Uredništvo in upravnišfvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina lista:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
št. 4.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
■—p—, ■■m.	_______________ _ , _ ■	»
Maribor, dne 8. januarja 1909.	Letnik I.
Nov atentat na slovensko uradništvo.
Zopet imamo dokaz, da podpira naravnost brutalno germanizacijo na Slovenskem, katero vodita Siidmarka in nemški Schulverein, le vladni sistem. Opetovano smo se že pritoževali, da ne trpimo, da bi na slovenskih tleh sodelovali nemškutarski uradniki 'V. društvih Siidmarka in Schulverein. Toda vedno se je celo od vladne strani naglašalo, da ste ti dve društvi popolnoma nedolžni in imata jako blagi namen. To mnenje je vcepil vsenemškim ministrom, ki radi store za svoje poturice največje žrtve, nemški Volksrat, ki vodi vsenemško vlado zlasti v uradniških vprašanjih. Vsakemu Slovencu in vsakemu Slovanu mora zavreti kri, če vidi provokatično postopanje vseh nemških merodajnih krogov nasproti slovenskemu tlačenemu ljudstvu.
Slovenci, ki imate še mirno kri, čitajte oklic, katerega objavimo doslovno, razmotrivajte ga in širite med ljudstvom dejstva, ki kažejo jasno, kako nas Črte nemškutarji in njih društva. Oklie je nabit na vseučilišču na Dunaju in se glasi tako-le:
Z. 732 ex 1908-9. Wien, am 21. Dezember 1908.
Kundmachung.
Der Verein „Südmark“ hat mit Zuscliriit vom 17. Dezember 1908, Z. 3527, nachfolgendes anher mitgeteilt :
Nach den bisher gemachten Erfahrungen sowie insbesondere infolge Mitteilungen des deutschen Volksrates für Untersteiermark steht ernstlich zu befürchten, daß mangels deutscher, der zweiten Landessprache mächtiger Bewerber um Zulassung zum richterlichen Dienste _ in gemischtsprachigen Gebieten der künftige Richterstand dortselbst vorwiegend u. zw. auch dann eine slovenische Bes tzung finden muß, wenn selbst der Justizverwaltung dies nicht erwünscht wäre.
Schon in allernächster Zeit soll ein starker Zustrom slovenischer Rechtspraktikanten und Auskultanten zu den Gerichtshöfen in Marburg und in Cilli erfolgen. Hierauf rechtzeitig aufmerksam zu werden und Hilfe eintreten zu lassen, erscheint unerlässlich.
Der Verein „Südmark“ wie auch der deutsche Volksrat für Untersteiermark wird solche Bewerber, welche bei einem oder andern der vorgenannten Gerichtshöfe richterliche Dienste zu nehmen bereit sind,
PODLISTEK.
Na smrt obsojeni?
- Ksaver Meško: Dramatska slika v 3 dejanjih. — Izdala in založila Dražba st. Mohorja v Celovcu.
Prav kakor nalašč igrokaz za narodne stražarje je obelodanil Ksaver Meško za novo leto. Ker osebno dobro pozna tužne razmere ob severni narodni meji Slovencev od ogrskega vzhoda pa do skrajnega zapada na Koroškem, in še vedno živi in se trudi v takih razmerah, zato je mogel pisatelj poseči uspešno v življenje ter zajeti iz njega tako žive tipe, ki jih rodijo — žal in hvala Bogu — tako žalostne razmere.
Dejanje se vrši v koroški vasi. Ohol tujec Gelb je obogatel med slovenskim ljudstvom, zdaj si ga pa hoče popolnoma zasužnjiti ter z znanimi nam sredstvi ob volitvah prodre kot poslanski kandidat. Toda začelo se je svitati po tužnem Korotanu. Tudi naša vas ima že nekaj zavednih mož, kakor starega korenjaka Seljana; mladi učitelj s kaplanom se trudita z izobraževalnim delom ljudstvo dvigniti ter mu vcepiti narodno zavest in ponos, sporedno ga pa tudi gospodarski utrditi in osamosvojiti. V zvezi z Selja-i novim sinom Ivanom, ki se kot izučen trgoveo ravno vrne iz tujine domov, kamor ga je vleklo srce — kajti „mati je domovina!“ — začne delo že ob teh volitvah. Na burnem shodu je Ivan nevarno ranjen, ter je navidezno ves napor bil zaman. Toda zloba in krivica je prikipela že do vrha:	Gelb je kot varuh,
nedolžne Kriste — Ivanove izvoljenke — jo oderuško hotel spraviti ob vse njeno premoženje, Kristino se-
durch Unterstützungen in die Lage versetzen, sich Wirtschaft!, selbständig zu machen.
