O XXI. — Številka 36
KRANJ — sreda, 8. 5. 1968
ovitelji:    občinska konferenco Jesenice.   Kraifl, Radovljica, a Loka In Tržič. — Izdaja časo-1Qo podjetje Gorenjski tisk Kranj.
rrT,T7s o"cTI       STIČNE  ZVE7K  DELOVNEGA   LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob siedah in lobolah
Pomagati tistim, ki so pomoči najbolj potrebni
Rdeči kril na belem polju je simbol organizacije, 1 Jo pozna ves svet; simbol Rdečega krila, medna-odnc humane organizacije za nuđenje pomoči v vojni i i!tUru' V vojni pomaga in ščiti ranjene in bolne vo-. e» vojne ujetnike in civilno prebivalstvo, posebno ""ofe in v^ove, v miru pa skrbi za narodno higieno, n}aga žrtvam elementarnih nesreč, izseljencem in cialno ogrolenim, posebno skrb pa posveča otrokom, oh    ma* ie mednarodni dan Rdečega krila. To je enetn rojstni dan ustanovitelja te človekoljubne or-Mnizacije Henrija Dunanta (1828—1910), ki se je ob ■^ahutah v bitki pri Solferinu leta 1859 odločil, da je *j eba ustanoviti društvo za pomoč ponesrečenim v Rojstno leto Rdečega  krila je  1863, rojstno nesto pa 2eneva
Dol 6 V današnjem razklanem in ravnodušnem svetu, b0i,,etri Pr°tislovij, še smiseln humanitarni ideal s sim-v °m rdečega krila na belem polju? Odveč so taka ^rasanja zakaj zdi se nerazumljivo, da bi bili ljudje HQh°iSem g'"^' za Pomoč sočloveku, ki je pomoči šen Potreben, za poziv, namenjen vsemu najbolj-rnoč' ule&ne biti v človeku. Danes so potrebni po-jut I ponesrečeni Skopljanci ob ruševinah potresa, od** pres,r<*dani vietnamski otroci in matere z ranami napabna, pojutrišnjem ameriški mladeniči, ki ne Dan- Za^ai krvavijo v dlunglah daleč od domovine. Pot C>I p°magam, jutri bom morda le sam krvavo rnJe  OVa' tvojo pomoč. Je lahko kaj lepšega kot po-
Rati človeku vsem ljudem in s tem tudi sebi? fc0j(- e Vemo — res, v današnjem svetu manj kot kdaj-fye hPrcl — kaj bo jutri. Bomo potrebovali pomoč? Vse 1 »• bili vredni, če sami danes, zdaj, ko imamo bili ?ovoli' ko livimo, kot se zagre za ljudi, ne bi t is t Pripravlieni pomagati. Pomagati komurkoli, ne le nQ emu> ki ga poznamo in ga imamo radi; to je sebič-i,na omagati človeku, čeprav je daleč od nas, čeprav tlQllar"gačno barvo kole, čeprav ga nismo nikoli po-rup * prav veruje v drugačnega boga, čeprav ima tQs ' n° kulturo. Premalo, mnogo premalo bi bilo v
pQavesti' da smo ljudje, če ne bi bilo tako. linsk'tU<ii doma, blilje našemu srečnemu, ozkemu dru-bodo T11 °8">išču m tahko zgodi marsikaj. In ljudje brez r,ez hrane, brez strehe nad glavo, brez obleke, Pripr .ravi! ••Na take hude trenutke moramo biti Rdeč" Geslo   letošnjega   mednarodnega dneva
V si0Ra -ri*a ,c: "Rdeči kril je naša skupna skrb!« no ai.e"';' pa smo se letos odločili za široko, mnolič-tistep C'!° pranja obleke, odej in obutve — vsega v „a a' *ar ljudje ne potrebujejo več, kar jim je samo rebit}?!° doma, kar pa bi prišlo še kako prav ob mo-pa hf!n budem trenutku. Akcija bo v maju, v njej
To b° sodel°vaH številni aktivisti RK. na sv.»° pr,eizkušnja naše solidarnosti z vsemi ljudmi vin h •'' S trpijo, ki potrebujejo pomoč. Bomo opra-s°de/ov" P-dcči kril Slovenije si obeta velik odziv in tMvtda**1 B°mo dokazali da smo toliko zreli, da se hm naS P°membnosti akcije? In da bi le jutri lahko "sti. ki bi prosili za pomoč? (—at)
d
Občinska konferenca SZDL Kranj Je včeraj pripravila posvetovanje o zdravstvu. Foto Pcrdar
S posvetovanja v Kranju
Sedanji sistem zdravstvenega zavarovanja naj bi le izpopolnili
Torek, 7. maja. Danes dopoldne je bilo v Kranju širše posvetovanje o predlogu sistema za zagotovitev osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja prebivalstva. Posvetovanje je pripravila občinska konferenca SZDL Kranj, udeležili pa so se ga predstavniki zdravstvene službe, socialnega zavarovanja in družbenopolitičnih organizacij vseh gorenjskih občin.
•    i-o* i   ločila le oblike zdravstvene
Uvodne mi.sli  na posvetovanju je  podal  tov. Edgar Vončina,   poslanec soclalno-zdravstvenega  zbora zvezne skupščine. Udeleženci so se v daljši razpravi zavzeli za to, naj bi ne odpravljali sedanjega sistema zdravstvenega zavarovanja, ampak naj bi ga le i .'HM. "''uli. Sprejeli  so tudi nekaj osnovnih stališč, ki bodo služila pri nadaljnji javni razpravi, ki bo trajala vse do   konca  junija.   Tako so med drugim menili, naj ostane osnovno zdravstveno varstvo tudi vnaprej v sistemu zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi ga še naprej izpopolnjevali in  razvijali, tako da   bi  sčasoma   prerasel v enotno    zavarovanje vsega
prebivalstva. Znotraj tega enotnega sistema so dane vse možnosti za ločeno obravnavanje posameznih kategorij zdravstvenega varstva. Ohranili naj bi teritorialni prineip organizacije zdravstvenega zavarovanja zato, ker zagotavlja občanom popolnejše in cenejše zdravstveno varstvo.
Za izpopolnjevanje tega sistema je nujno, da se izpopolnjuje tudi samouprava zavarovancev in krepi vloga družbenopolitičnih skupnosti. Udeleženci posvetovanja so menili, naj bi federacija sprejela samo splošni zakon o tem sistemu, s katerim bi uredila sistem zdravstvenega zavarovanja tako, da bi do-
ločila le oblike zdravstvene?! varstva, ki jih to zavarovanje  mora  vsebovati,  ne pa tudi njihovega obsega. Prav tako naj bi imele republike možnost, da se same odločijo o tem, ali bodo oblike zdrav« stvenega varstva izpeljane t sistemu  zdravstvenega zavarovanja ali s posebno organizacijo. S splošnim zakonom naj b| tudi ne posegali niti v organizacijo zdravstvenega zavarovanja niti v organizacijo zdravstvene službe.
Več o nekaterih Izhodiščih za zagotovitev osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja prebivalstva bomo v našem časniku objavili v treh nadaljevanjih na 4. strani.     S. Z.
i
•••••••••••••••••••••••••••••••••^
j Razstavljamo
in
prodajamo
DNEVNE SOBE
TURTSTIČNA RAZSTAVA POHIŠTVA
SPALNICE • KUHINJSKO POHIŠTVO # SEDEŽNE GARNITURE # OBLOC HLADILNIKE VSEH VRST # PRALNE STROJE GORENJ
BOHINJ HOTEL JEZERO mu
111(1
ZA POD • ZAVESE, PREPROGE
od 24. V. do 3. VI. 1968
................1
V Kranju bo v petek in soboto
šesti kongres gasilske zveze Slovenije
Gorenjska metropola — Kranj — bo v petek in soboto sprejela okoli 250 delegatov šestega kongresa gasilske zveze Slovenije. Poleg delegacij vseh slovenskih gasilskih društev tn gasilcev iz drugih republik, se bodo kongresa udeležili tudi predstavniki gasrlskih organizacij iz zamejstva — Celovca, Gradca, Trsta, Gorice, udeležili pa se ga bodo tudi madžarski gasilci.
Kongres gasilske zveze Slovenije bo začel zasedanje v petek dopoldne ob desetih, ko bodo po izvolitvi organov kongresa in sprejetju poslovnika prebrali poročilo o delu gasilske zveze med petim in šestim kongresom, nate pa bo predsednik slovenske gasilske zveze Metod Rotar prebral referat o nadaljnjem razvoju gasilske službe. Po referatu pa bodo o položaju te organizacije spregovorili še posamezni udeleženci kongresa. Popoldne bosta zaseda. 11 dve kongresni komisiji, in sicer organizacijsko propagandna in strokovno tehnična. Naslednji dan — v soboto, 11. maja — bodo udeleženci kongresa poslušali poročila o delu komisij, po razpravi pa bodo sklepali in sprejeli kongresne dokumente in na koncu sprejeli sklepne ugotovitve VI. kongresa gasilske zveze Slovenije.
Očiščene in zniržrijene morske ribe
v prodajalnah
V Kranju se na to pomembno manifestacijo slovenskega gasilstva vestno pripravljajo, saj so same priprave za tehnično izvedbo kongresa v končni fazi, pripravljen pa je že tudi program prireditev, ki bodo v Kranju v počastitev kongresa. Tako bo že v četrtek zvečer pred kranjsko občinsko skupščino koncert kranjskega pihalnega orkestra, medtem ko bo v petek zvečer koncert v dvorani kina Center. V soboto, 11. maja bo ob osmih zjutraj na stadionu Triglava v Kranju republiško tekmovanje moških in ženskih gasilskih enot, ob 15. uri pa bodo tekmovanje slovesno končali in podelili priznanja in diplome za dosežene uspehe. V soboto ob 17. uri pa se bodo v nogometu pomerile tudi gasilske reprezentance, medtem ko bo zvečer na šmarjetnl gori tovariško srečanje udeležencev kongresa.
Meti glavnimi temami VI. kongresa gasilske zveze Slovenije v Kranju bo prav gotovo vprašanje financiranja te množične organizacije, saj je znano, da imamo danes v naši republiki okoli 100,000 organiziranih gasilcev v gasilskih društvih po naseljih, mestih in delovnih organizacijah. Drugo važno področje kongresne razprave bo tudi vprašanje, ali se nase gasilstvo razvija vzporedno z gospodarskim in družbenim razvojem ali ne. Delegati bodo spregovorili tudi o tehnični opremljenosti gasilskih enot, o strokovnem izobraževanju.
Na kongresu bodo sprejeli tudi dve zanimivi pobudi, in sicer naj bi bili gasilci od sedaj pobudniki organiziranih krvodajalsko akcij, medtem ko bi člani gasilskih društev prevzeli tudi nalogo širjenja knjig Prešernove družbe in s tem knjige približali širšemu krogu slovenskih bralcev.
V. Guček
V skladih za tretjino manj denarja
Zdaj, ko so zaključni računi gospodarskih organizacij v škofjeloški občini narejeni in podatki za celotno gospodarstvo in po posameznih skupinah zbrani, lahko žal napišemo le to, da je podjetjem ostalo na voljo precej manj denarja kot v letu 1966. Toda zakaj? Obseg proizvodnje je bil lani skoraj povsod večji kot leto prej. Prav tako se je za 4% povečal izvoz, fakturirana realizacija je bila večja za 12%, plačana realizacija za 6%. To so torej ugodni podatki in vendarle imajo gospodarske organizacije v skladih za tretjino manj denarja?
Nujno je torej, da so se povečali stroški proizvodnje pa tudi dajatve družbi. Materialni stroški so narasli zaradi povišanih cen reprodukcijskega materiala in dražjih uslug, čeprav so se obresti na osnovna sredstva zmanjšale, so zaradi njihove revalorizacije gospodarske organizacije škofjeloške občine lani plačale za 26% več obresti kot leta 1966. Osebni dohodki, ki so se povečali za 10% so tudi po svoje prispevali k manjšim skladom.
Zaradi povečanih poslovnih stroškov je seveda padla tudi produktivnost, izražena s finančnimi kazalci in to za 3% v primerjavi z letom 1966, s tem pa tudi ekonomičnost poslovanja. Podjetja so sicer uspela znižati zaloge za 3%, to pa ni bistveno vplivalo na likvidnost, saj so se hkrati terjatve povečale za 32%. Precejšen problem je torej medsebojno zadolževanje, ki spričo pomanjkanja razpoložljivih sredstev vodi podjetja v nelikvidnost.
škofjeloški gospodarstveniki menijo, da kliring lahko izboljša likvidnost gospodarstva, vendar bi se morala razlika med terjatvami in obveznostmi gospodarstva hitreje povrniti kot to predvidevajo predpisi. S. Z.
Občinski odbor RK je v ponedeljek priredil sprejem v počastitev mednarodnega dneva rdečega križa. — Foto F. Perdan
V Sloveniji 700 miličnikov premalo
Vsak dan so na naših cestah prisotni miličniki, pa naj P"? za prometne miličnike z belimi narokavniki in belimi kapa"11 ali pa za »standardno« modro uniformo. Kakšne so Pra.Y/* prav naloge naša milice? V prvi vrsti je naloga naših mili1-1?1' kov, da varujejo življenja in varnost ljudi, preprečujejo • odkrivajo kazniva dejanja, vzdržujejo javni red in mir, skrDr jo za prometno varnost na naših cestah in da pomagajo nujnih primerih kot so razne elementarne nesreče in epi"ej mije. Skratka, naši miličniki opravljajo tiste naloge, ki zaščitijo občana pred nasiljem in mu omogočijo mirno 1 varno uživanje dobrin. Lahko rečemo, da je to pomernof1 dejavnost, saj omogoča nekatere pogoje družbenega s0^*5 brez katerega si ni mogoče predstavljati nadaljnjega napre nega razvoja družbe. ..^
Da pa bi bili miličniki kos vsem nalogam, pred katere J postavlja naša družba in njen vsakodnevni razvoj, pa Je .S« trebno hitreje dopolnjevati nezasedena delovna mesta 111'
1 "SU^
nikov, hkrati pa je potrebno izpopolnjevati njihovo spl°s
in strokovne usposobljenost. Seveda pa jc učinkovitost milice odvisna tudi od drugih elementov kot so organiz dela, tehnična opremljenost in podobno
dela aciJ3
V naši republiki že nekaj let ugotavljamo, da nam Pr.irnaejg kuje miličnikov, kajti zelo redke so postaje milice, ki bi fc^v zasedena vsa delovna mesta. Na več postajah in oddelkih lice manjka četrtina miličnikov, nekje celo polovica. V za<%j|3 šestih letih se je število miličnikov zaradi večjega »t*■ odhodov kot prihodov zmanjšalo za 474 ali poprečno 80 let Skupno pa manjka sedaj v naši republiki 690 miličnikov, bi hoteli imeti v petih letih zasedena vsa miličniška delo mesta, potem bi moralo vsako leto obleči modro un''°rviJi 140 moških, poleg tega pa bi morali zagotoviti še toliko n° miličnikov, kolikor jih vsako leto odide iz milice.
Lani so v Ljubljani pri strokovni šoli za notranje za jcto ustanovili  tudi  oddelek  miličnikov-kadetov- ki  vsako ^ sprejme 150 učencev. Poleg tega, novega načina izobražev miličnikov, pa je v teku še dosedanji sistem izobraževa
v katerega sprejemajo moške do 25 let starosti. Ta način
braževanja miličnikov traja dve leti, medtem ko se - -izobražujejo tri leta. Po končanem šolanju pa morajo nu J£J ki še na obvezno prakso na postajo milice. Vendar z 'j<-, hitrega družbenega razvoja miličnikom ne zadostuje le zn'v$! ki so si ga pridobili z rednim ali izrednim študijem, ^^ii morajo izpopolnjevati svoje znanje tudi na delovnem & po posebnem učnem programu. eStiJ Katere so glavne karakteristike miličnika? Na prvem ij. je seveda duševna in telesna razvitost, nadalje moralno-^ tična neoporečnost, riled osebnimi lastnostmi pa sta na mestu poštenost in resnicoljubnost. Seveda mora imeti nik poleg osnovnih človeških vrlin še vrsto drugih V°n ^ lastnosti kot so iznajdljivost, sposobnost opazovanja. ^ (i logičnega sklepanja, miličnik pa mora biti hladnokrven ^ mora znati obvladati v psihično napetih trenutkih' * p lastnostim pa moramo prišteti tudi zanimanje mihc° ugotavljanje resnice in veselje do dela. v f
Kaj še vpliva na znanje in sposobnosti miličnika. rrpji' tovo najprej splošna izobrazba, poleg nje pa tudi oDVi vsaj enega tujega jezika. K učinkovitim sposobnostmii mno pripomore poznavanje predpisov, po katerih delajo> n,P za notranje zadeve. Miličniki morajo biti vozniki m „j. vozil, smučarji, dobri strelci, obvladati morajo ;iu^°'bi \$ delovanje radijskih oddajnikov in sprejemnikov in se naštevali. , oSj fl1^
Za učinkovito delo milice pa so zelo važni tudi oa"^K miličniki in občani. Milica je ena izmed institucij v f državnega aparata, ki poleg preventivnih uporablja ^,0j\i gresivne ukrepe, vendar le proti tistim ljudem, ki 'ffiZ kršijo ustavo in z zakoni predpisane P';o ^ občanov. Skratka, pri ukrepanju se mora niki držati pravila, da uporabijo najmilejši ukrep, s
svoboščine občanov. Skratka, pri ukrepanju se rnoiaJ^ri niki držati pravila, da uporabijo najmilejši ukrep, s f še lahko zagotove izvršitev svoje službene dolžnosti- ^jjR Ob vsem tem lahko zapišemo, da je treba pri vS^p0ŠteJ vzgoje in izobraževanja ter sprejemanja miličnikov jjjd,. zahtevo časa — in ta je v tem, da se miličnik obnas ^ K kot nerazdvojni del družbene sredine, v katen deluje ^ 0. sko predpisanimi nalogami.
Na Jesenicah
Dva sodnika za prekrši^
Pri sodniku za prekrške jeseniške občine je pc^J. lani še vedno 400 nerešenih zadev. Poleg toga lan«- ^ jemo, da bo letos najmanj 2300 novih zadev, ki K$.o J obravnavati sodnik za prekrške. Razumljivo je, ° t0 (P p sežnega dela ne more opraviti samo en sodnik, ^ 0 i zadnji seji občinske skupščine odborniki sklcn^j služba okrepi s še enim sodnikom. Po tem ^#&fif' občini sistematizirana naslednja delovna mesta
Iz radovljiške občine
Industrijska proizvodnja v prvem trimesečju
Podatki o industrijski proizvodnji v letošnjem prvem Četrtletju v radovljiški občini kažejo, da je bila vrednost proizvodnje sicer za 4% večja kot v lanskih prvih treh mesecih, da pa klJub temu za 5% zaostaja 13 planom. Plan letošnje tro-mesečne proizvodnje so pre-segli v Verigi Lesce za 18%, » Iskri Oteče za 2%, v LIP JUd za 29 %. v Suknu Zapu-za 55% in v Vezeninah filed za 4%. Vrednost proizvodnje je bila v LIP Bled le-*0s 3,500.000 Ndin večja kot kni v prvih treh mesecih, v Suknu Zapuže za 2 milijo Jin 300.000 Pa v Plamenu 2,700.000 Ndin
d°vljica za 800.000 Ndin ter v Elanu v Begunjah za milijon Ndin.
poglejmo na kratko še, kaj nam kažejo primerjave za Prvo lansko i,n letošnje tri-m°socje glede količinske pro-^vodnje. Od pomembnejših Bkupin izdelkov so letos na-**4ll| već kot lani: kovanih ln varjenih verig pri Verigi, J*2Vlc Pfi Verigi (kar za zakovic pri Plamenu «a   251 %),    f inomehaničnih
S°olkov pri T1° (Za k'3 /»), laboratorijskih kerni
. ».^din večja in v Verigi za Ndin večja, manjša Kropa za Almiri Ra-
lan ■ ^ernični tovarni Pod-gr • ža8anega lesa iglavcev, vrat plošč' industrijskih Lip jS. ladijskega poda pri tfca Ult!d, česanih volnenih 206 0/1," V Sukr»u Zapuže (za ko
ostalih finalnih izdcl-toV) (razcn športnih rekvizi-deiit0V Elanu in kakaovih iz-Losp^V v Sumi Gorenjka v
v«m t • ManJ kot lani v Pr_ diii-    !mesećju pa so nare-• vijakov v Verigi in Pla-
menu, volnenih mikanih tkanin v Suknu Zapuže, vrhnjih volnenih pletenih in sintetičnih tkanin v Almiri, čipk in vezenin v tovarni Vezenine Bled ter — kot že rečeno — športnih rekvizitov v Elanu.
