uredni-štvo odgovorna Marica Bartolova. Tiskali J. Blasnikovi nasi., Univerzitetna tiskarna In litožrafija đ. <L v LJubljani. Odgovoren L. Mikuš.
li
ZA TO ZIMO PRINAŠAMO ZOPET NOVO IN BOGATO IZBIRO
DAMSKIH PLAŠČEU
Temni plašč iz sukna s pliš ali Krimer ovvaU nikom
Temni modemi plaši z novim prsnim okraskom, ovratnik iz krzna
Din 390>- Din 690--
Elegantni moderni plašč s širokim reverjem sivo-ćrno ali drap.črno iz angleškega blaga, ovrat. nik iz črnega krzna
Din 790--
TI VAR