Man ersucht hievon Kenntnis zu nehmen und in geeigneter Weise für die Verbreitung dieser Mitteilung zu sorgen.
Deutsche Bewerber für richteramtl. Stellen (Rechtspraktikanten, Auskultanten und Notariatskandidaten) wollen sich an den Obmann des deutschen Volksrates für Untersteiermark, Herrn Dr. Gustav Delpin, Rechtsanwalt zu Friedau, wenden.
Ich setze hievon die Studierenden in Kenntnis. Menzel m. p.	Der Rektor: Exner m. p.
Take oklice nabija rektor dunajskega vseučilišča na uradno desko. Mi se zavarujemo najodločneje proti nastopu nemškega rektorja in javno milujemo slovenske in slovanske slušatelje, ki morajo delati izpite pri izpraševalnih mizah, okrog katerih sedijo taki nemški učenjaki in profesorji.
Vprašamo pa resno naučno ministrstvo: „Je-li tem nemškim šovinistom že res vse dovoljeno? Naš odgovor na taka izvajanja mora biti nasproti ministrstvu tem izdatnejši: Slovensko vseučilišče Slovencem v Ljubljano!
Dvorni svetnik—panslavist.
Na Dunaju živi bivši vseučiliščni profesor Ja-gič, dvorni svetnik, ruski državni svetnik, ud različnih akademij itd. itd. Da j.&. gospod Vatroslav dvorni svetnik v Avstriji in državni svetnik v Ruski, da je član vseh mogočih akademij itd. itd., nas malo briga, ravno tako malo, nego da biva na Dunaju in da sploh živi. Kdo pa se briga za vpokojenega dvornega svetnika? Se pes pred njim ne zmigne več z repom.
Ampak gospod Jagič je tudi učenjak. Pa še kakšen učenjak! Vsaj časi so bili, ko so Slovenci vsi pred vsakim človekom, ki je blagovolil in „ponižal se“, ukvarjati se s slavistiko, popadali na trebuhe in mu lizali podplate. Ti časi, upamo, bodo kmalu minuli. Cisto minuli še niso; to dokazuje dejstvo, da je pred kratkim Slovenska Matica, oziroma njen odbor, poslala dvornemu svetniku — pri tej besedi se vsakemu pasje ponižnemu slovenskemu uradniku srce in hlačice stresejo — veliko spomenico k 701etnici. Lepo od odbornikov, da se tako ponižno klanjajo gospodu dvornemu svetniku — saj je to stara lepa navada ponižnega kmetavzarskega slovenskega naroda
strično Hildo, svojo drugo varovanko, je bil pa po-hotnež upropastil moralno in fizično, in zdaj je hotel izgnati iz hiše še Seljana, češ, da mu dolguje ta še veliko svoto, dočim je bil isto Ivan ob vrnitvi že poravnal, toda je vražji lisjak Gelb dal pobotnico Ivanu, ko je bil ta dozdevno smrtno ranjen, ukrasti iz žepa. Vsled maščevalnosti Hilde in bivšega Gelbove-ga pisarja Pevca pride vse na svetlo; Gelb hoče Pevca ustreliti, pa ne zadene; ravno pride tudi obvestilo, da je Gelbova izvolitev razveljavljena, in nekdaj bogati in vsemogočni Gelb mora z orožniki, da ga izroče roki pravice. Vneti rodoljubi pa si na razvalinah prejšnje krivične oblasti prisežejo medsebojno zvestobo, da hočejo delati z novimi močmi, da rešijo dom in narod, že tolikokrat obsojen smrti, ter navdušeni zapojo „Pobratimijo.“
V okviru malega dejanja pa nastopajo tipi od najiskrenejšega rodoljubja, mlačnosti in nezavednosti pa do ostudnega klečeplastva preči tujcem in izdajstva nad svojim rodom na eni, pa do največje nežnosti in čistosti srca, a tudi globoke propalosti na drugi strani. Cista ljubezen izvoljenih src, goreča ljubezen do domovine, te uboge in vendar vselej ljubeče matere, teptane in zaničevane od tujine, preveva celo igro. Seveda je delo zelo tendenčno ter tudi takoj od kraja jasno pokaže, da noče biti presojano iz zgolj umetniškega stališča brez ozira na bridko realno življenje. Toda tudi takih del potrebujemo, in menimo, da bo ta igrokaz lahko več koristil, nego na stotine onih Tart pour 1’art-spisov in sanjarij, ki le izžemajo dušno energijo pisateljev in čitateljev, realnega življenja pa v dobrem smislu oploditi ne morejo.