Po poročilih iz posameznih industrijskih podjetij je preskrba z domačim reprodukcijskim materialom v vseh podjetjih dobra, prav tako je v glavnem dobra tudi preskrba z uvoženim materialom, razen pri Plamenu, Iskri Otoče, LIP Bled in tovarni čokolade Sumi — Gorenjka, kjer je slaba. Naročila za izvoz so ugodna v Verigi, Almiri, Vezeninah in Elanu, slaba pa pri Plamenu, Iskri Otoče in LIP Bled. Vrednost izvoza v prvih treh mesecih letos je bila 337.700 dolarjev, kar je za 27 % manj kot lani v prvem trimesečju. Več kot lani v prvih treh mesecih sta izvozih samo dve podjetji, in sicer Elan za 9% in Almira za 185 % (pri nizki lanski osnovi). Lani so v prvem tromesečju izvozili 15 % celotne industrijske proizvodnje, letos pa le 9%, vendar pričakujejo, da se bo to stanje v prihodnjih mesecih izboljšalo zaradi iskanja novih tržišč in sklepanja pogodb.
Tudi plačana realizacija je v letošnjih prvih treh mesecih za 10% manjša kot lani. To velja za celotno gospodarstvo občine, medtem ko je samo industrija kar za 21 % pod lanskim nivojem. Kmetijstvo, GG Bled in obrt pa imajo letos boljšo realizacijo kot lani, medtem ko pa so tudi trgovina, gostinstvo in komunala pod lansko ravnijo. V glavnem vsa pod-
jetja — razen tovarne čokolade Sumi — Gorenjka — javljajo slabo plačevanje računov. In še en podatek: letošnja tromesečna plačana realizacija je v vsem gospodarstvu radovljiške občine za 29 % nižja od lanskoletnega poprečja treh mesecev, v industriji pa za 28% nižja. V Radovljici menijo, da je nedoseganje v tem času objektivno, ffer še ni turistične sezone in sezone večjih nakupov v gostinstvu in trgovini, medtem ko pravijo, da je nedoseganje v industriji le problematično, posebno še, če vemo, da je večina industrijskih podjetij (razen Plamena, Iskre Otoče, LIP Bled in tovarne Sumi — Gorenjka) javila ob koncu marca občinskim upravnim organom ugodno prodajno situacijo, (-a)
Razpisna komisija pri VETERINARSKI POSTAJI RADOVLJICA
RAZPISUJE
po 112. členu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delov, organizacijah ter 70. členu statuta postaje
DELOVNO MESTO
DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati šc naslednjega: da |c diplomirani veterinar z opravljenim strokovnim izpitom in da ima najmanj 10 let prakse.
Vlogi mora kandidat obvezno predložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovaniu.
Vloge je treba poslati na naslov razpisne komisije pri Veterinarski postaji Radovljica do vštetega 31. maja 1968.
V Kroju že sedaj mislijo na jesen
Kupci bodo lahko izbirali med 150 različnimi modeli jesenskih
in zimskih plaščev
Podjetje Kroj v škofji Loki si že dolga leta utira pot med mnogimi tovrstnimi podjetji v državi s kvalitetnim delom kot tudi z modnimi modeli. Z vztrajnim delom jim je uspelo, da so v proizvodnji moških in ženskih plaščev dosegli vrh jugoslovanske kvalitete.
Tudi letošnja spomladanska kolekcija je prinesla velik poslovni uspeh, saj so prodali 14.000 spomladinskih plaščev. K temu je deloma pripomogla dovolj velika izbira modelov in barv, ver-
Ws*rn„ »^Poldne so v Naklem svečano odprli nov dom upokojencev, v katerem bo lan, * Podružnice in klubska soba z bifejem. Nekdanji senik so upokojenci preuredili v n*bh-aj„VeUko Požrtvovalnostjo in prizadevno stjo. Denarna sredstva so zbrali z dvakratno v*rn.      ak«';o mod svoMmi Wa.nl  pomagail pa so jim še občinska skupščina Kranj, to-
telj otvoritve in republiški odbor društva upokojencev.
jetno pa največ to, da je podjetje pričelo dobavljati spomladanske plašče že v januarju. Tako so potrošniki le-te lahko kupili že na začetku sezone, kar ni običajno za našo trgovino. To je novost na našem tržišču, ki pa zahteva seveda dobro sodelovanje med proizvajalcem in trgovci. Prav temu pa v Kroju že nekaj let nazaj dajejo velik pomen, zato tudi uspeh ni izostal.
Spomladanski uspeh jih je prepričal, da morajo tudi jesenske modele ponuditi potrošniku dovolj zgodaj. Zato že od aprila delajo s porfmo zmogljivostjo. Za to sezono pripravljajo še večji izbor; kar 150 modelov, iz raznovrstnih domačih in uvoženih materialov ter v modnih barvah. Namesto klasičnih tkanin moherjev in cibelinov bodo letos jesenski in zimski plašči izdelani predvsem iz mešanice česanih in mikanih prej. Kupci bodo lah-
ko izbirali med cenenimi, toda še vedno kvalitetnimi modnimi plašči in ekskluziv« nimi modeli, ki bodo izdelani iz najkvalitetnejših uvoženih tkanin — 100-odstotne-ka kašmira vn podobno. Večina modelov ima okrasno šive, ki so sedaj tako priljub. Meni in V modi. V podjetju so za izdelavo teh na bar Hi posebne šivalne stroje, ki omogočajo različno dolžino in debelino šivov.
V Kroju pa niso uspeli samo s prodajo izdelkov, temveč so tudi dobro gospodarili saj so lani dosegli za 42 % večje sklade kot v letu 1966. Tudi poprečni osolunl dohodek je večji kot v drugih škofjeloških pod jot jih, saj je lani dosegel 1020 N din. Zelo skrbijo za obnovo in modernizacijo strojev, saj se pri njih le-ti amortizirajo prej kot v petih letih. Vso to in posluh za modne novosti pa je prineslo uspeli pod. jetju. S. Zupan
F,,t»: Tranc Hribernik
Kolikšna je taksa za potne liste na Jesenicah?
Znano je, da so zvezni organi predpisali povečano takso za potne liste in vizume. Ta odločitev je upravičeno izzvala precejšnje nezadovoljstvo mod prebivalstvom. Večina občin pa je predpisani znesek znižala, zdaj pa je to storila tudi jeseniška občina.
Lani so na Jesenicah izdali 3481 potnih listov in vizumov, letos pa samo 383. Lani so dobili za takse za potno liste in vizume 5,800.000 Sdin, letos pa 5,699.150 Sdin, torej skoraj enako kot lani, čeprav so izdali 3098 potnih listov in vizumov manj.
O tem vprašanju so razpravljali na zadnji seji občinsko skupščine. Odborniki so sprejeli odlok, da se občinske upravne takse za te listine plačujejo po naslednji tarifi:
za izdajo in podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino 5000 Sdin Ln za vizum v potni listini za ve6 potovanj 2000 Sdin.
S tem je tudi jeseniška občina ustregla žc<ji občanov, naj se te takse znižajo na razumno višino.
J. Vidio
Kako izdelati sistem, v katerem bi bil zavarovanec oblikovalec pravic?
Ob »Predlogu sistema za zagotovitev osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja prebivalstva«
V povojnem obdobju smo dosegli pomemben razvoj zdravstvenega varstva. Sirila in krepila se je mreža zdravstvenih zavodov, tehnična opremljenost in kadrovska zasedba. V zdravstvenih zavodih je zaposlenih danes okrog 150.000 delavcev, od tega prek 17.200 zdravnikov. Število bolniških postelj se je povečalo od 3,1 na 1000 prebivalcev v letu 1948 na 6 v letu 1966. Doseženo je bilo splošno izboljšanje zdravstvenega  stanja  prebivalstva Jugoslavije.
Pomembno vlogo ima pri tem sistem zdravstvenega zavarovanja kot posebna oblika združevanja sredstev delovnih ljudi v skupne družbene sklade, namenjene za zagotovitev njihovega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zavarovanja. V Jugoslaviji je v zdravstvenem zavarovanju delavcev in kmetov zajeto skoraj vse prebivalstvo, v Sloveniji pa 99,4 %.
Za boljšo presojo izvajanja in rezultatov zdravstvenega varstva v naši republiki je primerno, da uporabimo 10-letno obdobje. Tako je v zadnjem desetletju rasla udeležba zdravstva v nacionalnem dohodku v poprečni letni stopnji 15,51 %, katr je nekoliko manj od jugoslovanskega poprečja. Udeležba sredstev za zdravstveno varstvo znaša okrog 5 % od nacionalnega dohodka, kar je nekoliko manj kot v zveznem merilu, kjer znaša okrog 7%. Z vidika učinkov zdravstvenega varstva, to je zdravstvenega stanja prebivalstva, je prav, da opozorimo na naslednja dejstva: značilnost delovanja sistema zdravstvenega zavarovanja delavcev je, da za 2,2% na leto konstantno narašča udeležba aktivnih zavarovancev v skupini odraslega dela-zmožnega probi vaJstva. Delež zavarovanega prebivalstva iz tega zavarovanja v celotni kalkulaciji je 80%. To dokazuje, da obsega delavsko zavarovanje predvsem prebivalstvo, ki je v ustvarjalnem življenjskem obdobju in njihove otroke, medtem ko je zunaj te skupine predvsem 6tarej.še prebivalstvo. Res je, da je umrljivost naših aktivnih zavarovancev štirikrat manjša kot prebivalstva nasploh, vendar če upoštevamo starostne strukture, ta podatek ni v korist trditvi o izboljšanju zdravstvenega 6tanja aktivnih zavarovancev, še posebej ne, če vemo da obolelost aktivnih zavarovancev v teh desetih letih bistveno ne niha, ampak kaže tendenco rahlega naraščanja.
V preventivni zaščiti smo v teh 10 letih dosegli precejšnje uspehe, predvsem pri varstvu žena in otrok. Umrljivost dojenčkov je znašala lani 2,6%, kar je blizu ravni visoko razvitih ' držav. Po drugi strani moramo opozoriti na podatke o gibanju tuberkuloze, kjer v podatkih za leto 1966 ugotovimo, da imamo med poprečno 913 umrlimi na 100.000 prebivalcev komaj 16 primerov TBC ali 1,7%. Tuberkuloza kot obolenje se pojavlja v 0,2 % primerov. Zaostaja le zdravstveno varstvo predšolskih otrok, medtem ko se pri šolskih otrocih položaj stalno izboljšuje.
Kmetijski zavarovanci iščejo zdravstveno pomoč 7,5-krat manj kot delavci, ki jo iščejo poprečno 3-krat letno. Hospitalizacija kmetijskih zavarovancev pa je dvakrat daljša kot delavskih. To kaže, da gre za hujša obolenja.
Posebno negativno dejstvo je stalno naraščanje invalidnosti — 5,1 % na leto po letu 1959. Ta ne narašča zaradi manjše varnosti pri delu ali poslabšanja zdravstvenega varstva, temveč predvsem zaradi spremenjenih in pomanjkljivih predpisov o invalidnosti. Analize o zdravstvenem stanju prebivalstva ugotavljajo, da smo pri zdravstvenem varstvu aktivnega prebivalstva v preteklem 10-letnem razdobju najmanj uspešni oz. smo celo stagnirali. Zato bo v bodoče nujna orientacija zdravstvene službe k zaščiti aktivne populacije. Prav v tem se ugotovitve v SR Sloveniji bistveno razlikujejo od ugotovitev v federaciji, kjer je ugotovljeno, da je varstvo otrok preslabo, da so nalezljive bolezni zelo razširjene, posebno TBC itd.
Zdravstveni položaj prebivalstva v naši republiki je v določeni meri nad ravnijo srednje razvitih držav, posebno glede varstva žena in
otrok. Pri zdravstvenem varstvu aktivnih zavarovancev situacija ni tako optimistična, vendar smo še na ravni srednje razvite države. Zdravstveno varstvo kmetov pa je pri nas precej slabše kot v tistih deželah, kjer imajo nacionalno zdravstveno zavarovanje in kjer je celotna populacija na približno enaki ravni zdravstvenega varstva. Dokaz tega je podobna patologija v naši republiki kot je značilna za srednje razvite in visoko razvite države.
Za oceno razvoja zdravstvenega zavarovanja v naši republiki je prav, če navedemo še dejstva, da ima naše zdravstveno zavarovanje razmeroma dolgo tradicijo in je njegov povojni razvoj odpravljal posebna zavarovanja (žcle-zarji, rudarji, trgovski nameščenci, ipd.); šlo je namreč za podržavljenje tedanjih zdravstvenih zavarovanj, ki so bila organizirana po posameznih panogah. Za realizacijo pravic iz zdravstvenega zavarovanja imamo zdravstveno tehnologijo, ki presega raven 6rednje razvitih držav; in končno zdravstveno zavarovanje v naši republiki obsega skoraj vse prebivalstvo, samo delavsko zavarovanje pa 80 % prebivalcev.
V sedanjem sistemu zdravstvenega zavarovanja so bili v ospredju problemi, ki kažejo, da niso rešena ali pa le delno glavna vprašanja, od katerih je odvisno delovanje vsega sistema v skladu z našimi celotnimi sodobnimi procesi. Prevelika vloga federacije in republik v zakonskem urejanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja pomeni osnovno sistemsko protislovje vsled česar samouprava nima družbene in materialne podlage. Zato ni mogoče doseči, da bi delovni ljudje v okviru te samouprave pomembnejše vplivali na skladnost med materialnimi možnostmi in ravnijo varstva oz. pravic. Se bolj so to občutili zavarovanci pri nas v Sloveniji, saj so v prejšnjih bra-tovskih sklad-nicah odločali o obsegu pravic in o sredstvih, ki jih bodo za pravice dajali. Prav tako je tudi zdravstvena služba med prvimi izoblikovala zahtevo, naj bi postala subjekt pri dogovarjanju o realizaciji pravic zdravstvenega zavarovanja, ker je bila sposobna zagotovili razglašene pravice.
Samoupravni mehanizem smo dodali tedanjemu od države organiziranemu zavarovanju, kar je imelo za posledico odločujoč vpliv aparata za zavarovanje. Zavarovanci imajo le majhne možnosti odločanja in praktično odločajo le o nekakšnem ravnovesju med pravicami im materialnimi sredstvi. Specifičnosti zdravstvenega zavarovanja v naši republiki ter tehnološka raven zdravstvene službe sta zato zelo zgodaj zaostrili finančna razmerja.
Ugotovili smo že, da je v Sloveniji zavarovano skoraj vse prebivalstvo. Naše kmečko zavarovanje je precej nad minimalnim zdravstvenim varstvom. V strukturi zavarovancev v Jugoslaviji izstopajo kmetijski zavarovanci z 38 %, vendar gre zanje le 0,6 % nacionalnega dohodka, v Sloveniji pa 21 % kmetijskih zavarovancev porabi 1,2 % precej višjega nacionalnega dohodka. Zato v naši republiki nc moremo razmišljati, kako zagotoviti vsemu prebivalstvu vsaj minimalno zdravstveno varstvo, ampak kako izdelati sistem, v katerem bi bil zavarovanec oblikovalec pravic, zdravstvena služba pa subjekt v dogovorih z zavarovanci.
»Predlog sistema za zagotovitev osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja prebivalstva«, ki ga daje v javno razpravo zvezna skupščina je dobrodošla spodbuda, da pospešimo naša prizadevanja za uresničevanje samoupravljanja v pogojih družbene in ekonomske reforme tudi v zdravstveni politiki. Z reformo sistema zdravstvenega varstva v skladu s cilji družbene in gospodarske reforme moramo doseči:
— da bodo delovni ljudje združeni v svojih samoupravnih organizacijah samostojno in odločilno vplivali na določanje pravic iz zdravstvenega varstva in materialna gibanja ter odnose na tem področju;
— da se bo v skladu z dvigom proizvodnje, produktivnosti dela in nacionalnega dohodka
z namenom nadaljnjega izboljšanja in popolnejšega uveljavljanja kvalitetnejšega, učinkovitejšega in ekonomičnejšega zdravstvenega varstva razširila materialna osnova zdravstva;
— da se vzpostavi medsebojna odvisnost pravic in materialne osnove, ki jo zagotavljajo zavarovanci v okviru skupnosti zavarovanja, izhajajoč iz načel združevanja, vzajemnosti, solidarnosti in odprtosti zavarovalnih skupnosti, ter namenskega izločevanja dela svojega osebnega dohodka na podlagi samoupravnega odločanja in združevanja v zavarovalnih skupnostih;
— da bosta določena mesto in obveznost zavarovancev, delovnih organizacij, skupnosti zavarovanja, zdravstvenih zavodov in družbenopolitičnih skupnosti v celotnem sistemu ter da bo njihovo medsebojno razmerje temeljilo na ekonomskih in poslovnih načelih« materialnih interesih in potrebah sami" zavarovancev in vse družbe;
— da bo dohodek zdravstvenih zavodov temeljil na ekonomskih načelih, ker tudi na tem področju delujejo tržni elementi, čeprav f° ustrezno omejeni;
— glede na specifično družbeno funkcijo zdravstvenih zavodov in pogoje, v katerih ustvarjajo dohodek, bi bilo treba cene zdravstveni" 6toritev določati po različnih družbenih & ekonomskih merilih ter jih povezovati z doseženimi uspehi;
— da se z rešitvijo osnovnih problemov financiranja in organizacije zdravstvene službe oD doslednejši   uporabi   načel samoupravljanj3 in dohodka v tej družbeni dejavnosti ustvarijo pogoji za napredek zdravstvene ^u^~\ v načelih  sodobnejše organizacije dela pospešijo integracijski procesi  na ekonom skih podlagah in samoupravnem odločanj združenih zdravstvenih delavcev. Tako bod doseženi poglavitni pogoji za uporabo sodo nih dosežkov na področju medicinske ~^at
nosti in tehnike in zagotovljena sredstva
z*
ugodnejši razvoj znanstveno-raziskovalne javnosti na tem področju.
Ta splošna izhodišča ter cilji reforme
ustrezajo tako skupnim  interesom  občanom ^^f' kot posebnim potrebam različnih področij-   ' . de konkretizacije teh ciljev moramo pa P0^0^, upoštevati tista določila v Predlogu, ki °PoZfLJ jajo na odvisnost med materialno zmogljiv05^ vsake   skupnosti,   ter   obsegom zdravstveB^L varstva, za katero se družbene skupnosti čajo. S tega vidika moramo presojati razi' možnosti, ki jih navaja Predlog.  Ta preal tri oblike zdravstvenega varstva:
1. Osnovno zdravstveno varstvo celotnega P*** bivalstva; ^
2. Obvezno zdravstveno zavarovanje delavcev primer nesreče pri delu in obolenja za P° no boleznijo;
3. Zdravstveno zavarovanje delavcev in ■ stveno zavarovanje kmetov z drugimi 0
mi zdravstvenega varstva.
td'
Temelji tega sistema bi se izvajali P° načelih: . iZ
— zdravstveno varstvo in druge P^'^jjajo zdravstvenega zavarovanja si zafotlno^ti; ljudje po načelih vzajemnosti in solida
— zdravstveno varstvo in druge pravice u^jtUjr čujejo po načelih samouprave v okviru ^^jci nosti zdravstvenega zavarovanja. Ekori temelji  teh morajo v materialnem P° zagotavljati takšne rizične skupnosti, ki zagotavljale   sredstva   za uveljavitev pravic zdravstvenega varstva; rov^
—- zdravstveno varstvo uveljavljajo zay <jve,fle' osebe po načelu svobodne izbire zdravs 0, ga zavoda in zdravnika, na način in °° jih, določenih s samoupravnim aktom, ^ojfl0
— zavarovanci v skupnosti odločajo 6af"xe P^j o pravicah iz zdravstvenega varstva * av»»jr določene z zakonom) v okviru samOW^. £pj pravic o sredstvih, o upravljanju s đkt/onČ'i'1 -J-'-------1---Edga«" v
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ob zaključku dramskega srečanja v radovljiški občini
Linhartov Matiček in Jalnova Srenja
V Bohinjski Bistrici so v okviru občinskega dramskega srečanja igralci domače dramske skupine uprizorili komedijo A. T. Linharta Ta veseli dan ali Matiček se že-■t To znamenito slovensko odrsko delo vedno znova navdušuje gledalce s pristnim humorjem in z barvito ter sočno domačo govorico. Uprizoritev je bila v soboto, 27. aprila, medtem ko so v nedeljo v Gorjah gostovali igralci Bohinjske Bele s Kraljem na Betajnovi, na Bohinjski Beli pa igralci iz Ribnega z Jalnovo Srenjo.
