Gospodarstvo. Iz seje kmetijske družbe. Zadnja seja se je vršila v četrtek, dne 7. julija, ob 8. <um zjutraj. Na predvečer so sl odborriiiki ogledali novo druzbeno drevesndco, hi se prav iepo razvija pod strokovnaim vodstvom g. Kapla. v Po Sitamjiu zapisnika je sprožil odbomik g. Hrastnik zeljo, naj bi Kmetij^ka dražba prevzela nakupovanje sena za erar, ker so lani razni pr^kupoi pooujali kmetom za dopedjano seno take ceoie, da so se razjokali. Obljublj'ali so po 270 kro.il, plaoevaH pa le 120 ikron za meterski stot. Predsednik je pnipomniil, da se Kmeti|ska družba v to ne more spusčati; ne bo pa nasprotovala podruŽDicam v tej zadevi. Iz nijegovega porooila je bilo razvidno, da so izostalevse naprošene drža^e podpore, razen iiekaiterdh manjših svot. Tudii jubilejna ifcmetijiska razstava bo morala Ietos izostaiii ^sled pomaojkanja gmotndh sredstev. Zanimiva je bila debata o nijegovem poročilu glede poman,jkaii]a hmeljskih drogov. V Slovenirjd se bo porabilo v prihodnjili letih okrog 4 miildjone hmeljovik. Hmeljarji želiljo uvoz, fcer domaoi trg ne .knije potreb; ilesna trgovina temu močno nasprotuje. Odboraik dr. Ivančic prosi Kmetijs.ko družbo, naj se obrne do vseh razpečevalcev hmeljskiih drogov da se vsaj ugatovi irazpoložljiiva množina do uporabe, ker je pac umevno, da se mora najprej zadostiti domačemu trgu. Odborcilik prof. Jarc želi, naj Ofcci v slučaiju pomanjikaiiija hmeiljovk staviila Emetijska dnužba primerne predloge za uvoz istih proti kompenzaoiji za dzvoz našiih vin. Odboraik Steblovnik govori o znižanju prevoznih stroškov po žeJeznioi, ker so ti strošfcd zelo veldifci. Tudi canina za eventualni uvoz je velika in se naj zniža. Odbornik Menoiing&r se izjavi proti znižanju carine, Pefovar pa proti uvozu sploh. Poro8ilu predsednika o blagovaiem prometu družbe, ki stalno narasga, je sledila zanimiva debata glede galice. Odbornik Zupanič je povdarjal, da Kmetijska družba letos ni znala izrabiti položaja glede trga z galico. Galice je zaeelo primanjkovati. Trgovcl so jo narooili pozneje nego pa družba; cena je po^kooilla. Kredit družbe je padel. Blago je bilo mokro in slab&jše, kar je ugotovila preiskava. Pred sedoiik je poročal, da dnuga preisikava nd našla manjših odstotkov in da ,so se odjemaloi zelo pooasi oglašali. Odbo-rnik Košar pravii, da je to posleddca mizeraega gmotnega stanja naših viinogiradniikov, ki si danes ne morejo vec naročiti in plačati galice za celo leto v naprej. Kmetijska družba naj prououje vprašaiuje, kako (bi se v teh težkih časih zadostilo neobhodndm potrel>am naših kmetovalcev brez iškode za družbo, a v korist tej ikmetsiki organizaeiji. Odbornik Petovar izjavllja, da je poslovanje družbe bolj počasno. Pri šesti to9M dnevnega reda, glede uradniskih zadev, želi od'bormiiik Steblovniiik, naj bi se vendar že enkrat uredila službena pragmatika In rešilo nujno vprašanje penztijskega foaida. Po isprejemu novo priglašenih članic se je pri slučajnostiih sklenilo prositi za preložitev sirarslkega tečaja v ŠkoJjilolM od 1. avgusta na 1. oktober t. 1. Kmetijska družba in naše gospodarstvo. Mnogo desetletij je bila Kimeti'jska diružba zaščitnica in duševna voditeljioa ibinetsikega napredka. Odkar pa so v njej zavladali radičevci, ojačeoii z demokraiii, je zacelo iti vse rakovo pot. »Kmetovidec« je izgubil mnogo simpatij, člani so postajali redkejšd, imcijativa družbe je splošno pešala. Občni zbori so biili prej zrcalo kmetskih žeij in sistemationega gospodarskega dela. Danes so postali palitiono fordšče. Niti blagovni promet se ne razvija več v prid kmetskim težnjam. Na zadnji sejd Kmetijske družbe so padle prav pikre besede na račun predsedstva. V splošnem so celo prijatel)! sedajnega režima povdarjali svojo nezadovoljnost z radičevskiim vodstvoim, ki se ne drži trgovskih oiačel in posluje vso bolj po geslu: »ima vremena«. Zato bi morala tudi Knnetijska družba zopet