Gotovo so v igri tudi razna mesta, ki( imajo
—	morda jim pripomore do kakih kolajn; če le ne bodejo te samo usnjene kolajne! Sicer nas pa tudi to nič ne briga. Ce se učenjaki klanjajo učenjaku, naj se klanjajo! In če tudi kdo rad še leži na trebuhu pred c. kr. dvornim svetnikom kot takim, blagor mu! Kaj nas to briga? Stare lepe slovenske šege in navade vendar ne smejo izumreti. In mi smo politiki; kaj nas briga učenjaštvo, kaj uklanjanje in ponižanje samega sebe, kaj stare narodne navade! ?
Ampak gospod vseučiliški profesor v. p. in c. kr. dvorni svetnik in ces. ruski državni svetnik in akademik in bogve kaj še, gospod Vatroslav Jagič je tudi politik in kot tak zanima tudi nas.
Gospod Jagič je doma nekje pri Varaždinu. Rodom je tedaj hrvatski kajkovee; tedaj prav za prav, Slovenec. „Oh, kaka čast za naš mali narod!“, slišimo zdihovati vse rodoljube starega (ponižnega) kopita in vse mehko-narodnočutne slovenske dame. No, žal, da jim moram povedati, da se gospod Jagič do sedaj še nikakor ni brigal ni najmanj za naš narod, nikdar ni postal slovenski Nacek, ampak še vedno ostal slovanski Vatroslav.
Slovanski Vatroslav je naš Jagič zares. Ni mu zastonj očital pred leti „Obzor“, da je bil svoje dni že vseh narodnih pokolenj. Bil je med' Rusi Rus, med Srbi Srb, med Hrvati Hrvat in tudi v različnih pe-rijodah svojega življenja je bil pripadnik različnih narodov. Ker mu je bilo različnih slovanskih narodov premalo, je še nalašč iznašel nov slovanski rod
—	bosanski, da bi z Bošnjaki mogel postati Bošnjak. A Slovan je bil vedno, to se mu mora pripustiti, čeravno je drugače v svoji obitelji bil Nemec, kakor, pred njim veleslavist Miklošič. In še kakšen Slovan!. Vseslovan, panslavist v pravem velegermanskem pomenu te besede; on edini je skusil v svoji osebi zje-diniti vse slovanske narode in je s tem pokazal pot vsem prihodnjim panslavistom. Pa mi smo Slovenci in nismo Vseslovani, kaj bi nas Vatroslavova panslavistična politika brigala, a gospod Jagič deluje tudi politično v ožjem delokrogu.
Gospod dvorni svetnik itd. itd. je med vsemi drugimi zasluženimi in nezasluženimi, učenjaškim in neučenjaškim delom zasluženimi častmi tudi član gosposke zbornice. Pa kaj tudi to nas briga; čisto nič!. Ce je še eden tak prileten plemenit ali neplemenit možič v tej zbornici, v katero pridejo skoraj same luči sveta (ali kaj?) — plemenitaši ali pa luči biro-kratije in katedrov, se pravi bivše luči, to ne pomeni za Slovence ne dobitek ne izgubitek, ravno tako malo kot za Avstrijo. Kalamiteta je samo to, da se po nepo-
svoje dokaj čutne nedostatke bodisi dramskotehniške, bodisi druge vrste. Toda naj poizkusi kdo podati nam dramo s podobno vsebino, kij bo povedala in pokazale vse, kar je potrebno za umevanje teh obupnih razmer, v katerih mora narod nasilne smrti umirati, ki pa bo vendar ostala zgolj „visoka umetnost“ in se bo izognila vsem realističnim prizorom, kakor jih nudi ta igra.