Ta veseli dan je resnična j podoba nekdanjih razmer in odnosov med različnimi družbenimi sloji, in to v času, ko so bila nasprotja med njimi zelo močna ter izrazita. Komedija na svojstven in na zelo drastičen način razkriva te odnose, obenem pa poveličuje modrost, preračunljivost in prirodno nadarjenost preprostega človeka — tlača-na. Vendar pa delo ni zgolj podoba nekdanjih časov, marveč ima marsikaj povoda, ti tudi sodobnemu človeku, saj izpoveduje obilico življenjskih resnic, obenem pa
Janez Ravnik razstavlja na Bledu
jg-^'^demski slikar Janez Ravnik je bil rojen 27. decembra • leta v Bohinjski Bistrici. Zanimivo je, da je študent grobške akademije za upodabljajočo umetnost, kjer je di-^rniral leta 1955. Sedaj je profesor za likovno vzgojo na i ^ovni šoli Bled. Ce k tej kratki biografiji dodamo še se- j ^am Ravnikovih samostojnih razstav na Bledu in Jesenicah I v Kranju in pripomnimo, da vestno sodeluje s svojimi deli razstavah gorenjskih likovnikov, smo kajpak se vse pre-m o omenili  njogovo  likovno  poslanstvo na   Bledu. Tu g   1IT1 Predvsem na njegovo razdajanje samega sebe pri or-re^.1Zac^Ji likovnega življenja na Bledu. Dokler nismo Go-n- JCl zgubili preddverja festivalne dvorane, je Ravnik orga-je '     vrsto razstav in bil duša in gibalo te dejavnosti, ki mu kov/0r^etno tudi odvzemala prepotrebni čas, tisti čas umetni-k   e ^varjalnosti, tako potreben za razvoj in napredek vsa-po^ &1'karja. Prav ta čas pa je razdajal svojim kolegom in jem'00'"1 tovarišem, omogočal priznanim slikarjem in kipar-Taz&i raas,av,Jat> 113  Bledu, se boril  za dvorano za vsako Va h*V° P°se,:>cJ- In Pr' torn 86 m> vse bolj oblikuje (lomni' j        jo Ravnik pri vsem tovrstnem delu pozabljal nase, da na £ °JC slikarstvo puščal ob strani. Njegova dela smo razen gQv'  Vštetih razstavah lahko pogledali samo še doma v nje-ča   m {,tt>ljeju ali bolje v kleti, kjer snuje in nas od časa do vendar preseneti. Tako kot na tokratni razstavi, kjer Nov arri°' kako odločno je Ravnik zastavil v novo smer. SuJ? Predvsem v primerjavi z deli prejšnjih faz njegovega '*arstva_
dei^V?^a Jo gledalcu, ki ne pozna vsaj nekaterih starejših eiodi Pokazati na razstavljenih delih preobrat, ki je po-Zadni>, Vrs,° Procesov v slikarstvu Janeza Ravnika prav v ki 8o'h/etm- ^ razstave na Bledu se spominjam vrste del, most ^oro vsa uglašena na krajinski motiv odsevajočih kar v v°di. na skoro fantastična trdnjavska naselja,
n°česa VS° 8icor v^010 i2 narave, toda predelano v iluzijo nji in ^dstvarnega. Dvojnost kompozicije, deljene na zgor-^'ČTia <*Po<*nJ' ria stvarni in odsevni svet je karakter i-Ravnii,28 tiiSta dela. V njih je že slutnja fantastike, čeprav je svftu sukarstvo bilo takrat se trdno zasidrano v realnem ^eta M^'200 ^e žc spogledovanje 7- atmosfero nadrealnega J° biia ,l^raZa povsem abstraktnega ploskovnega slikarstva Zaži ltro mimo in izkušnje te in prejšnje dajo rezultat, da     "^^vt abstraktno nadrealistični krajini. Pričakovanja,
U
tot
• '• Pa je . Je izrek o, * v omenjenih fazah. Se je zvest izjavi, ki jo P°«ku.šam loLa 1966 na lastni razstavi na Bledu: »V resnici pa tako \?°* ocmoiS ^o narave izraziti le na svojstven na-Pri cj0 °^ J° doživljam. Doživetje pa je primaren činitelj 8l'karju t h Š° P051'1*^ P1"' ustvarjalcu!« In doživetje je H o"nevUi tokrat Primarno. Slike na razstavi so kot zapi«, Odkritje ■     doživlJaJev na poti, so tragedija, so triumf in
V bist"1 "2 VSC' kar na^l<>vaJ0 naslovi njegovih siik. ^Ostora VU Ž° Vodno organizira sliko kot specifični problem ^ornent'o Vondar brez starih odsevov, temveč »montažno«. Verhkain- Po.VezuJe v kompozicijo z nizanjem »motivov« v ^grobjiUcJl1' horizontalni smeri. Osrednji motiv predstavlja ^^injen-h OL°' ki ga slikar razbija na več kosov, v več enot, PitJ ProH   z znaki, s predmeti in temu podobno. Vse pa se si  nami kot kadri v Podaljšani časovni ritmiki, ki tem j0CC!r navidpzno obstoječi osrednji motiv nagrobnika, znakov Z mogoće slikarju poudariti večje število vizuelnih branja   lnforrnacij. Smisel takega slikarskega iskanja je v ?°v »istem   0ncentrirar>Ju neomejenih aspektov realnosti za v svoi   Strogo f°rmuliranih in jasnih znakov. Ravnik se ^^motna*?- dKkanJu trenutno zadržal pri viziji združevanja v       ki hkrati vsebuje izkušnje preteklosti dn slutnje oodočnosti \. Pavlovcc
očitno potrebo po prosvet-ljevanju ter osveščanju slovenskega človeka, ki je bil vedno zapostavljen.
Bistriška uprizoritev je dovolj poudarila temeljne izpovedne komponente odrskega dela, ni pa povsem izkoristila vseh možnih situacij in kvalitet, ki jih nudi literarna predloga. V celoti je uprizoritev dobro izzvenela, čeravno nekateri detajli niso bili dovolj obdelani in tekoči ter sproščeno podani. Bolje so učinkovali zlasti množični prizori, domiselno so so vkle-pali v režijsko celoto.
Delo je režijsko pripravil in naštudiral s prizadevnimi igralci Lovro STRGAR. Zraven tega je zasnoval tudi sceno in igral glavno vlogo — Matička. Resnično velik delež je prispeval k celotni uprizoritvi in velja naj mu vse priznanje. Tudi vsi ostali igralci so se ustre/.no vključevali v celotno uprizoritev. Scena je bila primerna in funkcionalna.
Na Bohinjski Beli je dramska supina Svobode Ribno lepo uspela z uprizoritvijo Jalnove Srenje. Predstava je bila zelo enovita, igralci pa so nastopili sproščeno, dinamično Ln vigrano. Delo samo sicer močno idealizira družbene in medčloveške odnose in zategadelj ni dovolj realistično, navzlic temu pa združuje nekatere kvalitete, ki so jih igralci znali primerno poudariti. Igro je zrežiral Zdravko Mulej, zaigrali pa so jo minulo nedeljo že desetič.
Dramsko srečanje radovljiške občine je s tem zaključeno, prihodnjo nedeljo (12. maja) pa bodo imeli še skupno posvetovanje z režiserji in igralci.
J. B.
V vsak slovenski dom knjižno zbirko Prešernove družbe
Prešernova družba vabi med svoje člane. Za malo denarja lahko vsako loto dobite dragocene, zanimive knjige. Za leto 1968 je Prešernova družba v svoji redni knjižni zbirki pripravila tele knjige:
1. Prešernov koledar za leto 1969
2. Karel Grabeljšak — Gaber: Ti drobni otroški koraki
3. Ivan Olbracht: Žalostne oči liane Karadžičeve
4. Simon Gregorčič: Mojo srčno kri škropite
5. -6. dr. Avguštin Lah: Naše sosedne države
Redno knjižno zbirko bodo člani dobili za članarino 20 novih din. Zraven lahko naročite tudi doplačilni knjigi, in sicer Josipa Jurčiča Doktor Zobcr in dr. Antona Polenca Pogovor z živalmi. Ti dve dopolnilni knjigi sta za člane po 5 novih din. Letos bo v  zbirki  izšla   tudi izredna
knjiga, in sicer druga popolna izdaja Poezij dr. Franceta Prešerna v priredbi dr. Antona Slodnjaka. Cena tej knjigi je 10 novih din za broširano izdajo in 15 novih din za vezano. Vsako izmed rednih doplačilnih knjig — razen koledarja — bodo prejeli člani lahko vezano in na brezlesnem papirju, če dopla, čajo po 2,5 novih dinarjev.
In še eno presenečenje: vsak član bo ob vpisu prejel srečko za veliko nagradno žrebanje, v katerem bo izžrebanih več kakor 10.000 dobitkov. Člane za Prešernovo družbo vpisujejo poverjeniki, vse glavne ekspoziture CZP Delo, knjigarne in uprava Prešernove družbe, Ljubljana, Pražakova ul. 1. Prešernova družba prav tako poziva vse zainteresirane posameznike, naj postanejo njeni poverjeniki, če v njihovem kolektivu poverjenika še nI.
Enajst zborov v Goricah
Nedelja je minila za prebivalce Goric Ln bližnjih krajev v znamenju pomembnega kulturnega dogodka. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Kranj se je odločila, da bo druga revija pevskih zborov v tem kraju. Prva revija je bila pred tednom dni v Predosljah, ki je ravno tako kot sedanja v Goricah, privabila veliko število ljudi.
Po uvodnem nirskega zbora Gorice, Hermina, nI zbor brez je Eržen),
nastopu pio- j osnovne šole | ki ga vodi Vidic so nastopili meša-KUD Tabor Pod (dirigent Marjan oktet s Senturške gore (Jaka Kurat) in moški zbori: Slavček Britof (Janko Golob), Enakost Kranj (Edo Ošabnik), zbor upokojencev iz Kranja (Anton Ma-
rolt), DPD Svobode Primsko-vo (Julka Mandelc), KUD Pre/ihov Voranc Zalog (Jože Stare). KUD Storžič Kokrica (Vinko Strniša). KUD Triglav Duplje (Viktor Mihel-čič) in DPD Svobode Strazišče (Edo Ošabnik).
Vsi zbori so prav gotovo na slehernega poslušalca napravili lep vtis in pokazali, da ima kranjska občina lepo zborovske perspektive. Napredek od lani je večji, kot bi ga lahko pričakovali. Da bi posamezni zbori dosegli še večjo kvaliteto, bodo morali predvsem paziti, po kakšni literaturi bodo segali. Potrebno pa bo še precej dela in časa, da bo iz nekaterih zborov zvenela večja muzikalnost, intonančna čistost in da bo izvajanje bolj dinamično. D. Stanjko
V Goricah je nastopil tudi oktet iz PodbrezlJ. — Foto F. Pcrdan
Dramatičen beg ranjenca iz golniške bolnišnice
Alojz Likozar
Prve dni decembra 1942. leta je nemški vojaški sanitetni avto z veliko hitrostjo drvel proti Golniku, šofer je pritisnil na plin, medtem ko so bili v bolnišnici zdravniki že obveščeni, naj bodo pripravljeni sprejeti težkega ranjenca. Kajti Nemci so zahtevali, naj zdravniki storijo vse, da bi ranjencu rešili živ. ljenje.
V operacijski sobi so zdravniki dolgo čistili in šivali rane. Ranjenec je bruhal kri. Prva krogla mu je prebila lica, druga prsi. Po operaciji so ga odnesli v posebno sobo v četrto nadstropje.
Medicinski sestri so policisti zabičali, da razen zdravnika in nje nihče ne sme vstopiti. Sestra je pokimala zakloniila sobo in šla po drugih opravkih.
Pred vrati ni bilo straže, ker ranjenec tako ne bi mogel pobegniti. Tako so mislili Nemci, drugače pa ranjenec. Bil je to Alojz Li kozar iz Naklega. Aktivist Osvobodilne fronte, ki so ga zasačili na delu. Bežal je; toda ni imel sreče. Zdaj ga želijo Nemci ozdraviti, da bi ga lahko kasneje mučili. Samo živi govorijo, mrtvi ne. Tega so se policisti dobro zavedali, zato so tako skrbeli, da ne bi ranjenec med prevozom v bolnišnico izkrvavel.
Zjutraj šele se je ranjenec dobro zavedal, kaj se mu je pripetilo. Lica so mu bila zatekla, ustnice nabrekle, v prsih ga je bolelo, v glavi šumelo in nekakšna krvava pena je še vedno silila na usta.
Pred vrati je zaslišal nemško govorico in glas sestre. Ključ v vratih se je obrnil in v sobo sta vstopila dva policista. Nekaj časa sta ga opazovala, nato pa ga eden vpraša: »Zakaj si bežal?« Ranjenec jih je gledal nato počasi zaprl oči ter nagnil gla-
vo proti zidu. »Pustite ga, saj vidite, da sploh ne more govoriti,« je proseče dejala sestra, ker se ji je ranjenec smilil. Policisti so odšli in v sobo je vstopil zdravnik. Ko pa so se vrata zopet zaprla in je bil ranjenec sam v sobi, so se mu misli in spomini vrteli s takšno naglico kot v filmu. Spominjal se je Pre-doselj, domačega kraja, sošolcev in sosedov. Ali mama ve, kje sem in kaj je z menoj, je razmišljal, medtem ko so mu misli že tavale med delavci Jugočeške, kjer je delal. V mislih se je srečal s prvimi partizani. Pokojna prvoborca Matevž Krč iz Pre-doselj in Janez Bučan iz Bri-tofa sta se večkrat sestala z njim blizu Naklega. Matevž pa je kot partizan celo spal pri njem v Naklem.
Lojz je za partizane zbiral vse, kar so potrebovali. Nekega dne koncem novembra 1942. leta so mu naročili, naj jim preskrbi prašiča. Tako je Li kozar prve dni decembra z aktivistom Francem Dacar-jem, ki je bil doma nekje na Dolenjskem, izvedel preskr-bovalno akcijo za partizane. Čeprav so bili v bližini Nemci, se je sredi noči splazil v hlev h kmetu škofeu v Naklem. Tam sta Likozar in Dacar zaklala okrog 150 kg težkega prašiča. Odnesla sta ga na Likozarjevo stanovanje, kjer ga je Dacar, ki je bil mesar, razrezal na kose. Tako bi ga po kosih lahko neopazno sčasoma znosili partizanom.
Toda jutro je prineslo novo presenečenje. Nepričakovano so se okrog hiše pojavili Nemci in dva žandarja sta vstopila v stanovanje in tam zagledala kup mesa. Nemci, veseli nad uspešnim lovom in aktivista presenečena nad »obiskom«, so se nekaj časa gledali, potem pa je žandar ukazovalno dejal, naj mirno zapustita hišo. Na žandarmerijski postaji v Naklem so Dacarja zadržali, Likozarju pa so dali voziček in ga v spremstvu poslali domov po meso. Nemci so se bali, da jim kdo drug spet ne odnese mesa.
V lepi kaši sem, si je mislil Likozar, medtem ko je nosil meso iz stanovanja na voziček. Tudi če mu Nemci ne bodo dokazali sodelovanja s partizani, mu ne kaže nič dobrega. Vedeti moramo namreč, da je bila med vojno hrana zelo dragocena in da je vsaka kraja pomenila sabotažo, za saboterja pa je bila predvidena smrtna kazen. Kakorkoli je tuhtal, nič dobrega se mu ni obetalo.
Kar tako se pa tudi ne dam, si je mislil Lojz, spustil dva kosa mesa na voziček in začel   bežati   proti gozdu.
»Hal t, hal t,« je odmevalo za njim, toda Lojzu še na misel ni prišlo, da bi se ustavil. Tedaj je za njim počilo: enkrat, dvakrat, trikrat, tega sam ne ve. Preblizu je bil, da bi ga zgrešili. Naenkrat ga je na licih zapeklo, takoj potem pa še v prsih, še tri korake in Lojze je omahnil. Topla kri je napajala zmrznjeno zemljo. Med krvjo iz ust se je mešalo nekakšno kamenje. Ne, to ni kamenje, to so zdrobljeni zobje. Prva progla ga je zadela v desno lice, mu v ustih zdrobila osem zob in prebila drugo lice. Lojzu še danes ni jasno, kje je imel takrat jezik, ker ga krogla sploh ni oplazila, čeprav mu je zdrobila spodnje in zgornje zobe na obeh straneh. Druga krogla mu je poleg srca prebila pljuča. Takšnega so naložili na vojaški sanitetni avto in ga odpeljali na Golnik, kjer je bila med vojno splošna bolnišnica.
Prvo noč je v bolnišnici zgubil veliko krvi.
»Zdaj me bodo zdravili, da bi me potem mučili in ubili«, je razmišljal Lojze m ogledoval sobo. V sobi ni bilo drugih postelj, samo omara je stala v kotu. Počasi in z velikim naporom se mu je posrečilo vstati. Pogledal je skozi okno. Bil je v četrtem nadstropju. »Nemogoče je pobegniti«, si je mislil, ko je skozi okno gledal zimsko pri. rodo. »Ali je omara prazna?« je razmišljal in jo odprl. V njej je našel samo kup opranih rjuh. Torej to je vse, kar je v sobi. Legel je nazaj v posteljo in počasi koval načrt za beg? Saj pobegniti mora, če želi živeti. Počasi je načrt dozoreval, postajal vse realnejši, vse bližji.
Popoldne je zaprosil sestro, naj ga še enkrat previje, ker preveč krvavi. Toda to je bil namišljen in obenem resničen izgovor. Lojze je želel pobegniti s svežimi obvezami. Ko ga je sestra zapustila in zopet zaklenila, je vstal in vzel iz omare osem rjuh. še enkrat je pogedal skozi okno in zračunal, da bo dolžina osmih zvezanih rjuh znašala 16 metrov, kar zadostuje do dna. K sreči je bila v sobi tudi voda. Vse rjuhe je na vogalih zmočil. Potem se je vlegel nazaj v posteljo ter rjuhe skril pod odejo. Pod odejo je z veliko težavo zve-zoval rjuhe. Dvakrat ga je med delom obiskala sestra in pogledala, kako se počuti, nato pa ga je zopet zaklenila. Sestra ni opazila, kaj ima ranjenec pod odejo. Ko so bile rjuhe zvezane, se je spomnil na drugo nevšešč-nost.   Bil   je   skoraj nag.
Sploh mu niso dali pidžame ali bolniške srajce. Na sebi je imel samo spodnje hlače. In bos, brez čevljev, brez nogavic, brez majice, brez obleke, brez vsega. Zunaj pa je bila mrzla decembrska noč.
Ura iz zvonika v Goricah je pravkar odbila polnoč, ko se je Lojze dvignil z željo, da reče bolnišnici in Nemcem lahko noč. Za vedno, če bo po sreči. En kraj rjuhe je zvezal za napravo centralne kurjave, druge pa vrgel skozi okno.