ikreniti na druga pota ter postati našemu kmetu to, tkar je bftl-a skozd desetletja: duševna voditeljiea njegovih gospodarslkih teženj! Rezanje vrhov (vršičkanje) je važno opravilo v nasih vinskih goricah. Ker se letos vsled ugodnega vremena trte bujno razvijajo, so žalibog mnogi vinogradniki že začeli vršioksti fer sl s t-em naredilii občutno škodo. Trte začnejo na novo poganjati, mladi poganjki so zelo obcutljivi proti peronospori, treba bo zopet škropiti in žveplati. Glavna škoda pa leži v fem, da porabi frta za te nove pogamjkc preoej rezervnah smovi na škodo prihodnjega leta. Kedaj je torej primeren čas za rezanjje vrhov, fci naj pospeši žorenje grozdja in asinDiilacijo vsled boljšega dostopa solnčnih žarkov? To opravdlo se naj izvrši navadno sredi mescca avgusta, vsekakor pa tedaj, feo je trta iistavdla svojo rast, kar se spozna ma tem, da vrhovi poganjk ndso več upognjeni navzdol fcakor srp, ampak molijo kvišku. Vrhi se potem odrežejo dober pedenj nad koljem ter porabijo za kompost ali živinsko klajo. Dosedaj se ni opažalo, da bi z galdco poškropLjeni deld škodovali živini. Tudi žveolani delii ne povzročajo nikake bolezni. V letošnjem susnem lotu bo trta menda prej zaoela zoreti in to opravilo se bo izvršilo inekoliko prej, kakor navadno, nikaikor pa ne že sedaj, ko še vedno biujno raste. Vrsrokajmo torej o pravem času, da ne oslabimo onib. očes, kii pridejo v postev prihodnje leto za rod. —>r. Sv. Urban nad Ptujem. Živinski in ikramarski sejem se vrši v pondeljek, dne 25. t. m. Hmeljske uši. Vzlde visem opominara so hmeljarji storiH letos le vrlo malo, da se obranijo raznih bolezni in škodljivcev na hmeIju. Izmed bolezni se je pojavila zilasti peronospora, ki se pa vsled suhega vremena ni mogia toliko razviti, da bi resno ogrozila pridelek. Izmed šikodlijivcev pa se je zlasti v Dravski dolini pojavilo mnogo uši, ki groaijo deloma unioiti prldelek. Hmeliska iuš prileti navadno na hmelj v celih rojdh in sficer kot krilata samica, ki znese Jajoka na spodnji strani Msta, dz ikaterih se izvalijo prave uši, kd so brez kril in ki se zopet dalje množe. Jeseni se zopet iziležejo 'krilate sanrii.ce, 'ki odletijo nazaj na sadno drevje, zlasti češplje, kjcr se dalje množe dn prezianiiijo ter spomladi zopet napadejo himeljj, navadno že ikoncem maja. Gotovo je marsikateri hmeljar že opazil v tem casu na hmelju veejo množino rnalih, črnih muh; to je muba-apbis, ki leže jajčka na spodnjo straca h;me:}jevega lista, iz katerih se izvaldjo male, zelenkaste listne uši, M se z neverjetno naglico dalje množe. Uš zabada svoj milček v list ter sesa sok iz njega. Posledica ;je, da ®e ilist začne sušiti in ako je dosti uši, posuši se cela biljka. Istocasno se pojaVi na hmelju tudi »mana« ali »imedovina«; eeflii ilist se namreč prevleče s tanko svetlo plagtjo sladkega listnega soka, kar zlasti dobro pospešuje plesnobo bmelja. Vizrok mane je tudi le uš, M zlasti v hladtnih letnih noceh pridno sesa sok, da se ogreje in ta sok kapa na spodnje lfete ter povzrooi takozvano mano, kl docela zalepi list ter mii onemogooi diihanje in se tako list inora posušifi. Tudi »sajavost«, katera se pofavi na listih v oblikd čme prevlaike, .povzroči edino le uš. Ko se >uši naseldjo na bmelj, se dalje oe seildjo, temve;5 ostanejo na eni in isti rastlini. Zato opazimo veokrat v enem hmeLjniku polno usi, do6im ije sosednd docela čist. Tako n. pr. letos v Dravsiki doillind opažamo uš v prvi vrsti na robu nasadov, ali le na enem delu in ne vedno na celem nasadu. Subi listl lin posamezne suhe rastline zlasti na robu bmeljraikov v Dravski dolkii so skoro izjemoma le posledlica Idjstme ušii>. Vedeti je treba, da kjer ni uši, tudi ni jnane (medoviine in medene rose) in kjer ni mane, tudi ne počrni hmelj od gljivice sajavosti. Zafo se je treba z vso silo boriti in z vsemd mogočimi sredstvi zatirati uš!i na hmelju, tudd v slucaju, da letos