Kako obupne morajo biti te razmere, se pač najbolj vidi iz tega, da so Meška, to mehko, nežnega hrepenenja polno umetniško dušo, prisilile, da je prijel za pero, ga pomočil takorekoč v gorko kri svojega zatiranega naroda ter začel pisati dela, s kojimi kliče maščevanje nad krivico, pred vsem pa poziva k samoprebuji naroda, da bi se začel zavedati svojih sil ter se dvignil k-življenju. To so zlasti: „Na Poljani“, „Mati“ in „Na smrt obsojeni?“ Zadnjemu naslovu je pisatelj pristavil vprašaj, kar znači pač njegovo zaupanje v bodočnost.
Najkrasnejše je prvo dejanje, ki konča z veliko dr&matsko silo. Drugo in tretje dejanje so bili ljubljanski igralci, ki so igro lani tudi v Mariboru predstavljali, tako skrajšali in pokvarili, da bi človek moral soditi, da sploh ni bilo od istega pisatelja. Tukaj je priobčeno delo v celoti, deloma tudi nekoliko predelano.
Naj bi se igre lotili odri onih društev, ki imajo že dokaj šolane igralce. Na dvojno pa naj že tu opozorimo vse prireditelje: prvič na uprizarjanje turbulentnih scen, kakor so shodi in zlasti burni steki ali rabuke, da se ne igra divje, ampak naj se igralci na odru krotijo t ■ igrajo čim najbolj diskretno, ker se sicer vse or -eši. Druga stvar pa zadeva priprosto občinstvo, ki še igrđkazov ne zna prav uživati, am-
trebnem večinoma različni govori te zbornice tudi tiskajo v časnikih in občinstvo že iz same navade in ponižnosti zija ko noro, kadar čita te veleduhovite govore zlasti vseučiliških korifej, čeravno jih jim diktira dostikrat hypermarasmus senilis.
Že enkrat je naš Vatroslav Jagič streljal preljubi vladi na ljubo v gosposki zbornici grozovite kozle, ko je oddal nekako „strokovnjaško izjavo“, da v Bosni „ni lirvatskega in ni srbskega jezika, in ne hrvatskega in niti srbskega naroda, ampak jezik in narod sta bosanski jezik in bosanski narod.“
Tedaj mu je hotel dijaški zarod bosanskega naroda zapisati na hrbet s palicami slavistično lekcijo o etnografiškem značaju bosanskem, gospod dvorni svetnik je z naporom ušel batinam na tramvajski voz. Na katedru se pač ni upal takih mnenj zastopati, ker bi mu bili poslušalci ušli, a v javnosti je bil drug političen slavist po vsakdanjem vladinem
naročilu.	,	,.	„„„
Ali je smatrati takega učenjaka, ki vprega svojo učenost, svoje nazore, ki bi nm morali biti sveti, v politične gare, še za učenjaka?
Pa iz tega jednega slučaja se gospod dvorni svetnik, član gosposke zbornice in vladni privi ženec, ali bolje rečeno, vladni duševni suženj, se vedno ni
dosti naučil.	, v .	„	,
Zgodil se je zopet tak slučaj. Za ta slučaj je
sicer našega veleučenjaka okrcal že sobotni „Slovenec“, a vse prerahlo in premalo.
Mi smo že davno vedeli za to najnovejšo pri-frknjenost gospoda profesorja, pa vedeli smo, da gospod dvorni svetnik slovi med svojimi učenci, da Čeravno pravzaprav rojen Slovenec o Slovencih ničesar ne ve, da slovenskega jezika niti ne razume pošteno, in to kot slavist na dunajskem vseučilišču. To se ni čuditi potem, da tudi objavlja tako abotne nazore o Slovencih, ker mi vemo, da večina njegovih učenjaških zaslug obstoji v tem, da je prepisavši staro-slovenske spomenike, jih izdajal. S tem imponira morda drugim ljudem, nam ne. To bi delal lahko vsak pisarčki kuli. S kako natančnostjo je to delal, se tudi ne da lahko kontrolirati. Po tem, da na na fotografiji natančno izražene črke 1 na nekem kamnatem staroslovenskem spomeniku ni videl, ne bi ga hoteli mi ceniti kot prenatančnega človeka. Sploh mislimo mi, da v slavistiki za Miklošičem še dolgo, dolgo ne pride ničesar in potem spet še nič in potem še-le črez dolgo gospod Jagič.