Lojze je nekaj časa opazoval skozi okno, če ni morda spodaj patrulja ali straža. Ko se je prepričal, da je vse tiho, si je ogrnil odejo, stopil na okno, se trdo prijel za rjuho in se začel spuščati. Ko je stopil na okno, je na zunanji strani stopil na pločevinasto polico, ki je pod težo zapokala. V sosednji sobi je spal neki Nemec (menda zdravnik), ki je zaslišal šum. Skočil je k oknu in opazil, da iz sosednjega okna visijo rjuhe in da se po njih nekdo spušča. Začel je kričati: »Halt, zuriick« (stoj, nazaj) nato pa pričel za beguncem streljati. Lojze je kljub tej nevarnosti srečno prispel do dna in se z urnim korakom napotil proti gozdu.
Pri spuščanju so se Lojzu odprle rane, z lic pa so mu celo odpadle obveze. Da je zemlja hladna ni čutil. Menda ni čutil, da je bos, da je nag, da ima samo odejo. Čez polja in travnike jo je mimo Goric, Tenetiš in Mlake mahal proti Predosljah. Tam je narahlo potrkal na okno. Mama ga je takoj prepoznala in mu odprla. Oblekel je nekaj bratovega in nekaj očetovega perila in obleke, vzel s seboj nekaj hrane in zapustil domačo hišo. Skril se je v senik k nekemu kmetu, toda niti ta kmet ni vedel, da ima v hiši ranjenega partizana. V skrivališče mu je brat nosil hrano. Ko je okreval, je zapustil domači kraj in se priključil partizanski enoti. Kasneje je bil v Prešernovi brigadi in dolgo časa v minerskem vodu IX. korpusa. Pri napadu na Gorenjo vas v Poljanski dolini je bil še enkrat ranjen.
Ko sva se v Naklem pogovarjala o tem dogodku, mi je z nasmehom dejal: »Ne vem, kaj je mislil tisti Nemec, ki je skozi okno klical ,stoj, nazaj.' Kako pa naj bi plezal po rjuhah nazaj, saj sem bil skoraj brez krvi io brez moči.«
J. Vldlc
Lesno industrijsko j
podjetje
BLED
S SVOJIMI OBRATI BOH. Bistrica, BLED nudi svoje preizkušene in % žagan les Iglavcev % žagan les listavcev
# ladijski pod
# stropne in stenske obloge
% vrata vseh vrst % vezane opazne plošče
za gradbeništvo % sredice za pancl plošče
MOJSTRANA ln PODNART renomirane proizvode 0 lesno moko
# lesno embalažo
vseh vrst
# opremo avtomatskih kegljišč
9 vse vrste transportnih naprav,
čelilnike in grad-biščne omarice
r/4r/^/jr/-r^
mm
• ■ ■ i i i i i i i i i Te dni po svetu
mm
WASHINGTON, 3. maja — Predsednik Johnson je na tiskovni konferenci sporočil, da se ZDA strinjajo s predlogom Severnega Vietnama, da ■i bili v Parizu začetni pogovori o miru v Vietnamu. Tako ZDA kot DR Vietnam 8tj» se sporazumela,  da se
oodo pogovori začeli 10. mala.
BEOGRAD, 4. maja — Na
gabilo   predsednika SFRJ
Tita bo v drugi polovici tega
^foca uradno obiskala našo
državo partijska in državna
r^^gacija SR Romunije, ki
30 bo vodil Nicolae Ceau-sescu.
HOUSTON. 4. maja — V r"A so izvedli novo operacl-10 Presaditve srca, podobno Racijo pa so opravili tudi v Veliki Britaniji.
. pARiz, 4. maja — Po srdi-" spopadih študentov in po-
*'-,e so zaprli Sorbonno, r*d«rnst0 lot staro pariško 7^'erzo. Demonstracije so oh|rUh'n,i'e zaradi tega, ker so i, las*i zaprle univerzo v ^ntern, in s  tem hotele
"^nogočiti dedovanje levo ^orjene študentske mladi.
^NDON, 4. maja — Novi-ln* da se bosta VVashington ^ «»noi pogovarjala v Parijo ° miru v Vietnamu, Je
wročUa padec ccn z,ata na
il-ii     kl bor»- Tako so cene
tov tak°J Padle za 50 cen-v Pri unci.
je <f organizacija Al Fateh tn^^'la, da so njeni ko-rak^t z metalci min in ^aek^1 naPadb oddelek iz-r*lh sil, ki so sodelovale ^adi v Jeruzalemu.
— Pale-
Klii^^j; 5- maJa — Osvo-|*ia ^   **** Južnega Vietna-
16 obiel!1 ist°časno napadle Dm x ** šti«h taktlč-*° bili;, Jih- G,avn» napadi v°J»ika nierJenl na letališča, 8tva ter n0p°rišča P°velJ
ATP       8trateške objekte.
!!°r 2>5i 6\ mal'a - V za-3? tolint^'i štiri nekda-!>ra £?* "i sicer dva mi-Npreu^. Predsednika in par-
re,iSporočM   , režim
k!. nii vl,H nasPrt>tovanja *so.    Vlni   in ™to,
S^,avi, 'avzeli ** Ponovno terna in Parlamentarnega CElq    Svo*>odnih volii.v
he|°vskemE^ 6' maJa - Na
S°s|ovan „ rcakt,vno letalo
hiu   '  1 Je rjavil, da so
Ha
n?vlhti pokvarile
• -««ve       " j'OKvarnc
m5*2i, !ke ob,as» »o po !S dovovt £ 7as,iša"ju
Vr»ilo v   el da se Je ,c«a-v našo državo.
Ljudje
ZKJ ne pojde v Budimpešto
Madžarska socialistična delavska partija je pred kratkim povabila Zvezo komunistov Jugoslavije, naj sodeluje na pripravljalnem sestanku komunističnih partij v Budimpešti.
V svojem odgovoru na povabilo je centralni komite ZKJ dejal, da še niso ustvarjenj pogoji za sodelovanje jugoslovanskih komunistov na pripravljalnem sestanku v Budimpešti. CK ZKJ pravi nadalje v svojem odgovoru, da je ZKJ z zanimanjem spremljala priprave za posvetovanje večjega števila komunističnih in delavskih partij. »Imeli smo možnosti, da opravimo koristno izmenjavo mnenj z več partijami, ki so sodelovale na pripravljalnih sestankih ...« ZKJ meni, da so vse oblike sodelovanja med partijami, tako bilateralne kakor tudi multilateralne, lahko koristne, če temelje na neodvisnosti, samo. stojnosti ln enakopravnosti partij in če zagotavljajo najboljše možne rezultate v bo-
ju za mir in socializem, za neodvisnost narodov in za demokratizacijo mednarodnih odnosov. V skladu s tem in ob upoštevanju dosedanjih izkušenj iz sodobnih potreb smo poudarjali, da ob sklicanju mednarodnih zborov komunističnih in delavskih partij niso sprejemljiva nekatera subjektivna merila o tem, katera partija lahko ali pa ne more sodelovati, marveč, da bi moralo biti to odvisno izključno od ocene vsake partije o koristnosti njenega sodelovanja. ZKJ je ta gledišča o sodelovanju v mednarodnem delavskem gibanju posebej poudarila tudi zato, ker smo ugotovili, da v pripravah na naslednje sodelovanje poudarjajo idejno in organizacijsko kontinuiteto s posvetovanji iz leta 1957 in 1960, katerih dokumente je morala ZKJ iz znanih razlogov zavrniti.«
Ko CK ZKJ v svojem odgovoru madžarski socialistični delavski partiji obravnava borbo proti imperializmu, poudarja da »ZK kakor tudi velika večina komunističnih ln delavskih partij meni, da
imperialistična agresivna politika, gospodarski, politični in vojaški pritiski, obrožene intervencije in krajevne vojne nenehno porajajo nove nevarnosti ln zaostritve v mednarodnih odnosih. Glavna nevarnost za mir v svetu je politika sile ZDA in njiho. ^vo prizadevanje, da bi vsilile svojo hegemonijo drugim narodom ...«
CK ZKJ meni, da posvetovalni sestanek ni posvetil dovolj pozornosti sedanjemu položaju v svetu, ki postavlja pred preizkušnjo sposobnost komunistov, da se na enakopravni podlagi povezujejo z vsemi silami v boju proti najbolj reakcionarnim krogom, katerih politika ogroža mir v svetu in zadeva v njihovih deželah na čedalje hujši odpor v najširših ljudskih plasteh, ki večinoma ne pripadajo nobeni partiji in gibanju. Za interes boja za mir in napredek je škodljivo ustvarjati vtis, da imajo komunisti nekakšne posebne interese v protiimperialistič-nem boju ln da hočejo drugim naprednim in osvobodil-
nim silam vsiliti nekakšne svoje posebne cilje.«
»ZKJ posebej ne more mimo dejstva, da se kljub posameznim pozitivnim izjavam veliki večini partij na posvetovalnem sestanku ni zdelo potrebno izraziti pomisleke proti tistim delom izjave komunističnih in delavskih partij v letu 1960, ki so pomenili napad na Jugoslavijo in ZKJ. Bilo je normalno pričakovati, da bodo ob tej priložnosti ovržene krivične obtožbe proti ZKJ in Jugoslaviji v tej izjavi. Njihova izrecna zavrnitev je po na em mnenju potrebna ne toliko zaradi ZKJ, marveč predvsem kot popravek koncepcije in metod, ki so se pokazale kot škodljive za vse mednarodne delavsko gibanje. Tega pa niso storili. Iz vseh teh razlogov mora ZKJ ugotoviti, da niso ustvarjeni pogoji, ki bi Ji omogočali sodelovanje na posvetovanju in v njegovih pripravah,« zaključuje CK ZKJ svoj odgovor na povabilo madžarske socialist :čne delavske partije. V. G.
in dogodki
Iz razpisa pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« za leto 1968
Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« razpisuje v počastitev obletnice osvoboditve mesta Ljubi j a. ne manifestativno-tekmovalno prireditev:
XII. POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«
Program prireditve
SOBOTA, 11. MAJA 1968
1. »Štafeta zmage« 3X1000m za mladinske moške ekipe, ločeno za šole II. stopnje, za osnovne telesnovzgojne organizacije in za vse .druge osnovne organizacije;
2. »Štafeta zmage« 3X600 m za mladinske ženske ekipe, ločeno za Šole, za osnovne telesnovzgojne organizacije in za vse druge osnovne organizacije;
3. »Tek prijateljstva« na 4226 m dolgi progi za moške domače in inozemske mestne reprezentance.
NEDELJA, 12. MAJA 1968
1. Manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« na 10.000 m dolgi progi za moške, ženske in mešane ekipe za vse osnovne organizacije, šole II. stopnje, odrede predvojaške vzgoje ter Za ekipe enot JLA in Milice (v nadaljnjem besedilu: organizacije);
2. manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« na 5000 m dolgi progi za moške, ženske in mešane ekipe pionirjev in mladine višjih razredov osnovnih šol (od 5. do 8. razreda);
3. tekmovalni pohod »Partizanski  marš«  na  25.000 m
dolgi progi za moške ekipe za vse osnovne organizacije, odrede predvojaške vzgoje ter za ekipe enot JLA in Milice (v nadaljnjem besedilu: organizacije);
4. tekmovalni pohod »Partizanski marš« na 8000 m dolgi progi za ženske ekipe za vse osnovne organizacije.
Tekmovalni pogoji
1. »ŠTAFETA ZMAGE« 3X X 1000 m
Pravico nastopa imajo tekmovalci, rojeni v letih 1947 do 1954. Obvezen zdravniški pregled!
2. »ŠTAFETA ZMAGE« 3X X600m
Pravico nastopa imajo tekmovalke,   rojene  v letih
1950 do 1955. Obvezen zdravniški pregled!
3. »TEK PRIJATELJSTVA«
Za vsako mestno reprezentanco lahko nastopijo 4 tekmovalci, za plasma reprezentance pa se upoštevajo samo prvi 3 tekmovalci. Pravico nastopa za mesta iz SFRJ imajo tekmovalci rojeni leta
1951 in prej. Obvezen zdravniški pregled! Zmagovalna reprezentanca je tista, ki zbere najmanjše število točk s tem, da se točkujejo tekmovalci po vrstnem redu prihoda v cilj od 1 do številke zadnjega tekmovalca, ki pride v cilj.
4. »PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV« 10.000 m
V vsaki ekipi mora nastopita 5 udeležencev oz. udele-
ženk. Pravico nastopa imajo
vsi, ki so rojeni leta 1959 in prej
5. »PO POTEH TOVARI ŠT. VA  IN SPOMINOV. 5000 m
V vsaki ekipi mora nastopiti 5 pionirjev — pionirk oz. mladincev — mladink. Pravico nastopa imajo učenci in učenke višjih razredov osnovnih šol.
6. »PARTIZANSKI   MARŠ <
25.000 m
V vsaki ekipi morajo nastopiti 3 tekmovalci. Pravico nastopa imajo tekmovalci, rojeni leta 1950 in prej. Obvezen zdravniški pregled!
7. »PARTIZANSKI MARS« 8000 m
V vsaki ekipi morajo nastopiti 3 tekmovalci. Pravico nastopa imajo tekmovalke, rojene leta 1951 in prej. Obvezen zdravniški pregled!
Tekmovalne proge in urnik prireditve
Proge za obe »štafeti zmage« in za »Tek prijateljstva« potekajo po ulicah v središču mesta, proge za vse druge kategorije pa še po klovozih, cestah in poljskih ter gozdnih poteh.
Proge za vse kategorije bodo potekale po istih poteh kakor v letu 1967.
Na progah za obe »štafeti zmage« in za »Tek prijateljstva« bodo pred tekmovalci vozili spremljevalci teka, vse druge pa bodo vidno označene.
Odbor si v primeru izredno slabega   vremena pridržuje
pravico do spremembe posameznih delov proge za oba »Partizanska marša« in za oba pohoda »Po poteh tovarištva in spominov« še tik pred samim tekmovanjem s tem, da bo vse nastopajoče vidno opozoril na nastale spremembe.
Ura pričetka tekmovanja za posamezne kategorije bo javno objavljena najkasneje dne 8. maja 1968.
Objava rezultatov
Rezultati za obe »štafeti zmage« in za »Tek prijateljstva« bodo na razpolago v soboto, dne 11. maja ob 22. uri, rezultati za oba »Partizanska marša« pa v nedeljo 12. maja ob 11.30. Vodje ekip lahko dvignejo rezultate v Informacijski pisarni, ki bo poslovala v prostorih Slovenske filharmonije na Trgu revolucije.
Slovesen zaključek celotne prireditve bo v nedeljo, dne 12. maja 1968. Ura in kraj bosta določena kasneje in objavljena v navodilih udeležencem tekmovanja.
Zavod BOREC bo izdal knjigo o ustaškem taborišču Jasenovac, kjer so bili tudi mnogi Slovenci. Ker bi se s knjigo radi oddolžili tudi spominu žrtvam iz Slovenije, prosimo vse preživele jetnike in svojce pobitih, da nam sporočijo vse, kar jim je o tem znanega.
Zavod Borec, Ljubljana, Beethovnova 10
Murlcl ga je zardelih lic napeto poslušala, kot otrok dedka, ki mu pripoveduje lepo pravljico.
Stari Summerfield pa je nadaljeval: »Mrs. Irvine, ne bom tajil, da je moja garderoba nekoliko zastarela. Ce bi me torej potrebovali ob kaki slovesni priliki, vas prosim, da bi ljubeznivo to upoštevali in me pravočasno obvestili, da bi se mogel pripraviti.«
Ko se je bil pravnik iznebil teh dolgoveznih stavkov, se je globoko priklonil in tako ni mogel opaziti, da je Mrs. Murlel šinila w obraz vroča rdečica.
»Jima bi rada videla,« je dejala Andreju ljubka dama, ki Je z veliko vrečko v roki •tala pred vrati ter se delala, kot da gre za nekaj povsem vsakdanjega, prevejani služabnik pa nI niti trenutek okleval, temveč je takoj peljal damo v mali salon. Jima sicer do zdaj še nI nihče obiskal ln torej ta obisk nikakor nI bil nekaj vsakdanjega, kljub temu pa Andrej niti od daleč nI pomislil, da je nekaj prav posebnega. Ce je dama počastila • svojim obiskom majhno opico, je bila to pač družabna zadeva kot vsaka druga in resnično izšolan služabnik je moral vedeti, kako Je treba v tem primeru ukrepati. Predvsem Je bilo treba peljati damo v salon ln ne na primer v kuhinjo, kjer Je Jim, ne posebno pripravljen za sprejem, pridno telovadil. Dalje Je Andrej pomislil, da bo prav, če o obisku obvesti tudi gospodarja, kajti stanovanje je bilo končno le njegovo in Jim je bil
pravzaprav neke vrste podnajemnik. Ko je bil torej damo lepo namestil v salonu, je stopil v delovno sobo do gospoda In mu resnega obraza povedal, kako in kaj. Hubbard je sedel za pisalno mizo In kazalo je, da sredi svojega dela Andreja niti nI slišal. Zato je služabnik glasneje ponovil svoje obvestilo.
»Sir, Jim je dobil obisk.«
Tudi zdaj ga je Hubbard slišal le napol ln se ni dal motiti pri delu. »Ce je sosedova mačka, pazite, da se ne stepeta!« je dejal mimogrede in se spet poglobil v delo.
»Obiskala ga je dama,« je s poudarkom pojasnil Andrej, nI pa mogel razumeti, zakaj ga je gospodar naenkrat presenečeno pogledal in zakaj se Je tako razburil. Vstal je, da bi bil kmalu prevrnil stol ln hlastno vprašal: »Kje pa je dama?«
»V salonu, gospod,« je odvrnil dostojanstveno Andrej. »Zdaj pa grem, da pripravim Jima za sprejem, ker . . .«, toda Hubbard se ni več zmenil zanj, ampak je odhitel proti salonu.
»Zelo lepo od vas, Mrs. Murlel, da ste prisil,« jo je pozdravil pri vratih ln njegov glas ter lesk v njegovih očeh sta povedala več kot besede.
Zdelo se je, da je dama zelo presenečena. Dvignila je glavo ln začudeno gledala svojega bivšega sekretarja.
»Oh, na to pa res nisem bila pripravljena! Mislila sem, da ste se že drugje naselili.«
Hubbardu je bilo neprijetno, da nič tega. »Ali hočete s tem reči, da bi ne bili prišli, če bi bil! vedeli, da sem doma?« je vprašal očitajoče.
»Tako Je,« je odločno lagala Mrs. Irvine ln bila ponosna, da se jI je laž tako posrečila. »Za nobeno ceno ne bi bila prišla sem, toda ubogi Jim se ml je tako smilil!«
»Zame tedaj ne ostane nič, Mrs. Murlel. Mislim pa, da sem Jaz mnogo bolj vreden
pomilovanja kot nemarni Jim, kajti vsa moja življenjska sreča je odvisna od ene same ljube besede iz vaših ust.«
Obotavljaje se je segel po njeni roki In Mrs. Murlel je z zadoščenjem opazila, da Je bil ta mož zdaj prvič v taki zadregi, da si nI znal pomagati, medtem ko je čutila, da je ona sama popolnoma dorasla položaju.
»Vem, kaj mislite,« je rekla, »toda to besedo sem, žal, rekla že nekomu drugemu.«
Naglo je spustil njeno roko In povesil glavo. »Komu?« je šepnil tiho.
»Komisarju Convvavu. — Takrat že, ko sem
bila prvič v Scotland Yardu,« je rekla brez zadrege in uprla svoje črne oči vanj.