niso tako nevarne, odnosno se miiso pojavile v tako velikansikih množinah, ker «i>m manj jih undoimo, tem več jih bo prezifliilo in tem večja je možnost, da nam prihodiDJe leto naaesejo prav oboutno škodo. Kar letos lahko opravimo in z malimi stroški, bi bilo že prdhodnje Jeto morda sploh neinogooe. Naš'i himeljarji so lefos, v koliikor so sploh kaj storili, škiropil himeli le z modro galioo in apnom; to akropljenje pomaga edino le proti peronosporii, popolnoma raič pa proti listni usi. Kot umiiverzalno sredstvo zoper vse ibolezni in škodljivce hmelja smo prtiporooaild kombinirano sredstvo »Tutokil«. Ne^kateri napredni hmeljar}i so se res poslužili tega sredstva iin n)ih«v*i hmeljniki so danes popolnoma prosfi uši ter seveda tudi medene rose in sajavosti. Celo oni, (ki so šbropili iz Tuitobrlom že zelo pozno, imaijo v svojih nasadih mnogo manj usi, kaikor pa onii, ki niso sploh šikropilli, ali pa le samo z modro galico. Kakor pa je TutoMl dzborno ©redstvo zoper vse bolezni dn škodljivce hmelja, ipak je v prvi vrsti obrambno sred stivo. Kdor je torej zakasndl škropiti z Tutokilom ter ima danes v bmeljslkem nasadu polno ušii, ta se ne more več z uspehom poslužiti Tutobila, temveč moira vzetii jače sreditvo, da temerjuto uni^i celo zalego. NavadTio se je proti lkt- niim ušem priporočalo iškropljenje z zmesjo tobačnega izvlečka in crnega mdla. Pri tem pa je treba prevMnosti, ker ta zimes raida škoduje cvetu. V zadnljdh časdh se zlasti na Českem iln Bavarskem upotrebljava zoper uši na hmelju z iz\T9tniim uspehom ausiško sredstvo proti listni ušd. na hjme 'iju »Bl. 90«, bi je vpeljaiio letos tudi pii nas pod imenom »Dubisan«. Dubisan izdeluje itvomdoa Kašfel d. d. v Karlovcu. To sredstvo je na kmetdjski poskusni dn kontrolni postaji v Topcideru preiisikano in preskušeno ter od bmetijskega mindstrstva prodaja odobrena. Na 100 litrov vode treba 1 kg Dubisana. Vojvodiiinslki hmeljarji so se že lani kakor tudi letos zoper hmeljsko uš pridno posiluževali Dubisana in to z najlepSim uspehom. Žatecki hmelijaTJi pa ismatrajo to sred stvo kot edino, ki se da res z uspefaom uporabiti. Dublsan se dobi prd tvornici Kaštel d. d. v Karlovcu. Z (istotako dobnim uspehom kakor pri hmelju, se da uporabiti tudi zoper vse dnuge ilistne usi (na sadnem drevju, cvefliicah itd.). Za hmeiljarije pa je Dubisan kot sredstvo profi tako škodljivi hmeljski uši neprecenljiv. »Hmeljarstvo.« Iizdala dn založila delegaoija proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu. Maloikatera slovenska kojižica je bila tako iskana dn zaželljena kakor opis in gojitev hmelja. Vsak kmetovalec se je namreč hotel poučiti o hmeiljarsitvu, ker je sldšal din oital, da je hmel} najdobičkanosnejša kmetijska irastlina. Hrvati in Srhi so v minulem Jetu izdali nekoliko brošur dn opisov o hmeljarstvu, le mi Slovenci, ki prddeilujeino najboljši hmelj v državi, nismo iimeli miikakega navodila o gojitvii himeJja. Delegacija proizva/jaloev čilskega solitra, ki je izdala že toliko kmetijskib knjig in brošur, je iizpolnila želje tudi slovenskih hmeljarjev ter jim podarila knjižico »Hmeljarstvo«, bi na 40 straneh opisuje to pamogo. Opremljena je tudi s šestimi slika>md, ki pdjasimijejo irazvoj in gojitev hnne<lja. Vsebina tega spisa o^bsega v prvem odstavku opis, lastnosti in vrste bmedja, v drugem zasajanje hmeljnika, isaditev hmelja in oskrbovanje v pvein letu, v itretjem oddelku oskrbovanjt himeljnlika in sicer: obdelovanje zeanlje, gnoienje, obrezovanje itd.; v četrtem žival^ke in rastlinslke šikodljdvce in bolezni ma bmelju; v petem obiranje im v šestem sušenjf hmelija. Njena izčrpna vsebina omogoči vsajkemu bmeljarju, da se podrobno pouči o pravilnem gojenju din ravnanju s to rastlino. — Knjižico »Hmeljairstvo« dobi brezplačno vsakdo, ki se zanjo priglasi pri: Poddelegaciji proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Tunjaški trg 3, I.