Mi bi bili pustili tedaj Jagiča kot za Slovence ne merodajnega učenjaka in vrhu tega abotnega političnega prifrknjenca pri pokoju, a dejstvi, da se te dneve še-le Matičin odbor, ki je vendarle moral vedeti za najnovejši duševni proizvod gospoda Jagiča, ni obotavljal objaviti Jagičeve zahvale za čestitko k TOletnici, in da je tudi Slovenec zapisal nekaj besed o Jagičevih napadih na Slovence, primorali sta tudi nas, da napišemo nekaj besed o Jagičevih pusto-lovstvih.
Pustolovstva so res ,to, kjar je pislal Jagič; to največ, če niso š|e kaj hujšega. Prä Teiibnerju v Lip-skem namreč izhaja knjiga izmed onih nebodijihtreba, ki, kakor mnogo modernih revij, prežvekuje za laji-toe visoke učenjaške in politične probleme. Pa se da-jajo za tako ceno prodajo učenosti izrabljati resni učenjaki, to je sploh žalosten znak naših časov. — Zbirko Spisov, ki se imeaiufejo „Kultur der Gegenwart“ izdaja Henneberg.
Kakor marsikdo izmed nas Se ne ve, so nemški politiki obupali, da podjaraiijo slovenski narod popolnoma. Sklenili so tedaj, kadar pride pri nas do kake velike homatije, otresti se nas Slovencev in pustiti nam vse ozemlje do Drave. Pa ne vsega, ne. Takozvani „Drang nach Süden“ zajhteva za Nemce Trst (primerjaj Sudmarkmo delavnost), radi tega bi radi obdržali za se novo železnico od Celovca do Trsta in seve tudi ozemlje okrog nje do zapaidne avstrijske meje. Zato tudi dela Siidmarka s takim naporom in tako velikimi denarnimi žrtvami, da :bi pri Mariboru in Celovcu predrla Nemcem pot do Drave in da bi vtisnila vsem slovenskim krajem severno od Drave in zapadno oid Borovelj, Radovljijcet, Idrije in Divače
pak vedno rado sledi bolj posameznim kretnjam znanih jim oseb-igralcev, nego da bi sledilo zunanjemu in znotranjemu razvoju dejanja. Sicer v tem tudi naša malomestna in tržka publika iz večine ni na višji stopinji, nego priprosto ljudstvo. Dobro bo torej, pri važnejših igrah občinstvo poprej na kratko opozoriti na celotno idejo igre, pa mu zabičati, naj se ne smeji vsaki malo komični besedi — ki v zvezi z dejanjem morebiti niti nima takega pomena — zlasti pa, da se pri resnih prizorih gaj ne smeji po otročje, ampak naj čaka na razvoj dejanja.
To je kos nekake pedagogike za uživanje dramatske umetnosti sploh, ki , pa je v svojem prosvetnem delu tudi ne smemo zanemariti; omenili pa smo to ob „Na smrt obsojenih“, ker bi bila velika škoda, če bi se ponekod pretresljiva tragika te igre — tragika je včasih tudi v na zunaj komičnih prizorih, n. pr. proti sklepu pri polblaznem Pevcu — izgubila vsled nerodnosti igralcev ali občinstva ali pa celo obojnih!