»Tega ne verjamem, Murlel,« je dejal in * začudenimi očmi iskal odgovora v njenem obrazu. Potem pa se je nasmehnil In rekel: »Pa tudi, če bi bilo temu res tako, sero trdno odločen spoprijeti se s tem fantom, ker ne morem ln nočem odnehati.«
Muriel pa je stala pred njim in se smehljala ln ker ni nič odgovorila, je stopil tesno k nji in jo objel. Ona pa mu je ovila roke okrog vratu ln njune ustnice so se strnile • • • Konec
V sobotni številki bomo začeli objavljati slikanico Bogomila Debeljaka
Izobčeni Ihavus
gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje # Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje <
Goren1
Delovni dan na kmetih (3)
(Nadaljevanje)
Takoj ko so poželi, so začeli ^jati najprej ajdo,   potem še -Po. prj tem delu sta morala zgodaj zjutraj vstajati gozdar in hlapec, saj sta začela J^i že ob štirih. To je bilo
>r° tudi za živino, saj zjutraj j~ ni bilo hudih muh, brencelj-^v itd. Poudarim naj še to, da m Pred petdesetimi leti orali sa-gej 2 v°li> s konji pa so začeli po prvi svetovni vojni. Pred kok° svetovno vojno je le redno imel konja. Orali so ved-hatl5 Pan volov. Ajdo je bilo
gdalene (22. julij) in pa dan tud' ali. da'-n kasneJe. Repo je WianaJlbolje SG-iati zad«je dni Star pregovor pravi: »Ja-sta Va «n Ožbaltova repa
5. avmalokdaj lepa.« Ožbolt je Pe J*Usta- ot> setvi ajde in re-Vedno Sejalci 1(11,10 za k°nje *3utrai VZ6li s 6,eboJ' ker doma M kvJ- ni Diio časa čakati, da Je ali vole nakrmili.
Potejv.501^™ delom moramo h se Prišteti še: košnJ° «tave, ^arn Pn6ne tekoj Po velikem tnai6 11 l15' avSust) in traja do —" Ba šmarna (8. september).
Sredi avgusta tudi drugič oko-pljejo in oplevejo korenje. Konec avgusta pa se začne tudi pletje repe in žetev fižola. Skoraj ves avgust traja tudi mlatev žita.
Žito so mlatili včasih vse na roko, s cepci, zdaj pa že več let nazaj mlatijo z mlatilnicami, ki jo ima skoraj vsaka vas. Nekateri kmetje imajo tudi že svoje. Vaške mlatilnice sodijo pod zadrugo, zanjo pa v vsaki vaisi skrbi strojnik. Mlatev z mlatil-nico se vrsti po posameznih vaseh in hišah. Reteče in Gorenja vas imata npr. obe eno mlatil-nico in svojega strojnika, ki skrbi, da eno leto mlatijo najprej v Gorenji vasi, drugo leto pa najprej v Retečah. Za delo pri teh mlatilnicah je treba najmanj 8 ljudi, da vse v redu teče. Dve ženski sta na vozu, da odvezujeta snope in jih podajata moškemu, ki poriva snope v boben mlatilnice. Dve ženski »glihata« (ravnata) slamo in jo I podajata dvema moškima, ki to ' slamo povezujeta v otepe. Eden I tudi skrbi za pleve in rejtanje ! j (retanje), ki ga odnaša v svisla. j Gospodar pa v glavnem nosi ži- |
to v kašče. Strojnik skrbi, da mlatilnica v redu teče, da gre delo nemoteno naprej. Za strojnika ni lahko biti. Namestiti mora mlatilnico, jo po končanem delu razrnontirati, poskrbeti za prevoz k drugemu kmetu, skrbeti, da je ponoči vedno pod streho itd. Ce je pri tej mlatvi z moderno mlatilnico dosti ljudi, se tudi otepi sproti skladajo na skedenj. Ker je pri tem delu, kot smo že omenili, treba najmanj 8 do 10 ljudi, si sosedje med seboj pomagajo.
Mlatev sodi predvsem danes med zelo pomembna dela, zato ta dan pripravi gospodinja izdatnejšo malico in kosilo. Obvezno pripravi za tak dan flan-cate (krote) in dosti nealkohol-nih pijač. Od alkoholnih pijač uporabljajo le žganje, ki ga predvsem moški pred jedjo srknejo kozarček ali dva, da prah uniči. Mlatev traja nekako do sv. Jerneja (24. avgust), v tem času pa tudi že kosijo in spravljajo otavo.
Otava mora biti pokošena in spravljena do malega šmarna. Pregovor pravi: Kdor do male maše otave ne pospravi, jo bo potem sušil za pečjo. To pomeni, da je po malem šmarnu še
zelo malo tako lepih dni, da bi otavo lahko še sušili.
V začetku septembra prično orati krompir, zgodnjega pa že konec avgusta. Tudi žetev prosa se začne v začetku septembra. Včasih so sejali in pridelovali veliko prosa, danes pa le zelo malo, le za dom in malenkost za prodajo. Včasih so sadili tudi veliko fižola in vsega omlatili že v septembru. Danes tudi fižola ni več veliko. Fižol so vedno mlatili le s cepci. Danes pa ga tako omlatijo oz. oluščijo, da s slamoreznice poberejo rezila (kline) in nato brez njih poženejo stroj, ki potem samo lušči.
Konec septembra se prično jesenska dela. Tudi delovni dan je nekako tak kot spomladi. Po sv. Mateju začno sejati ozimna žita, kot so pšenica, rž in ječmen. Konec tega meseca dozori tudi ajda, prične se ajdova žetev. Ženske navadno žanjejo ajdo, moški pa orjejo in sejejo, ko pa končajo to delo, nalože še ajdove snope in jih zvozijo h kozolcu. Po sv. Lukežu (18. oktober) se prične spravljanje kuhe, to je repe, korenja in pese. Pregovor pravi: Sveti Lukež — repni pulež.
Prvič na Triglav s Čopovim Jožom
Leta 1918 se nas je zbralo v Mojstrani več mladih, da bi šli na Triglav. Nobeden do takrat še ni bil dlje kot v Vratih. Sosedov France pa pravi: »Jaz bom rekel Jožu, če nas pelje on!« In res je Joža obljubil. Zmenili smo se za dan, kdaj gremo. Povabila sem še moji dve sorodnici iz Fortune pri Gorjah, Tončko iti Francko, ki sta se zelo radi odzvali. Bilo nas je 12 Z Jožom vred. Opremljeni z nahrbtniki in dolgimi palicami smo šli po kosilu skozi vas vsi dobre volje. Hlač takrat ženske še niso nosile, tudi za na gore ne, čeprav so praktične. Niso še bile v modi. V Aljaževem domu smo se malo odpočili in šli potem počasi naprej. Grede nam je Jota dajal napotke in pravil, po kateri poti je preplezal severno steno. Kazal nam je Stenar in škrlatico. Radi smo ga poslušali, saj smo bili vsi začetniki. Šli smo po poti čez prag. Jože nas je opozarjal, kako moramo biti previdni, da noga ne spodrsne na gladki skali. Midve s Francko sva bili bolj počasni in sva bili vedno zadnji. Tudi to je Jože opazil in naju je nadzoroval. Prišli smo na Kredarico ravno ob sončnem zahodu. Lepe so bile gore in mi smo jih občudovali, kot da ne bi bili v gorah doma.
Utrujeni smo se na Kredarici posedli okrog peči. Jože nam je pripovedoval o svojih doživljajih v gorah z njemu lastnim humorjem. Smeha ni manjkalo. Okrog 9. ure pa
pravi: »No, zdaj pa še eno zapojmo, potem pa spat. Če bo jutro jasno, bo zgodaj dan. Vas bom že jaz zbudil« Spali smo dobro. Zjutraj pa Jože hodi od vrat do vrat in nas budi. Hitro smo bili na-red. Popili smo malo čaja in odšli na vrh Triglava. Jože nas je učil, kako je treba plezati in kako se moramo prijeti na Malem Triglavu tiste železne vrvi. Vse smo ga ubogali. On je pa šel kot srna, saj je bil takrat še tako mlad. Ko smo le prilezli na vrh, smo videli naše lepe gore in vso Gorenjsko.
Ko smo se vpisali v knjigo v Aljaževem stolpu, smo se spomnili tudi Gahesovega Janeza. On je prinesel iz Kota ves stolp naenkrat sam na vrh. Bil je najboljši, takrat še živ nosač. Nesel ga je tako, da si je ovil železje okrog sebe in tako šel do vrha Triglava. Jože nam je pripovedoval, kako se imenuje kakšna gora v okolici in sex šalil. Bili smo dobre volje. Veseli smo se vračali na Kredarico. Tam smo še malo pojedli, si ogledali okolico in se počasi napotili proti domu skozi Kot.
Zgodilo pa se je nekaj, kar ni ne Jože in še manj kdo drug pričakoval. Šli smo čez sneg drug za drugim. Midve s Francko sva bili zopet zadnji. Sneg je bil shojen, mel se je pod nogami. Nama se je utrgal in naju odnesel. Vrglo naju je na trd sneg. Peljali sva se nekaj časa po hrbtu nekaj časa po trebuhu in se lovili z rokami, da sva
imeli vse krvave. Obležali sva na dnu plaza. Drugi so s strahom gledali, kaj je. Jože se je znašel; dal je palico med nogi in se pripeljal po trdem snegu do naju. Midve sva se tresli od strahu. Jože naju je pobral in vprašal, če sva se kaj polomili. Vzel je čutaro iz nabrtnika in naju brž spravil do smeha s svojimi šalami. Rekel je: »Bledi sta kot tale sneg.« Vsi so naju čakali na kopni stezi in vpraševali, če naju kaj boli. Strah je minil. Potem smo šli počasi proti Mojstrani. Jože je šel na vlak za Jesenice, mi pa dobre volje vsak na svoj dom.
Moj oče so potem rekli: »čeprav sta . vse opraskane, sta imeli srečo, če bi bil sneg suh, bi vaju lahko zasul.« Tudi Jože je tako govoril, pa
le po ovinkih, da bi naju ne ustrašil.
Še večkrat sem šla potem na Triglav in skozi Kot. Vedno sem iskala tisti sneg, pa ga nikoli nisem našla. Menda sem vse pozabila, tako me je bila takrat strah. Če bi bil Jože zraven, bi pa gotovo vedel___
Bogdana z Bleda
(■■■■■■■•■•■■■•■■■■»»■■■a ■*■■■>*■■■■■>
Rešitev križanke št. 34
1. BRADAŠKA, 9. RAST, 13. ATLANTIK, 14. ELIA, 15. KVANTA, 16. TRAPER, 18. BAI, 19. KOTLINA, 20. OKA, 22. TOR, 23. NAS, 24. PA-SANEC, 27. KSI, 29. ORT-LER, 30. GOTSKI, 35. KLEK, 34. NARKOTIN, 36. AARE, 37. ALBANIJA
DELOVNA SKUPNOST »TOSO«,
tovarne
obutvenih strojev in opreme Kranj
RAZPLSUJE
PROSTO DELOVNO MESTO
KV rezkalca
Pogoji: K V rezkalec
z nekajletno prakso. Nastop službe je možen takoj. Prednost imajo kandidati, ki so že odslužila kadrovski rok in imajo stanovanje v bližnji okolici Kranja.
Prijave sprejema
kadrovski oddelek »TOSO« Kranj, Struževo 3, do vključno 25. maja 1968.
Miha Klinar: Mesta, cestejiL^cestja + Miha Klinar; Megta cest£ |g raycestja m ^ Kl|nar; Mesta cegte fa razcest1a
V novembru, če je vreme še naklonjeno, pripravljajo še steljo in drva za zimo. Drva, posekana v novembru ali decembru, veliko raje gorijo kot tista, ki so posekana v marcu, in sicer zato, ker ima drevo v novembru in decembru najmanj soka. Za jesen je tudi veliko vremenskih pregovorov. Naj jih nekaj navedem:
Kakršna je Uršula (21. oktobra) pričela, tako bo vsa zima izpela. Zato so včasih rekli: če je na dan sv. Uršule lepo, potem tudi »ta leni« še lahko dobijo steljo.
Sv. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.
Do sv. Martina led, do božiča povodenj.
Sneg sv. Andreja sto dni leži in žito mori. Itd.
Preden preidem na opisovanje zimskega časa, naj povem, da so navadno maja, ko ni toliko dela na polju, popravljali gospodarska poslopja ali zidali nova, prav tako pa tudi avgusta po mlatitvi. Takrat so največja dela že opravljena in vmesni čas do drugih del so izkoristili za razna popravila.
Ivan Bogataj (Naprej prihodnjič)
Miha Klinar: Mesta.
Domovina
III. DEL
125
boljj
Človeka je groza, če pomisli, ^adlVlško drhal se je
spremenila najboljša in najbolj Vtfffi-o aW na svetu. In revolucija je trenutno mnogo večja n Jj^mi*i.-0Jažki
poraz. Zato
v nemškem vrhovnem poveljstvu * a v v JdJo, kako bi vojno končali s premirjem in potem n*f t^lj^rsj,; 1 m državi, ki bi se je radi polastili taki bradau ' „j «gMan; « sedaj stoj i jo postrojeni pred njim in buljijo m» ^ « slUtiJQ Prazno, kakor da jim je vseeno, kaj jim govori. & nad . kakšne skrbi se mu grmadijo na duši, in na t»% ^ ji^ ^strofo, ki
mu Kllliaui.i" iia UUi>,i      *—   „ f)3 T oOri^""1' Dra* ju preti
osrednjim silam. Nemški Poraid3jf % ^ ki ^ gotovo ni ne znan, mogoče pa vedo tudi za ^ ntam,,_n doživiia tnršk?
vojska v Palestini. In zdaj naj f P kanu ali celo na Piavi, za maj
ni* jit^so 2akr.vil. poraz
membnejšem bojišču.
Tile »kreteni«, ki niso
°n Tei./^ava na Bal-eutelbacha najpo-
Ki niso »,wfrt)0ti. pj ,vi, filu ^ -«Arivui poraz nemške vojske na francoski1' pa ' .jtj *a Du]jji(!*r' če podoben poraz doleti avstrijsko vojsk«' ^v«^tjim i? mimo njega, kakor da bi mu hoteli s tem    # » pj. i jn       Vse kar jjm
govori, skozi eno uho noter, a s kar se dogaja na bojiščih, Plše
tebi niča Uh vse skupaj, *" v rit.
Toda on bo že pokazal ^^Jf^i^danj^ trmoglavih boljševikov s preizkušenimi skupr} PoSeb ^ernenil v po-
slušne in za bojišče uporabne v ^ * ^ i Pregn J °o Preizkusil, iz kakšnega testa je, potem Pa b0 vj , „ «aj i*i v eno samo testo. Vsak svinjski rilec zaS« b0 P.^ .°Viti vi kar jim .q govoril, in gorje mu, kdor oeg pte Je bela nai*ov, seveda, brez vojaških psovk, voJO oficirsko
pridigo. -»Nun, vviederhole, vvas h
'ini voja-
habefp^^opistrd.
škim korakom k prvemu in J* 0if^ eg°an^ljeni obraz, a mu monokel pade že priPv;>„ Kt> *i je h-f3- *Ne ra"
zumela, kaj, du, Arschloch!« se    ^ |Q Ji °J odgovoril,
da ne ve, ker ne razume nem**■  & j* deSll0 0«J*k »Austret-
ten!« mu pokaže z besno kretnJ«  %<fl> K, k * sebe ,„ vpraša
drugega, a tokrat v jeziku svoj sem povedala, oštja salamenska!«
Postrojene v vrstah sili smeh ob majorjevi slovenščini. »Non, capisco!« odgovori drugi.
»Cosa?« vrže italijanščina majorja za korak nazaj, ker do tega trenutka ni vedel, da ima med svojimi »boljševiki « tudi Italijane. Presenečen je, da nehote začne italijanskega nesrečnika psovati v italijanščini, ki mu teče z jezika prav tako kakor nemščina, in zahteva, da vse »izdajalske italijanske svinje« stopijo iz dvoreda, takoj nato pa pokliče iz stražarske vrste oba Kraguljeva kaprola in jima ukaže, naj »italijanskega psa« povišata na drevo in ga pustita viseti, dokler mu ne bo visel smrkelj do tal.
»Javvohl, Herr Major!« pozdravita Kraguljeva rablja in odpeljeta italijanskega nesrečnika k topolom za barakami.
Potem se majorjeva spraševanje nadaljuje, a v odgovor dobiva »ne razumem nemško« v vseh slovanskih jezikih, ki jih govore v cesarstvu, dokler ne pride do treh Avstrijcev, bivših stražarjev, ki so prišli v to taborišče zaradi nemarnega opravljanja stražarske službe in popivanja z jetnikom Jakobom Uršičem, ki bi ga morala stražiti. Tudi ti trije ne vedo, kaj je major govoril.
»So vvas!« je major iz sebe in kakor iz strojnice stresa v zbor rafale vojaških psovk in se zaklinja, da bo z eksercirjem podaljšal kretenski svojati jezike, dokler jim ne bodo viseli do popka.
In tako se začne gonja, kakršne še niso doživeli in ki je, tako se jim že po desetih minutah zdi, ne bo nihče preživel. Ljudje se onesveščajo, a major Julius von Teufelbach, jih z brcami spravlja pokonci ali pa jim stopa na hrbte in zahteva, da se plazijo naprej.
Prah je vedno večji, podoben oblakom dima, ki se dviga iz nevidnega ognja in v katerem se izgublja sonce ali pa se spreminja v rjavkasto okroglo ploščo, prilepljeno na komaj vidnem nebu. In v tem prahu medlevajo in gorijo ljudje v lepljivem znoju in v ognju žeje, ki jih duši. Njihovi jeziki so podobni jezikom tekajočih psov, le da so otekli. Mnogim že silijo čez brado, kakor da so se jim iz-pahnili iz grla.
Človek, ki ni sam doživel take peklenske gonje, bi nikoli ne verjel, da človeški jezik lahko tako strahotno oteče in seže človeku čez brado. Vedno več je takih »peklenščkov« med bradatimi nesrečniki, majorju Juliusu von Teufelbachu pa še vedno ni dovolj »eksercira« in videti je, da res ne bo odnehal prej, dokler se ne bo uresničila njegova napoved, da bo »boljševikom podaljšal jezike do samih popkov.«
Toda prah, ki ga je dvignil s svojim peklenskim eksercirjem, duši tudi njega. Njegova povelja so vedno bolj hripava. Jezik se mu vedno bolj lepi na nebo. V grlu ga skeli in nenadoma začuti, da je pravzaprav osel in da bi lahko ta eksercir prepustil svojim podrejenim.
»VVeiter machen!« ukaže nekemu feldveblu, ker oficirjev nima, in odide, da bi se okopal v vojaški stražarnici, Kraguljeva kaprola pa mu morata medtem očistiti uniformo in škornje. Potem zahteva konja in odjaha proti mestu. Ko odide, feldvebel izroči »delo«
svojim podrejenim. Desetino, v kateri so Jakob, Jakobov prijatelj Franc Kosirnik, bivši lemberški Jakobovi stražarji in drugi dobi v roke kaprol Jakob Kragulj.
»Rabelj,« spreleti vse, ki ga poznajo.
Toda rabelj je tokrat človeški.
»Ne bom vas gonil,« pravi in jim ukaže odkorakati za bližnjo barako... J
»Teufelbach je hujši od samega satana!« Ta misel visi slehernemu v možganih.
»Take svinje ne najdeš med vsemi oficirskimi svinjami v cesarstvu. Menda na vsem svetu ni takega satana.«
Tako pravi Jakob Uršič svojemu prijatelju Kosirniku, bivšemu jeseniškemu delavcu, enemu od šestorice, ki je skupaj pobegnila k Rusom in ki ga je usoda podobno kakor Jakoba pripeljala v to mučilnico na obrobju Ljubljane, obdano z gosto vrsto žičnih ovir, ki jih je nemogoče neopaženo odstraniti in pobegniti med zeleni ka-der:.n. kateremu si Jakob in Kosirnik čedalje bolj želita in zavidata Možini, tretjemu od šestorice pribežnikov, ki ga je »kriva sreča« prinesla iz Rusije v »milo naročje cesarske domovine«, a ki je vseeno imel večjo srečo, kakršno sta imela s Kosirnikom in ki ju zdaj tepe s satanskim bičem majorja Teufelbacha, satana, kakršnega po Jakobovem mnenju ni ne v cesarski ne v katerikoli drugi vojski na svetu.