Ker bo pa le razmeroma malo odrov moglo to igro uprizoriti, naj jo pa društvene knjižnice spravijo med ljudstvo, zlasti med naše ljudstvo po Koroškem in Štajerskem, ki ga sovražne sile Še vedno s takšno škodoželjnostjo obsojajo na smrt! S. S.
nemški 'značaj. Jagič je s'lov,anskio Ozemlje v omenjeni knjigi, kjer je donesek o slovanskih jezikih njegovo delo talko omejil, da ga najhujši, südmarkpyec ne bi skoraj mogel bolj ost,čiči. Jagič trdi, da prebivajo Slovenci na Štajerskem šamo južno od Drave, da jih je na Koroškem ,„:samo vi nekaterih dolinah“ dobiti. Kranjsko jim je še.'celo privoščil, n;a Primorskem pa trdi 'Jagič, da se (Jobe Slovenci sjajmo med Trstom in Gorico. To je škandal brez primere. Vse Slovence severno od Drave in vse Slovence severno od Gorice, dalje vse prekmurske in ogrske Slovence je „slavist“ Jagič uničil. Pravo politično hudodelstvo pa je, da je koroške Slovence taiko zmrcvaril, da jih je „samo po nekaterih dolinah“ še nekaj pustil. Ali ne škoduje talko pisanje naših „strokpvnjakov-slavi-stov“ ogromno slovenskemu narodu? Mi politiki se trudimo in do krvi borimo in pehamo ha vsako ped slovenske zemlje, gospodje hof-mti in profesorji na katedrih pa pišejo za nemške tvrdke „učene“ spise, v katerih uničujejo naiše delo. Kajti iz tjakih spisov zajema širša javnost svoje znanje in svoje nazore o Slovanih. Na take spise in „strokovnjake“ se pa sklicujejo o slovanskih rečeh kat eksohen slabo poučeni ministri in nemški politiki. Saj mora taka knjiga, navzlic ‘temu, da ima nje Msebiga k večjemu vrednost časniškega podlistka, injeti Vseeno velik vpliv, ko jo pišejo samo najboljše glave izmed nemških in nenemških učenjakov.
Pa ne dovolj; v istem „Bildungsgeschwätzu“ dal je Jagič našemu narodu še hujšo brco. O našem jeziku pravi namreč zaničljivo,, 'd,a se ne bo nikdar povspel do večje veljave in da bo ostal vedno brez pomena. Kdor prebere dotični Jagičev, spis, mora slovenščino naravnost zaničevati. Jagič govori o slovenščini kot o nekem čisto izkvarjönem narečju polnem germanizmov. Novejše književne slovenščine Jagič gotovo niti ne pozna — to bi bilo najbrž preveč zahtevati od takega -visokega gospoda, jkji mu slovenski Častivci itak radi delajo komplimente ,, . v
Zares čudni so ti častivci! Jedva, da je ta imenitni Jagičev spis izšel, se že požurijo prijavljati plamteči osrečemosti, (da jim je n)a njih čestitke previsoki gospod dvorni svetnik sploh kaj okgovoril, njegov odgovor v celoti v vseh večjih slovenskih Časnikih. Kaj pa si naj naš narod misli o naših velmožeh slovenskih v Ljubljani pri Sloiv. Matici, če preobračajo take kozolce?!
„Slovenec“ zaključuje svoj Članek z besedami: Neki slavisti si hočejo pridobiti pri Nemcih in v „učenem“ svetu veljave s tem, da yt bič devajo svoje lastne rojaka. Mi pa smo Zato tukaj, da brez strahu povemo takim gospodom v obraz: To je sramota!“ Mi sami pa pravimo, to ni več sramota, temveč ali skrajna nevednost, ali pa birokratična omejenost in duševna sužnost Nemcem in vladi v prid. Kdor pa je tak, to ni več učenjak, ampak ali nevedhež, ali pa duševni revež.
Politični pregled.
Državni zbor. Po dosedanjih dispozicijah se snide poslanska zbornica dne 19). t. pa. Na dnevnem redu so nujni predlogi. Kot prvi pridejo v razpravo predlogi o nemirih na Spod. Štajerskem, Kranjskem, Tirolskem in Češkem. O vseh Se bo v eni debati razpravljalo, ker so „sorodnik Obenem se bo začelo ve-levažno delo v odsekih. Budjgetni odsek ima še celi budget za 1909. Zavarovalni odsek se bode bavil z zavarovalnim ivladnim predlogom. Od Slovencev sta v odseku dr. Krek in Gostinčar. Predsednik odseku še ni določen, želijo pa si tega mesta Poljaki, krščanski socialni in socialdemokrati. Železniški odsek bo odločeval o podržavljenju nekaterih železnic. Bosanski odsek, kojemu se je izročila aneksijska predloga, bo tudi zanimiv. V njem zastopa Slovence dr. Šušteršič. Odsek za novi 'opravilni red se je tudi že par-krat resno pripravil na delo, in sedaj je upanje, da svojo nalogo tudi izvrši. V njem je od Slovencev dr. Korošec. Prihodnji čas bo torej bržkone d/elovanje v odsekih glavno delo v zbornici, a javne seje se bodo vršile le v toliko, da se obdržijo odseki sklepčni.