»Ne bi rekel,« se z Jakobovim mnenjem ne strinja Kosirnik. »Take oficirske svinje ima sleherna vojska na svetu. Vojakom je treba prignusiti bivanje v zaledju in ga jim zagreniti do take mere, da se jim zazdi fronta prijetnejša od zalednega šikaniranja in trpinčenja.«
»Že, toda v svojem življenju še nisem naletel na takega psa.«
»Nisi, ker so nas iz vojašnice takoj odpeljali na fronto,« pravi Kosirnik. Tudi on ni še občutil na lastni koži takega »eksercirja«, a videl ga je že. Major Teufelbach ga spominja na nekega ruskega poročnika. »Na Ivana Ivanoviča Kuzmina,« pravi in reče, da bi se ga moral spominjati tudi Jakob iz alatinskim zaporov, kamor so jih bili zaprli po tistem štrajku na parnih žagah na obrobju sibirskega mesta Alatina.
»Pa ne misliš tistega, ki je vprašal, ali je kdo med nami mizar ah tesar in ki je odpeljal tebe, ker si rekel, da si,« vpraša Jakob.
»Da, prav tistega!« pritrdi Kosirnik z zadovoljnim izrazom, kakor da bi mu Jakob dal kos kruha. »Na tega psa me spominja Teufelbach.«
»Nanj?«
GLAS * 8. STRAN
GLAS * 9. STRAN
Rod Kersnikov
(Nadaljevanje)
Preden pričnemo pogovor o pisateljevem delu Janka Kersnika, bo kar prav, če prej doženemo, kako je z izgovorjavo njegovega imena. Kajti skoro vedno slišimo napačno izgovorjavo Kersnik (z naglašenim e) namesto pravilne Krsnik (brez onega polglasniškega e, toda z naglasom na i). Očitno je namreč, da ime Kersnik prihaja od Krstnika — to je vedel tudi pisatelj sam, kot kaže njegov psevdonim Baptista, t. j. Krstmik! Ded njegov sloviti čopov in Prešernov gimnazijski profesor pa se je tudi podpisoval za Janeza Krstnika Kersnika. —
Lepo in potrpežljivo je pojasnil pravilno izgovorjavo pisateljevega imena profesor Ivan Kolar v opombah k svoji izdaji Kersnikovih Kmetskih slik in ljudskih povesti (1937):
»Ime Kersnik izgovarjaj Krsnik! Pisava imena z er pomeni tu samoglasniški r, kakor so pisali po starem: kerst, pert, vert... (za krst, prt, vrt). Pri osebnih lastnih imenih se je ohranila večino, ma stara pisna oblika, ker zahtevajo uradni predpisi, da se morajo pisati osebna lastna imena dosledno tako, kakor so zapisana v krstnih matičnih knjigah. (Primerjaj pisavo imen: Berce, Černe, Škcrjancc, Terdina, Verho-vec .... ki so jih pa po stari pisavi izgovarjali domačini pravilno: Brce, Črne, Skrja-nec, Trdina, Vrhovec... Izreka se je popačila v nemških uradih in šolah, od tam tudi napačna izreka Kersnik.)«
Sicer pa se je pisatelj sam v mladih, gimnazijskih in visokošolskih letih rad podpisoval fonetično: Krsnik. Sele pozneje se je uklonil tradicijski pisavi: Kersnik.
Gotovo pa ne bo narobe, če ob tej priložnosti, ko kramljamo o izgovorjavi Kersnikovega imena, omenim prijetno, spodbudno doživetje.
Nedavno, pred kakim mesecem, sem obiskal osnovno šolo v bližnjem Preddvoru. Prisostvoval sem učni uri slovenščine v enem od višjih razredov. Govora je bilo o slovenskih pisateljih — realistih na splošno, o Janku Kersniku pa še posebej. In glej: prav vsi dečki in deklice, ki so odgovarjali na profesorici na vprašanja, so dosledno in jasno izgovarjali pisateljev priimek pravilno! Niti en sam ni izgovoril Kersnik, vsi so govorili le o pisatelju Krsniku.
Tako se zdi, je ta reč dognana. Vendar misel nehote rije še drugam: kaj pa priimek Kresnik, ki očitno izvija iz besedice Kres? Tega priimka, posebno v okolici Celja, ni  tako težko najti.
Vemo tudi za osebno deško ime Kres, Kresek. Naključje pa je še hotelo, da Janeza Krstnika godujemo prav na večer staropoganskega kreso-vanja! Nova naloga: kaj pa, če Kersniki le niso starodavni Kresniki?
»ROKOVNJAŠKA BABA«
Kot mnogim drugim slovenskim pisateljem, tako je tudi Janku Kersniku vzbur-kalo domišljijo poslušanje pravljic in povesti že v rani mladosti. Ni pa bila ta pri-povedovalka niti mati niti babica ali teta — pri Janku je bila to preprosta žena, hišna dekla Urša Lončarjeva, ki je prepestovala vse otroke brdskega sodnika Josipa Kersnika, zenička je bila že v Jankovih otroških letih močno priletna, saj se je rodila leta 1795! Bila je domačinka s Prevoj in je še videla v letih svoje mladosti Napoleonove; vojake marširati po cesti mimo gradu čez visoke Trojane na Štajersko.
Prežiivela pa je tudi čase, ko so v bližnjih gozdovih okoli Brda in tja proti Kamniku gospodarili zagonetni rokovnjači. Menda je bila Urša celo v nekakšni zvezi s temi ljudmi. Zato se je na splošno govorilo o njej, da je bila nekoč »rokovnjaška baba«. Seveda so ljudje govorili to bolj potiho, da razborita žena tega ne bi slišala!
No, in ta zanimiva starka je kar nekako gospodarila nad vsemi brdskimi otroci. Njeno zvesto oko je bdelo nad njimi, da se jim ja ne bi kaj zlega pripetilo. Ob deževnih dnevih ali pa v dolgih zimskih večerih so se otroci zbrali okrog nje in jo zamaknjeno poslušali. Znala je pripovedovati stotero in stotero pravljic in vraž, da so se otrokom kar jezili lasje in jih je bilo moč Je s silo spraviti spat — tako jih je prevzelo Uršino bajanje. Držala pa se je ženica tudi vseh starodavnih šeg in navad. Tako jc vsako leto koledova-la in na večer prod praznikom Treh kraljev je pela stare obredne pesmi.
Do smrti je zvesto služila grajskim na Brdu. Umrla je 1. 1889 v svojem 97. letu ...
PRIJATELJEVANJE Z JURČIČEM
Urša Lončarjeva je vedela zlasti dosti pripovedovati o rokovnjačih in prav verjetno je, da so njene besede spodbudile tudi Josipa Jurčiča, da se je lotil povesti o rokovnjačih. V poletnih mesecih 1. 1880 je Jurčič namreč dlje časa živel na Brdu kot gost pobratima Janka Kersnika. Gotovo sta staro Uršo oba skupaj poslušala in morda povest o rokovnjačih tudi skupno zasnovala.
Le tako si moremo razlo-
žiti, da je Kersnik po Jurčičevi smrti (1. 1881) tako zlahka in skladno nadaljeval in dokončal Rokovnjače. Jurčič je utegnil napisati le enajst poglavij, ostalih trinajst pa je, delno po prijateljevih beležkah, napisal Kersnik tako, kot bi jih napisal Jurčič sam ali pa še bolje.
Ni pa zgolj naključje, da se najbolj dramatični prizori Rckovnjačev gode v neposredni bliižni Brda. Prav tu je v onih časih, ko so pri nas gospodarili Francozje, živel ded Jankove matere doktor Janez Burger. Bil je za ves brdski okraj francoski maire (izg. mer, tj. župan) in prav on se je tacaš moral otepati z rokovnjaško nadlego. Tudi napad na »francosko kaso« je bil izvršen v skrivnostnem Črnem grabnu, nedaleč od Brda.
Pobudo, pisati o rokovnjačih, pa je utegnil Jurčič dobiti že pri Levstiku, ki v svojem Popotovanju od Litije do Čateža pravi med dru-
pak, če se ob tej priložnosti spomniruo tudi na Franca Rajglja — Pacenjka, ki je po tradiciji bil eden od poslednjih gostilniških sogovor-cev pesnika Prešerna v Kranju. Pacenjk je bil sicer znan le kot delomržen postopač, a bil je neki silno duhovit in oster v zabavi j icah. Pesniku je moral biti nenavadni mož na moč všeč. Menda je bil tudi edini, ki je za pesnikom res iskreno žaloval in zato ni več zdržal v Kranju, šel je v besniške gozdove in se pridružil ro-kovnjačem ...
ZGODOVINAR LONČAR
Pripoved o Urši Lončarjevi, ki je prva dramila Kersniko. vo pisateljsko fantazijo, nas hočeš nočeš spomni na njenega soimenjaka in rojaka, profesorja dr. Dragotina Lončarja, rojenega 5. novembra 1876 na Brdu. Morda sta si bila Urša in Dragotin celo v kakem sorodstvu?
A hotel som reči nekaj drugega: zaslužni, dosledno napredno misleči zgodovinar dr. Dragotin Lončar je po krivici skoro povsem pozabljen. Spominjam se plemenitega moža kot svojega nekdanjega realčnega učitelja. Bil je nadvse ljubezniv vzgojitelj    in požrtvovalen
življenje Slovencev, ki je prvič izšlo 1. 1906, drugič pa 1. 1921. V njem se je odločno opredelil nasproti liberalizmu, klerikalizmu in socialnim demokratom. Odločil se je za poslednje in bil celo nekaj let uradni izvoljeni predstavnik socialno-deimo-kratske stranke v narodnem predstavništvu. Za izhodišče novega gospodarskega reda je dr. Lončar imel prehod zasebno-pravnih organizacij v javno-pravne. V stari Jugoslaviji je bil neomajen pristaš individualnosti slovenskega jezika in avtonomne ureditve. Načeloma pa je bil profesor Lončar že tedaj prepričan republikanec. Ko so bili vsi drugi naši brumni politiki še vdani monarhisti...
Podobo moža, za katerega bi res smeli reči, da je s svojim snovanjem pripravljal pot današnji socialistični Jugoslaviji, bomo najlaže zaslutili iz naslovov del, ki jih je napisal v svojem življenju. Mimo že omenjene Politične zgodovine Slovencev, naštejmo še sledeča: Ideali vzgoje, Kako je nastalo delavsko gibanje, Pomen in naloga socializma v razvoju človeštva (1904), Napredek in realkcija (1905), Naša narodna vzgoja, Masarvk in Mane
Nekdanji grad Brdo pri Lukovici, rojstni dom pisatelja Janka Kersnika
gim: »... tudi rokovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, akoravno zlasti prvih nihče ni vesel.«
Kljub vsesplošnemu odporu in strahu pred rokovnjači pa vendar zasledimo tako pri Jurčiču kot pri Kersniku, vsaj med vrsticami, neko rahlo simpatijo do teh izgubljencev in obupancev.
Kajti nekaka značilna poteza v značaju teh mož je bilo sočutje do revežev in mržnja do bogatih oblastnikov. Taki so bili gorenjski rokovnjači, prav podoben pa jim je bil tudi belokranjski ropar Udmanič in štajerski Guzej. Nič drugačen ni bil Dimež iz Besnicc pri Kranju, ki so mu rekli celo »strah kranjske dežele«. Ne bo na-
profesor. Njegova prezanimi-va predavanja nas je le malo od njegovih dijakov pozorno poslušalo — kajti profesor je bil majhne postave in močno kratkoviden; zalo ni bilo miru pri njegovih urah. Nezrelo poslušalstvo duhu vehkega učenjaka pač ni bilo doraslo ...
Lončar je bil eden prvih in najbolj vidnih Masarvkovih učencev pri Slovencih, študiral je filozofijo v Pragi, poučeval pa v gimnazijah in re. alkah v Idriji, Ljubljani in Kranju. Dlje časa je bil šef slovenske prosvetne uprave, krajšo dobo tudi ravnatelj Narodnega muzeja v Ljublja. ni.
Njegovo najpomembnejše delo   ie  vsekakor Politično
(1914), Načrt slovenske socialne zgodovine (1911), P?" litika in zgodovina (1923) in dr.
Hoteli smo prikazati s temi vrsticami, ki smo jih nekako vsilili v kramljanja 0 Janku Kersniku, zaslužnega-a današnjemu rodu skoro neznanega misleca, ki je kdaJ že razglabljal o vprašanjih' ki   se  nekaterim  zde nova>
današnja.
Umrl je
dr-
Lončar 29. julija 1954 v Ljubljani.
Hkrati pa bodi ta kratek zapis droben listič v veiicU j hvaležnosti,' ki jo čutim nekdanjega svojega ljubek'11 vega profesorja.
(Nadaljevanje prihodnjo sredo)
ČRTOMIR ZOREČ
Hladnokrvni Angleži
Na neki zelo prometni cesti v angleškem mestu Portsmou-thu je neko trinajstletno dekletce klicalo na pomoč, ko so jo neznani moški vlekli v avtomobil in odpeljali. Noben mimoidoči ni deklici priskočil na pomoč, niti si nihče ni zabeležil registrske številke avtomobila. Neki moški je kasneje dejal: »Da, slišal sem,  da je dekletce vpilo.
Ujeta podmornica
Nenavaden incident se je pripetil v Irskem morju. V ri-
•Ške mreže francoske ribiške ladje se je ujela kaj nenavadna °a: ameriška atomska podmornica. Napravila je precejšnjo &odo, saj so se vse mreže pretrgale. Lastnik ladje se je obrnil a ameriško ambasado v Parizu in zahteval, da uvedejo pre-»skavo in povrnejo škodo.
.   Ribiška ladja Lorraine — Bretagne je spustila svoje mre-•. ~~ kot že rečeno — v Irskem morju. Plula je z običajno trostjo. Nenadoma pa jo je nekaj ustavilo. Ladja se je za-•a nevarno zibati, kapitan pa ni vedel kaj storiti. Sele čez T"5 se je iz vode pokazal temen trup velike podmornice. To C Dl'a atomska podmornica Robert F. Lee iz serije George ™ashington. Ima 5600 ton, dolga je 115,82 metra, široka 9,65 etra in oborožena s sedemnajstimi raketami tipa polaris.
an *fap'.tan podmornice s posadko stotih mornarjev se je v ■ 8'eščini prepiral s kapitanom francoske ladje. Tako sta vpila pj^g na drugega vsak v svojem jeziku ne da bi se razumela. cei/etn ogorčenem prepiru je vsak odplul v svojo smer — 'h pet ur po srečanju. Francoski ribiči upajo, da jim bo j^skava o tem dogodku prinesla odškodnino za raztrgane
Tablete mladosti za policaje
policijski   agenti Scotland _yda bodo v bodoče preje-da* L pr°kalnske preparate, JJ*J v službi obdržali kon-
»o*°ifIakine tab,ete z ime" *-H 3 izdelujejo po re-
2 u znane romunske zdrav.
k e Ane Aslan, ki Je zaslove-
*ar»di uspešnega zdravlje-
naj na področju gerontologi-je. Te tablete prejema že dlje časa okoli tri sto policijskih agentov v zahodni Nemčiji in baje so z rezultati kar zadovoljni.
Te tablete rožnate barve naj bi policajem, ki se bližajo petdesetim letom, pomagale premagati krizo. Ta nastopa navadno prav v teh letih in se kaže kot potrtost hi prehitra utrujenost.
ampak jaz se nisem zmenil za to.«
Kasneje je večina Angležev z malo večjim zanimanjem prebrala poročilo o tem dogodku. Ugrabitev jo namreč snemala britanska televizija, ugrabitelji pa so bili policaji. Hoteli so opozoriti javnost na prav vznemirljivo ravnodušnost do zločinov.
Napravili so še drugačne poskuse, ki so jih prav tako kasneje prikazali na televiziji. Gospodinje so spuščale v hišo neznane ljudi, ki so namesto kovinskih policijskih značk nasili aluminijaste pokrovčke steklenic za mleko. Prav tako so dovolile vstop v hišo lažnim delavcem televizijskega servisa tudi gospodinje, ki niso imele televizorja. Ko so jih kasneje v intervjuju spraševali o opreznosti, so prav te trdile, da so zelo zaupljive do neznanih ljudi. Da pa je stvar drugačna, so se prepričale, ko so se videle na televiziji.
Tečaj tišine
Nenavaden uspeh je do-iivel pisatelj Mark Morris, ko je v Philladelphiji organiziral tečaj tišine. Na tem tečaju se namreč ničesar ne predava, niti ni nobene diskusije. Tečajniki se samo zbero v predavalnici in tam presede celo uro v popolni tišini. Pisatelj pravi, da veliko poslovnih ljudi v večni dirki s časom sploh nima priložnosti uživati tišino. Ob sedenju v popolni tišini pa nedvomno uživajo, saj je tečajnikov vsak dan več.
■llllllllllllllIIIIIIIIItlltlllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIIII*ll»tllllltll*>>
Preveč živa umetnost
V Rimu so obtožili lastnika neke galerije, da je prodajal javnosti blago, za katero ni imel dovoljenja. Občinski uradnik je namreč opazil med drugimi umetniškimi slikami tudi živega prašička. Prašiček je bil namreč ded umetniške kompozicije ameriškega   umetnika Richarda
Serre. Sodišče pa je pokazalo veliko razumevanje za sodobno umetnost in lastnika ni obsodilo zaradi nedovoljenega prodajanja živine. Razsodilo je, da lahko umetnik sestavlja svoje delo iz katerihkoli elementov, za katere po svoji umetniški duši meni, da sodijo k sliki.
Sreča v škatlici
Iz Moskve je prišla vest, da bodo mogoče že v kratkem pričeli izdelovati — mogoče celo serijsko — »srečo v škatlicah«. Majhna naprava naj bi preganjala žalost, nezadovoljstvo, tesnobo in podobne občutke. Take poskuse so delali sovjetski nevrologi nekega instituta v Moskvi. Od krili so namreč, da zelo bla-
gi električni impulzi z močjo 1,5 miliampera neverjetno izboljšajo razpoloženje, če jih s pomočjo enostavnih elektrod pošljemo skozi možgane. Tako se nam obda, da bomo lahko že v bližnji pribodno sti nosili s seboj majhno napravo na baterije, ki nam bo zdravila slabo voljo $ pomočjo elektronike.
Radoveden sem, kaj bi storila moja žena, ko bi vedela, da sem s teboj.
Ubogi zmagovalci
V angleškem časopisu Eve-ning Standard se neki bralec takole huduje: »Minilo je že triindvajset let po padcu nacistične Nemčije. Ampak, kako je to mogoče, da imajo triindvajset let po tem dogodku angleški vozniki avtomobilov manjšo svobodo za
volanom kot pa nemški kolegi. Nemci so izgubili vojno, pa imajo lahko v krvi kar 1,30 promila alkohola. Mi Britanci pa kot zmagovalci v drugi svetovni vojni smemo imeti le 0,80 promila. Ce nič drugega, se moramo vprašati sploh o smislu takega vojskovanja.«
Zverine z oddajnikom
Ris je danes že zelo redka žival in bi ga težka našli kje v evropskih gozdovih. Pred nedavnim pa so v Švici skle-
Ostra stava
Dva strastna kadilca sta v Londonu dala uradno registrirati precej nenavadno stavo. Zavezala sta se, da v treh naslednjih letih ne bosta pokadila niti ene cigarete. Kdor pa bi pokadil v tem času cigareto, bo moral plačati drugemu okoli 12 milijonov v našem denarju. Stavo sta sklenila ameriški režiser John Frankenheimer in Victor Lowdes, direktor nekega londonskega kluba. Izgovorila pa sta si poslednjo cigareto, če bi kdo od njiju moral slučajno stopiti pred puške.
nili naseliti nekaj risov, ki bi »počistili« ostanke poginu« lih živali v švicarskih gozdovih. Za vsak primer pa jim bodo okoli vratu pritrdili miniaturne radijske oddajnike. Tako bodo lovci vedno vede-, li, kje so nevarne zverine.
M
GLAS * 12. STRAN
OD VSEPOVSOD
SREDA — 8. MAJA 1968
II. gumijada v Borovu
Kot lani v Zagrebu je tudi letos ekipa tovarne »Save« sodelovala na gumi j adi — športnih   igrah gumarskih
Uspešno delo mladine v Godešiču
Mladina v Godešiču je zelo aktivna na vseh področjiih kulturnega, družbenega in športnega udejstvovanja. Prirejajo plese, pomagajo kul-turno-umotniškemu društvu v Godešiču, pa tudi na športnih prireditvah jih ne manjka. Večina mladincev je namreč včlanjena v športno društvo Kondor. Društvo so ustanovili prav s pomočjo mladinskega aktiva. Vsako leto mladinski aktiv organizira za prvi maj izlet. Letos bo bili na Kališču pod Stor-žičem.
J. Starman
podjetij iz vse Jugoslavije, i Ker je bila ekipa »Save« lani zmagovalec prvega takega tekmovanja, je za letošnji nastop vladalo še posebno veliko zanimanje.
Nastopilo je prek 500 tekmovalcev iz. Zagreba, Niša, Rakovice, Pirota, Skopja, Di-mitrovgrada, Kranja in Borova. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, saj so organizatorji imeli na voljo izredno lep športni park z nogometnim stadionom, igrišči za odbojko in rokomet in kegljiščem. Prav nasprotno pa je bilo z nastanitvijo tekmovalcev. Kranjski športniki so prenočevali v nemogočih razmerah, kar je v precejšnji meri vplivalo na končni rezultat.
Po dvodnevnih ogorčenih borbah je prvo mesto in prehodni pokal osvojila ekipa »Borova« z minimalno prednostjo pred ekipo »Save«. Ekipe so dosegle naslednje
Alpinistični odsek PD Jesenice
Po nekajletnem mrtvilu je alpinistični odsek planinskega društva na Jesenicah našel pravo obliko in vsebino dela. V svoje vrste je pritegnil predvsem večje število delavske mladine. Vodi jih naš uspešni himalajec Pavle Dimitrov. Vodstvo odseka je že sestavilo obsežen program predavanj, tečajev, taborov in odprav v domače in tuje gorske skupine. Trenutno se pripravljajo na dvajseto mladinsko Titovo štafeto z vrha Triglava.
Alpinistični odsek Jesenice je to pomlad organiziral plezalno šolo s teoretičnim in praktičnim delom. Vodi jo Mitja Košir ob strokovni pomoči starejših preizkušenih plezalcev in alpinistov. Da bi bilo njihovo delo kar najbolj  uspešno, bodo
navezali stike še z drugimi alpinističnimi odseki, še prav posebej z Mojstrano in Martuljkom.
Nekateri mladi plezalci in alpinisti kažejo veliko zanimanje za teoretično in praktično izobraževanje. S pomočjo in pod skrbnim vodstvom starejših so nekateri mladi že prestali ognjeni krst. Mladi jeseniški plezalci bodo lahko z resničnim prizadevanjem kmalu nadomestili starejše plezalce in alpince.
Ob načrtni, sistematični vzgoji mladih plezalcev in alpincev lahko pričakujemo novo uveljavljanje plezalnega športa med delavsko mladino. Ta pa kaže za sedaj izredno zanimanje in resnično navdušenje za to zvrst telesne vzgoje.       U. Župančič
število točk: 1. Borovo 184, 2. Sava, Kranj 179, 3. RIS Zagreb 119, 4. Vulkan, Niš 75, 5. Rekord, Rakovica 58, 6. Tigar, Pirot 54, 7. Gazela, Skopje 20 in 8. Dimitrovgrad 17. točk.
V posameznih disciplinah pa so bili najboljši: odbojka (moški): 1. Sava; rokomet (moški); 1. Tigar; šah: 1. Rekord, 3. Sava; namizni tenis (moški): 1. Sava; nogomet: 1. Tigar; namizni tenis (ženske): 1. Sava; rokomet (ženske): 1. Borovo, 2. Sava; kegljanje (moški): 1. Borovo, 2. Sava; kegljanje (ženske); 1. Sava; streljanje: 1. Sava; atletika (moški): 1. Borovo, 3. Sava; atletika (ženske): L Borovo, 2. Sava.
Ekipa Save je kot najbolj disciplinirana ekipa na tekmovanju prejela fair p!ay-po-kal. Naslednja gumijada bo prihodnje leto v Kranju.
V. B.
V nekaj stavkih
JESENICE — V nedeljo zvečer niso temni oblaki za Me-žakljo in Golico obetali prav nič dobrega. Res je okoli osme ure zvečer pričelo močno liti, nato pa se je prek zahodnega dela Jesenic dvakrat po dve minuti vsula kot oreh debela toča. Na srečo pa je to trajalo le malo časa, tako da toča ni napravila nobene škode. — B. B.
ŽELEZARNA JESENICE — Prejšnji petek je plavški plin v železarni Jesenice povzročil pravi preplah. Nenadoma je začel močno uhajati iz cevovodov, tako da je omamil delavce, ki so delali na prostem na vzhodni strani plavžev. Razen tega je plin vdrl tudi v pisarne glavne direkcije in v kadrovski oddelek. Po posredovanju službe za varstvo pri delu in pa gasilcev so se vsi odstranili z ogroženega področja. Cevovod so takoj zaprli. Dokler ne bodo popolnoma uredili te naprave, gasilci neprestano nadzorujejo ozračje okoli plavžev.
Ključavničarska delavnica — kovačnica kadrov
Prejšnjo soboto popoldne so se v Radovljici v gostilni pri Kunstlju sestali nekdanji vajenci, ki so se pri mojstru Sartoriju izučili za ključavničarje. Srečanje je bilo najlepše priznanje mojstru, ki je z lepim odnosom do učencev v obrti ostal le-tem v lepem spominu.
Mojster Leopold Sartori je prevzel ki jučavnučarsko delavnico v Radovljici po smrti strica 1923. leta. Sam Sartori se je izučil 1917. leta doma pri očetu na Bledu.
V dobi od 1923. leta pa do danes se je pri Sartoriju izučilo 44 fantov ključavničarske obrti. V dolgi dobi 45 let dela se nobeden izmed vajencev ni ponesrečil pri delu, če sem ne štejemo razne manjše praske.
Življenjska pot je nekdanje vajence peljala širom po Sloveniji in so se nastanili v Kopru, Ljubljani, Kočevju, Kranju, Lescah, Radovljici, na Jesenicah itn. Medtem ko mojster Sartori še vedno dela, je njegovih prvih šest vajencev že upokojenih. Nekateri med njimi so mojstri v Verigi Lesce, drugi so mojstri ali ključavničarji v Železarni, trije so direktorji, eden je vodja izobraževalnega centra, drugi so šoferji ali pa pri sorodnih poklicih. Zanimivo je, da je samo eden
izmed izučenih vajencev odprl samostojno ključavničarsko delavnico v Lescah. Osem nekdanjih vajencev je umrlo, dva pa sta v tujini.
Mojster Sartori je primer obrtnika, ki v svoji delavnici ni samo krivil pločevino, temveč je bila njegova delavnica tudi kovačnica kadrov. Sedanja službena mosta nekdanjih vajencev to trditev potrjujejo. Tako mojster kot vsi njegovi vajenci so vedno pripadali naprednim političnim strujam in zato nihče ni sodeloval z okupatorjem, bili pa so v partizanih ali pa preganjani. Tudi Sartori. je bil nekaj časa zaprt v Begunjah, nato pa v izgnanstvu na prisilnem delu.
Se enkrat naj poudarirn, da je bilo sobotno srečanje priznanje mojstru, ki je s človeškim odnosom vedno osvajal simpatije mladih fantov in jim pomagal doseči življenjski cilj. Sartori-jevi učenci so bili vedno *n povsod cenjeni kot dobri delavci, zato so vsi, brž ko s° se izučili obrti, dobili dobr0 službo.
Nekdanji učenci so moJst^ Sartoriju     poklonili 1^ umetniško sliko, nato pa 1 je Slavko Vengar slikal-
Mojster Sartori bo Še % leti delal, nato pa bo od&» zasluženi pokoj.    J. Vl<"
Mojster Sartori in njegovi nekdanji učenci. Z leve proti desni sedi Franc DebeV ' prvi izučil 1923. leta pri Sartoriju, v zadnji vrsti pa drugI z leve stoji Slavko Trei Ijlce, ki se je zadnji izučil pri Sartoriju. — Foto S. Vengar
.......................................
Večletni naročniki GLASA
POZOR!
Glas bo v okviru žrebanja Naročniki žrebajo naročnika pripravil posebno žrebanje za tiste, ki so naročili Glas pred 31.12. 1950.
Prosimo vas, da nam z dopisnico sporočite:
a) NASLOV
b) OD KDAJ STE NAROČENI NA GLAS.
Podatke nam pošljite do 13. maja. Srečni izžrebanec bo prejel hladilnik ZOPPAS (165-litrski). Darovalec je g. Simon Prešeren — trgovec iz Trbiža. Pogoj je lastni prevoz in plačilo carinskih stroškov.
Filmi, ki jih gledamo
Profesionalno posneti PRO-JLSIONALCI — VVestern kot
' hiška zvrst, ki jo je raz-t.' ameriški frlmsko-produk-
**■ aparat, obravnavajo da-
Kino
j^anj CENTER
fi, • niaja  amer. barv.  V V DESET ZAPOVEDI, II.
°b 16., 18. in 20. uri
fj| ' ^aia amer. jj^ deset zapovedi, ii.
barv. VV
°b 16., 18. in 20. uri
fi] " "laJa amer. barv. VV uFn DESET ZAPOVEDI, II L °b 16. in 18. uri
8Kranj STORžIC
PROPc'a amer- barv CS ,ilm ob 16. uri,
^APrJ?^- vv film DESET
in 2ft  EDI-  !•  DEL ob 18. 9 °- Uri
k^aJa amnr K^rv. CS film ob 16.. 18.
PROpr'3 «w»er. barv.
in 2?ESI0NALCI ob ,5 Uri
20
'0 .
film ft^la meh-  »tal. barv. 16   , ACUN NA PECOSU *• 18- in 20. uri
St
8. n*,Sče SVOBODA
amer.  barv. film Un c* DETEKTIV ob 20.
l<**mcc RAniQ
UivKa|a kalij, film ZAPE-
8***** PLAV2
0picjp JrLaj»«-. barv. film
9. j|* DELO
Rn ,1Vaja češki CS film
9. Jjf«oJ«nuia
Jlt1 BrT,5.amcr-  ba™- CS
5S «2 v ardenih
■9.   J Ka gora
llTSlLV*" SORA 18  ^ RAjTrl\ mm SREC" 9* 20 ur? DVAKRAT ob
^S^p^ki barv. film
S* * » PLAVEM
S^deSS**1 barv. film NA PLAVEM ud 18. in 20. uri
nes številni kritiki in filmski teoretiki ločeno od drugih ustvarjalnih tokov v zgodovini filma. Vzrok tega je svo-jevrstnost, brezprimernost in specifičnost, kakršne morda nima v resnici prav nobena izmed filmskih smeri, ki so se pojavljale z razvojem filma.
Nemara bo za western najbolj značilna dramaturgija. Ta je izdelana do potankosti, s tipologijo oseb, z okoljem, z vsemi vozlišči in konflikti, ki naj gledalca pripeljejo po naj razumnejši poti od enega trenutka gledanja v drugega. V okviru strogo nenapisanih predpisov, ki omejujejo in obenem označujejo vvestern, so nekateri filmski ustvarjalci našli dokaj široke možnosti izpovedi. Tako je največ dosegel John Ford. Ta se je \vesterna oprijel, ga doumel drugače kot drugi aivtorji, ter posnel nekaj filmov, ki še danes pomenijo kvalitetno najvišje dosežke v ameriški filmski proizvodnji.
Kaže pa, da je bil John Ford izkoristil večino mož-i nosti, ki so mu jo toge značilnosti vvesterna predpisovale, saj njegovi zadnji filmi ne vnašajo ničesar novega v vvestern.
Druga možnost, ki jo izbirajo režiserji in scenaristi, se ponuja v akcijskem filmu, ki naj bi sicer spominjal na vve-stern in ki naj bi se obenem odmaknil od vvesterna v klasičnem pomenu. To je sloril režiser Richard Brooks. Njegov film Profesionalci ima pravzaprav vse, kar imajo pravi vvesterni. Psihologija je omejena na črno-belo slikanje junakov, vzrok konflikta je lepo dekle, največkrat v odločilnih trenutkih odloča spretnost v uporabi pištole, dialogi so konvencionalni, celoten zaplet je povsem jasen in že velikokrat viden na filmskem platnu. Ostane le še spremljanje filmskih igralcev, ki s svežino in pristnostjo svojega igralskega izraza, zabavajo gledalce. No, Brooks je film spretno, profesionalno  posnel. Sprajc
Naročniki žrebajo naročnike
IZŽREBANCI IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK:
Filip Cadei, Franc Preželj, Franc Zupan, Franc Svlgelj, Alojz Ra-zinger, Vinko Ušeničnik, Vinko /uran, Jelka Dolenc, Albin Sadja, Ignac Stular, Stane Sivec, Janez Balanč, Marija Dolinšek, Marija žibert, Jože Stular, Marija Jelene, Miha Klopčič, Janko Derling, Župnijski urad, Franc žnidar, Jože Benedičič, Karol Rotar, Bogomir Rihar, Marija Klanšček, Franc CebulJ, Jožefa Brane, Miro Giacomeli, Mana Jenko, Ivan Blažič, Pavla Naglic, Pavla Blažič, Ivan Sink, Milka Fajfar, Malči Avguštin, Angela Bergant.
Včeraj so naročniki našega časnika izžrebali naslednjih 5 naročnikov
Naslov naročnika, ki je žrebal
Naročnik Pe»er Hribar, Tenetiše 12, Golnik je izžrebal naročnico Marijo Klemene, Mojstrana 180
Naslov izžrebanega naročnika
Bobnar Peter, Sp. Brnik 68, Cerklje
Klanjšek Marica, Tupaliče 64, Preddvor
Benedičič Anica, Visoko 43, Šenčur
Markovec Franc, Otoče, p. Podnart
Legat Viktor, Sclo 33, Žirovnica
Dolenc Jelka, Šenčur 183
Žerjav Anka, Podkoren 56, Kr. gora
Rcsinan Anton, Praproše 1, Podnart
Hribar Peter, Tenetiše 12, Golnik
Klemene Marija, Mojstrana št. 180
Do 11. maja bomo izžrebali skupno 40 naročnikov in seveda v vsaki številki objavili njihova imena. 15. maja pa bomo naenkrat izžrebali še 40 naročnikov.
Izžrebanih bo torej 80 naročnikov.
Prav tako bomo 15. maja povedali, kakšno presenečenje čaka izžrebance. Presenečenja so pripravili: Glas, trgovski podjetji Murka Lesce in Živila Kranj ter Avtopromet Kranj.
Še imate čas, da se naročite na Glas in plačate vsaj polletno naročnino. Tudi vi ste lahko izžrebani!
V nedeljo v Škofji Loki
Srečanje mladih likovnikov in fotoamaterjev
V počastitev dneva mladosti organizira društvo Ljudske tehnike v Skofji Loki v sodelovanju z Zavodom za prosv etno-pedagoško službo Kranj in Muzejem Skolja Loka srečanje mladih likovnikov in fotoamaterjev Gorenjske. Srečanje bo v nedeljo, 12. maja, v Skofji Loki in bo povezano z ustvar-
jalnim delom na temo Skof-ja Loka v sliki in fotografiji. Namen srečanja je zbližati mlade ustvarjalce z Gorenjske, ki bodo poka/ali svoje sposobnosti in se pomerili med seboj.
Vse popolne osnovne šole in fotoklubi lahko pošljejo po 'rj učence. Otvoritev srečanja bo ob 8. uri zjutraj v
avli osnovne šole v Skofji Loki. Od 8.30 do 13.30 bodo mladi ustvarjalci z Gorenjske slikali in fotografirali motive in razne detajle iz Škofje Loke, ki jih bodo sami izbrali. Dela bodo potem pustili organizatorjem in bodo 21. maja razstavljena v galeriji na ltškem gradu. C« bo vreme slabo, bo srečanje 10. maja. S. Z.
r
Vlom v jeseniško banko
Okno je bilo odprto
Vlomilec, ki je v noči od 3. na 4. maj vlomil v Jeseniško banko, se najbrž nI posebno trudil, da bi prišel v poslopje. Okno v prvem nadstropju, ki gleda na cesto, je bilo na stežaj odprto. Vlomilec pa je poskusil priti v banko z balkona. Na bližnjem gradbišču si je sposodil lestev, da se je po njej povzpel do nekaj več kot pet in pol metrov visokega balkona v prvem nadstropju. S ključavnico se mu ni bilo treba mučiti, saj so bila vrata odklenjena, razen tega pa je bilo tudi bližnje okno samo priprto.
Vlomilec se je sprehodil po vsem prvem nadstropju in pritličju, saj je imel dostop v vse prostore. V direktorjevi sobi v prvem nadstropju se je lotil železne blagajne. Odprl jo je z do sedaj neznanim orodjem. V njej je našel 3800 N din. V pritličju pa je po neuspešnem poskusu, da bi vlomil v podobno blagajno, našel v nezaklenjenem predalu pisalne mize originalni ključ in jo odprl. Tu pa je našel le 310 N din. Trezorja se vlomilec ni lotil, po vsej verjetnosti pa ga tudi nI našel.
V teh železnih blagajnah je bih* prav slučajno tako velika vsota denarja. Pred dnevi so namreč pobirali denar za počitniška letovanja. Sicer pa navadno v teh blagajnah hranijo le neznatne vsote, ves drugi denar pa je v trezorju.
Vlomilec je pustil nekaj sledov, ki jih sedaj pristojni organi skrbno preučujejo. Prav tako še ni znano, ali je bila za vlom v blagajne potrebna večja spretnost, po čemer se da sklepati na izkušenega vlomilca ali pa amaterja.
Nastalo škodo bo vsekakor nadomestila zavarovalnica. Vprašanje pa je, koliko težav bo imela banka pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka, saj so bila odprta oziroma priprta okna prava vaba za zmikavte.
Težko je reči, če bi se vlomilec lotil tega podviga, če bi moral priti v stavbo skozi zaklenjena vhodna vrata. Tako bi bilo več možnosti, da bi ga opazili mimoidoči ali miličniška patrulja. L. M.
Zahvala
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
Jakoba Rakovca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolini sosedom, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, g. župniku za ganljive besede in pevskemu zboru upokojencev iz Kranja. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Kristina, sin Janez, sestra Lucija in drugo sorodstvo. Goric«, 2. maja 1968
Kranjčani vedo, kje so bili nekoč označeni prehodi za pešce. Kaj pa drugi? — Foto Perdan
Nesreče zadnjih dni
Po prvomajskih praznikih se je na gorenjskih cestah pripetilo šest prometnih nesreč. Sedem potnikov je bilo ranjenih, med njimi dva otroka.
V petek, 3. maja, ob šesti uri zvečer je na cesti JLA sto metrov pred semaforji nena-domas tekla čez cesto petletna Tatjana Šubic. V tem hipu je pripeljal osebni aivto KR 134-89, ki ga je vozil Stanislav Rode in deklico zadel. Ranjeno Tatjano so odpeljali v zdravstveni dom.
Istega dne nekaj po osmi uri zvečer je na cesti drugega reda v Gorenji vasi motorist Julijan Šeničnik zadel Stanka Marklja, ki se je nenadoma opotekel na sredino ceste.
Na cesti Staneta Žagarja v Kranju je v soboto, 4. maja, osebni avtomobil LI 336-45, voznik Oto Jereb, zadel šestletno Tanjo Zaplotnik, ki je nenadoma prečkala cesto. Ranjeno deklico so odpeljali v zdravstveni dom Kranj.
Eksplozija v kopalnici
V nedeljo, 5. maja, je močna eksplozija razdejala kopalnico v stanovanju Zvoneta Jelena v Radovljici. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je 10 cm pod prižgano infra pečjo stala pollitrska
doza laka za lase. Lak se je segrel in eksplodiral. Razdejana je stena v kopalnici, troje vrat in pohištvo. Štirinajstletna Jelka Jelen, ki se je ta čas kopala v kopalnici, je dobila le lažje opekline.
Prvomajska tekmovanja v Tržiču
Tudi letos Je občinski sindikalni svet v Tržiču organiziral v počastitev 1. maja športna tekmovanja v nogometu, kegljanju in streljanju.
# Na nogometnem turnirju so nastopile štiri ekipe. Zmagala je BPT pred Pekom, Tovarno kos in srpov in Pro-sveto.
% Dvajset ekip je nastopilo na kegljaškem tekmovanju v borbenih partijah na kegljišču KK Ljubelj. Zmagala je ekipa BPT.
0 Ekipa Peko I. je zmagala na strelskem tekmovanju, na katerem je nastopilo 16 ekip. Mod posamezniki je bil najboljši M. Rustja pred J. Rustjom in Radonom, -dh
Zaradi prehitre vožnje je v nedeljo na cesti prvega reda v Gozd Martuljku zaneslo s ceste osebni avtomobil KR 14243, ki ga je vozil Rudolf Robič. Avtomobil se je dvakrat prevrnil. Pri nesreči se je huje ranila Darja RobiČ. škode na avtomobilu je za 4500 N din.
Zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti je v nedeljo V Dovjem začelo zanašati osebni avtomobil MET406D, k« ga je vozil Viktor Naglav & KlOka pri Trbovljah. Voznik ni mogel obvladati vozila & so se zaleteli v prepust. P11 trčenju sta bili ranjeni ob« sopotnici, škode na avtorn^ bilu je za 2500 N din. L. M-
ZAHVALA
Ob smrti našega sinčka* bratca
TOMAŽA ERŽENA
se iskreno zahvaljuje^ sosedom, sorodnikom, jateljem, znancem za m raze sožalja, vsem ki % z nami sočustvovali, ^ poklonili cvetje ter 0 tako velikem številu sP^.. mili na njegovi poti. Zahvaljujemo se tj*^ g. župniku iz PredoselJ-
Žalujoča družina
Zapustila nas je draga
Anica Sever
rojena Bajželj
Pogreb bo v četrtek, 9.5.1968, ob 16.30 izpred hiše žalosti, Sitarska pot 4 — Stražišče na pokopališče v Žabnico.
žalujoči: mož, hčerki, oče, sestra, bratje in drugo sorodstvo
Zahvala
Ob bridki izgubi dragega moža, svaka in štrli ca
Antona Gradišnika
višjega tekstilnega tehnika v pokoju
se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem izraze sožalja, vsem, kij so sočustvovali z narni mu poklonili cvetje. Posebna zahvala dr. Hriberni^ za požrtvovalna pomoč, č. duhovščini in pevcem.
Žalujoči: žena in eorod^vfl
BREDA - 8. MAJA 1968
MALI OGLASI
GLAS * 15. STRAN
Cenjeni potrošniki! Nabavite si pravočasno VELENJSKI
LIGNIT
Se priporoča   KURIVO Kranj trgovsko podjetje tel.21-192
Prodam
Prodam 15 m' lepih suhih Krekovih DESK in nedograjeno stanovanjsko HlSO, stoječo na 760 m* zemlje v Naklem pri Kranju. Gluhar Štefan, Slov. Javornik, Kosovelova 12, Jesenice 2348 Po ugodni ceni predam motorno TRIKOLO, KOZO z Mladičem. Alojz Zorko, Tom-
šič
ova 64, Jesenice
2349
Ugodno prodam 6 tednov Ware PRAŠIČKE. Soklič, Potoki 11, Jesenice 3 2350 Prodam  gmajniško SENO. Svetina Julka, Koritno-Bled 2351
Prodam 3 leta starega VOLA. Robič Vinko, Planina Pod Golico 46, Jesenice
2352
Obvestilo
Turisti, ki potujete skozi Kranj na nedeljske izlete aU vveekende
NABAVITE si MASO
za ćevapčiće ali ražnjiće ln drugo delikatesno blago,
kjdcro vam po vaši želji •n okusu pripravijo v naši Poslovalnici na Maistrovem tr8U 7 v kranju, ki je odprta tudi »b nedeljah ln praznikih od 6. do 11. ure. Priporoča se kolektiv
Prodam več čebel jnih DRUŽIN na AZ satju, plemenske ^JKLJE in zajčke, KOKOši nesnice (leghorn) in Pl~ SCANCE. Cepon, Zg. Plavž, J«senice 2353
Prodam DETELJO (lucer-n°>- Voklo 8, Šenčur 2354
Prodam ročno motorno KOSILNICO v dobrem stanju in V^RACALNIK za seno. Su-°* 25, Kranj
Ugodno prodam 3 nove OSI za krožno žago. Nastran, Rudno 11, Železniki
2356
Prodam SPACEK-furgon in MOPED — tomos-como na nožne prestave. Žeje 16, Duplje 2357
Ugodno prodam dobro ohranjen TOPOLINO-C. Naslov v oglasnem oddelku 2358
Prodam 500 kosov monta OPEKE-16, lahke traktorske in vprežne BRANE, ter SVINJO, 200 kg težko. Sp. Brnik 68, Cerklje 2359
Prodam BIKCA, 300 kg težkega. Jama 4, Kranj 2360
Prodam PRAŠIČKE. (Ko-dras)  Selo 33, Žirovnica
2361
Obvestilo
Vpisujemo v začetne In nadaljevalne šiviljske  ln kuharske tečaje. Prijave sprejemamo do 15. maja.
Delavska univerza TOMO BREJC KRANJ
Prodam dva PRAŠIČKA po 25 kg težka. Strahinj 18, Naklo 2362
Prodam P RASICA od 40— 50 kg težkega in novo dvodelno OKNO — 132x110 cm. Predcslje 92, Kranj 2306
Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila, in garažna VRATA. Suha 14, Kranj
2363
Prodam klavirsko HARMONIKO. Hribar Peter, Tenetiše 12, Golnik 2364
Prodam zazidljivo PARCELO v Lescah. Poizve se v trafiki avtobusne postaje v Radovljici. 2365
Prodam mladega delavnega VOLA, 500 kg težkega. Sr. Bela 21, Preddvor 2366
Prodam malo rabljen GU-MIVOZ — 31. Strahinj 82, Naklo 2367
Prodam ZAGO za obžago-vanje lesa — prevozna. Kalan, Zbilje 35, Medvode
2368
Prodam dvosedežni MOPED ali zamenjam za karamboli ran fiat 750, v zameno vzamem tudi KLEPARSKO ORODJE. Razliko doplačam. Košir Valentin, Hotemaže 12, Preddvor 2369
Prodam PUJSKE, stare 6 tednov. Smokuč, Novak, Žirovnica 2370
Prodam GUMIVOZICEK (dirca), nosilnost 300 kg. Sli-bar Jože, Strukljeva n. h. Radovljica 2371
Prodam dva BIKCA za pitanje. Primožič, Lom 27, Tržič 2372
Prodam mlado KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Kranj, Partizanska 46 2373
Prodam dobro ohranjen VW z radiom, letnik 1962. Ponudbe poslati v oglasni oddelek 2285
Prodam VW, Gorice 18, Golnik. Ogled od 14. ure dalje 2374
Prodam PUCH-ROLER ali zamenjam za MOPED. Naslov v oglasnem oddelku
2375
Prodam    ŠKODO-1000 MB-1967 z 11.000 km. Informacije: telefon 22-390 in 22-171, Kranj 2376
Kupim
Kupim stare dobro ohranjene PLOHE za opaže. Ko-njedič starejši, Kranj, Delavska c 39 2320
Ostalo
Za varstvo otrok v dopoldanskem času iščem upokojenko ali dekle. Naslov v oglasnem oddelku 2339
Oddam KOŠNJO 1 ha travnika ali prodam in UTO za seno. Medja Matevž, Kaju-hova 7, Bled (džungla) 2377
Poznana oseba, ki je vzela kolo iz veže Kranj, Titov trg 21, naj ga takoj vrne Voglje 106, Šenčur 2378
Iščem PASTIRJA za krave na planino. Plača po dogovo-
ZIVILSKI KOMBINAT
ŽITO
LJUBLJANA, delovna enota Gorenjska
OBJAVLJA
za prodajalno na na Jesenicah naslednja prosta delovna mesta:
poslovodjo
Pogoj:
visoko kvalificiran delavec (delavka) trgovske stroke z najmanj 2 letno prakso ali kvalificiran delavec (delavka) z najmanj 5-lctno prakso v trgovini živilske stroke.
3 prodajalke
Pogoj:
kvalificiran delavec trgovske stroke.
Pismene ponudbe je treba poslati v roku 15 dni po objavi v kadrovsko-socialni službi kombinata ZlTO Ljubljana, Smartinska 154. K prošnji za zaposlitev je potrebno priložiti spričevalo o priznani kvalifikaciji in potrdilo o nekaznovanju ter potrdilo, da zoper prosilca ni uveden kazenski oz. drug postopek.
Prednost za zasedbo prostih delovnih mest imajo interesenti, ki imajo urejene stanovanjske razmere na Jesenicah ali bližnji okolici.
Kot poseben pogoj je poskusno delo, ki traja 2 oz. 3 mesece.
ru. Dornik Janez, Podhom 19, Zg. Gorje 2379
MODNO KROJASTVO VIDMAR FRANC obvešča svoje cenjene stranke, da je glavni vhod iz Tomšičeve ulice. Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča v bodoče 2380
•••••4
Veletrgovsko podjetje KOKRA — KRANJ
Komisija za sprejem na delo
oglaša
mesto
ekonomskega tehnika
na upravi podjetja, ki obvlada stenografijo in strojepisje.
V poštev pridejo tudi na darjeni začetniki. — Ponudbe pošljite na naslov:
Veletrgovsko podjetje KOKRA — KRANJ
llll!llllllllllllllllllll!lllllllilllllllllllll!!lllllllll
NEDELJSKI PLESNI TEČAJ
Na željo
večjega Števila interesentov organizira Plesna šola začetniški tečaj v nedeljo 12. 5. 1968 ob 9. uri. Tečaj bo samo ob nedeljah od 9. do 12. ure in se začne le ob zadostnem številu pri-javljencev.
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliil/
Izdaja in tiska CP »Go renjski tisk* Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči ne) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135. - Te lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma Iooglasna in naročniška služba 22-152 - Naročni na: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posamez nih številk 0.40 N din -Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki Imajo 10 H popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
Združite prijetno s koristni
Kadar potujete na pocit-
NiCE. se spomnite tudi na
Vas priljubljeni časopis
GlAS. pravočasno nam sporočite počitniški naslov
z GLASOM na počitnice
GLAS, VAŠ SPREMLJEVALEC NA POČITNICAH. PRAVOČASNO NAM SPOROČITE VAŠ POČITNIŠKI NASLOV
••••
»•••«
GLAS
SPORT
SREDA - 8. MAJA 1968
Zlatorogov veleslalom
V Vratih sta v nedeljo ŠD Jesenice in SK Mojstrana organizirala na ledeniku pod Triglavom tradicionalni Zlatorogov veleslalom. Nastopilo je 90 tekmovalcev od 160 prijavljenih. Med njimi je startalo tudi nekaj tekmovalcev iz Avstrije in Hrvatske.
Znani alpinist Klavdij Mle-kuš iz Mojstrane je na 1400 metrov dolgo progo z 200 metrov višinske razlike postavil
47 vratic. Startali pa so člani Ln mladinci.
REZULTATI — člani 1. Kavčič (Enotnost) 1:13,3, 2. Gašperšič (JLA) 1:13,6, 3. Lakota (Jesenice) in Sesserman (ASK Beljak) 1:14,1, 5. A. Klinar (Jesenice) 1:14,5. Mladinci: 1. Majniger (Branik) 1:21,4, 2. Albreht (Jesenice) 1:21,5, 3. Bedrač (Branik) 1:21,8 itd.
-dh
Med kopico poprečnih re- ! zultatov so izstopali tekmovalci v troskoku, skoku s palico ter metu diska in kladiva. Pri ženskah razen teka na 200 metrov nismo zabeležili nobenega pomembnejšega rezultata. Ponovno pa velja omeniti vedno boljšo in zalo perspektivno pionirko Klemen-čevo, ki bi ob rednem tre-
Šport v kratkem
NOGOMET — V nedeljo je kranjski Triglav premagal Novo Gorico z 2:1 (0:0) in se zaradi tega pomaknil na lestvici za eno mesto višje ter trenutno zavzema četrto mesto. V zahodni conski ligi pa je Kamnik doživel poraz v Litiji s 3:5 (1:2) in je še vedno na desetem mestu.
ROKOMET — Gorenjski predstavniki v republiški ligi so v nedeljo igrali takole: Slovan : Tržič 19:16 (11:8), Kranj : Selca 8:21 (3:11). Tekma Storžič : Steklar pa je bila preložena na nedeljo, 12. maja.
ODBOJKA — Odbojkarji Triglava so v nedeljo letos prvič zmagali. V Kamniku so s 3:1 odpravili domače moštvo. Uspeh pa so zabeležili tudi Jeseničani, sicer po trdi borbi, ko so s 3:2 v Črnučah premagali Savo.
STRELJANJE — Na republiškem prvenstvu za Zlato puščico je Kranjčan Vinko Frelih že drugič osvojil to lovoriko.
ningu lahko pripravila še marsikatero prijetno presenečenje.
REZULTATI — moški: 100 m — Starman 11,5, Globočnik (KG) 12,0, Lojk 12,1; 200 m — Milek 23,4, Starman 24,1; 400 m — Marn 52,4, žumer 52,7, Kalan (KG) 54,1; 800 m — žumer 1:58,8, Tepina 2:09,8, Ogorevec 2:10,0; 1500 m — Hafner 4:08,9, Tepina 4:27,6, Kuhar 4:30,6; 5000 m — Hafner 15:59,5, Govekar 18:28,2; 10000 m— Eržen (KG) 36:56,3, Govekar 38:35,3, Bokal 40:32,0; 110 m ovire — Milek 15,8, Pir-jevec 16,2, Konc 17,8; 400 m ovire — M. Kleč 59,1, J. Kleč 60,9, Marn 61,1; 4X100 m — Triglav I 45,5, Triglav II 48,6; 4X400 m — Triglav I 3,45,3, Triglav II 3,55,4; višina — Milek 190, Krumpak 175, Pre-zelj 170; daljina — Hočevar 579, Cuš 563, Faganel 549; tro-skok — Prezelj 13,98, Milek 13,81, Hočevar 12,85; palica — Konc 380, Mokič 365, Pajk 320; krogla — Pajk 13,00, Osterman 12,39, Konc 12,12; disk — Konc 40,22, Pajk 38,60, Osterman 37,40; kopje — M. Fister 58,10, Pajk 50,89, Me-žek 50,39; kladivo — Pristov 40,41, Prezelj 31,39, Napast 25,76;
ženske — 80 m ovire — VI-dovič 13,4, Osovnikar 14,7; 100 m — Klemene 13,1, Bizjak 13,3, Habjan 15,2; 200 m — Osovnikar 26,1, Bizjak 27,0, Klemene 27,2; 400 m — Puša-vec 66,4, Kovic 72,3; višina — Klemene 140, Pušavec 130, Tr-ček 130; daljina — Osovnikar 4,90, Habjan 4,11, Pušavee 4,02; krogla — Habjan 7,73;
disk — Knaubert 23,2^, k«T»J 20,96; kopje — Farčnik 24,9«' 4X100 m — Triglav I §2,1.
M. Kuralt
je letos že v dokaj dob n ^ mi in je zmagal p    (\i l& na uličnem teku v Sk° gvoJ1' ki, v nedeljo pa Je prvo   mesto  na ff°re atletskem prvenstvu z* v teku na 1500 metrov.
Po XII. atletskem prvenstvu Gorenjske za člane in članice
Triglav rešuje gorenjsko atletiko
V nič kaj slavnostnem vzdušju je bilo v soboto in nedeljo na stadionu v Kranju XII. atletsko prvenstvo Gorenjske za člane in članice. Tekmovanja, ki je hkrati veljalo kot kvalifikacijsko za atletska pokal Slovenije, se je poleg predistavnikov domačega Triglava udeležilo samo še nekaj članov Partizana iz Kamne gorice, ki je sicer prijavil precej večjo ekipo, potem pa ni v celoti dopotoval v Kranj. Se bolj nerazumljivo pa je, da prvenstvu niso prisostvovali člani drugega atletskega aktiva z Gorenjske — AK Jesenice. Tudi druga društva Partizan (Podnart, Olševek, Radovljica, Križe itd.), ki so doslej redno sodelovala na prvenstvih, so tokrat niso odzvala razpisu Občinske zveze za telesno kulturo Kranj, ki je tekmovanje organizirala.
Mar je to znamenje, da je atletika v drugih gorenjskih krajih popolnoma zamrla. Skrajni čas je, da bi pričeli sanirati nastalo situacijo, v kolikor že ni prepozno. Verjetno so se entuziasti v posameznih krajih utrudili, saj vemo, da so že nekaj let le posamezniki na popolnoma amaterski osnovi vodili atletske akcije. Pomoči in razumevanja je bilo vse premalo ali »ploh nič. In žalostne posledice takega stanja smo gledali v soboto in nedeljo na kranjskem stadionu.
M. Kuralt
m
Naš komentar
Zakaj tekmovati za vsako ceno?
Medtem ko po eni strani ugotavljamo razveseljiv napredek nogometašev Triglava v letošnjem spomladanskem prvenstvu, saj kar pridno nabirajo točke in so se že usidrali na četrto mesto na lestvici republiške lige, pa moramo žal grajati nogometaše Naklega. Lani so bili prvaki Gorenjske, v letošnji sezoni pa so prvenstvo vzeli dokaj neresno. Krepko so na dnu lestvice in bi bil že skrajni čas, da bi vodstvo nogometne sekcije Partizana v Naklem in nogometna podzveza Gorenjske primerno ukrepala in krivce tudi kaznovala. V nedeljskem kolu gorenjske nogometne lige se je namreč tekma Kranj : Naklo v Stražišču začela z določeno zamudo, ker so morali sodnik in igralci Kranja potrpežljivo čakati, da se je končno zbralo osem igralcev Naklega, da so po pravilih nogometne igre lahko začeli s prvenstveno tekmo. Toda igrali niso niti dvajset minut, ko se je eden izmed teh osmih igralcev poškodoval in je moral zapustiti igrišče. Spet je nastopilo mučno čakanje, ko »vodstvu« NK Naklo ni uspelo dobiti še enega igralca, da bi lahko po predpisih nadaljevali tekmo. Ker jim to ni uspelo, je sodnik tekmo pri stanju 1:0 za Kranj zaključil.
Ta neresnost v vrstah nogometašev Naklega pa ni bila tokrat prvič zabeležena. Pravijo, da so že večkrat igrah tekme gorenjske lige z osmimi ali devetimi igralci, ker težko zberejo na tujem igrišču vseh enajst igralcev. »Nas je premalo za igro,« sami priznajo, kljub vsemu pa iz nedelje v nedeljo še naprej tekmujejo za vsako ceno, čeprav dosegajo visoke poraze, kar pa ni nič čudnega ob takšni ne resnosti moštva, ki pa je še pred letom predstavljalo vrh kvalitete v gorenjski no-| gometni ligi. Čudni preobrat, kajne! Ker so tu vmes l tudi sredstva, ki jih daje družba, je prav, da obsodimo g takšno dejanje nakelskih nogometašev v letošnjem pr-| venstvu v gorenjski nogometni ligi. J. J.
i
Na nedeljski tekmi ženske slovenske rokometne lige so rokometašice Selc v gorenjskem derbiju slavile visoko zmago nad Kranjem in tako potrdile njihovo uvrstitev pri vrhu republiške lestvice.
XII. atletsko prvenstvo Gorenjska
Samo dva atletska kluba
V soboto in nedeljo je bil kranjski stadion prizorišče XII. atletskega prvenstva Gorenjske za članske kategorije. Zal je bila udeležba tokrat zelo skromna, saj so nastopili samo predstavniki kranjskega Triglava in nekaj članov iz Kamne gorice.