Slovanski kongres v Pragi. V hrv. Kolu, ki ga je izdala Matica hrvatska za 1. 1909., piše hrv. poslanec Stjepan Radič na strani 260.: „Kakor se vidi, bila j'e jugoslovanska skupina (na kongresu) najmanj parlamentarna., to je mnogoštevilne jugoslovanske stranke so bile na kongresu najbolj nepopolno zastopane. Prireditelji kongresa so izprva nameravali, da naj bojde na njem večina narodno-liberalnih elementov; no, pred kongresom je zavladajo mnenje, da se ima vsak slovanski narod pobrigati, da je čim bolje in popolneje zastopan > , . .! Slov. klub v državnem zboru je svoj čas sklenil, da se ne udeleži kongresa, ker se ga je oficijelno povabilo Še je par dni pred kongresom. To dragoceno priznanje, da sta dr. Kramar in Hribar iz kongresa hotela napraviti slovan^ko-liberalni strankarski s bold, je opravičuje sklep Slov. kluba.
Pred vojsko? MilovanlČev [govor je zelo ozlovoljil dunajske diplomatičrie kroge. ZuJnanje ministrstvo bo storilo energične korake proti hujskajočim besedam,, kj jtb je med skupštino govoril voditelj zunanje politiko. Našemu poslaniku grofu Forgaohu se je ukazalo, naj se takoj poda k minlsjtru Milova-
noviču in ga vpraša, ali je tekšt njegovega govora, kakor je bil priobčen V listih, avtentičen in če je istinito oddal talne izjave. , V slučaju, da je Milovanovič res tako govoril in ako se ne opraviči, naj grof For-gach taKoj odpotuje iz Belgr.ad.a- Milovanovič je odgovoril, da poročila o njegovem govoru piso popolnoma resnična. Avtentični tekst govora bo dogotovljen še-le v nekaterih dneh. Do tddaj bo visela pela zadeva še v zraku. Tudi v ruskih vladnih krogih je naredil Milovanovičev govor jako slab utis. Splošno vlada mnenje, da Srbija dela z vsemi sredstvi za vojsko proti Avstriji. Ker bojne priprave Avstrije niso spravijle iz ravnotežja, vsled tega se je Srbija zatekla k javnim žaljenjem.
Srbsko ministrstvo odstopilo. Ministrski predsednik Velimirovič je podal v torek kralju ostavko celokupnega ministrstva, ker mu skupština ne zaupa tako, kakor bi bilo to za sedanje resne razmere potrebno. Kralj Peter ni sprejel demisije.
Reforme za Bosno in Hercegovino Kakor znano, je bila prošle dni v skupnem finančnem ministrstvu enketa, katera sel je bavila z mnogimi notranjimi reformami za Bosno in Hercegovino. Baron Burian je izdelal več zakonskih načrtov, ki se tičejo uprave teh dežel, kakor tudi sistematične ureditve pravosod-stv,a. Vsi načrti bodo predloženi obema .vladama.
Avtonomna carinska tarifa proti Črni gori. Proti Črni gori se je uvedla avtonomna carinska tarifa in sicer zaradi tega, ker je Črna gora sama uvedla proti Avstrijsko-Ogrski maksimalno carinsko tarifo.
Ekspoze turškega velikega vezirja prihodnji pondeljek bo precej obširen. Obsegal bo zgodovinski pregled do časa, ko je sultan Selim II. poskušal z reformami, dalje razvoj dogodkov do zadnjega razpusta parlamenta in berolinskega kongresa. Kot glavni vzrok težavnega notranjega položaja bodo navedene slabe finance. Turški časopisi sodijo, da bo veliki vezir dobil v zbornici večino za svoj ekspoze.
Starostno zavarovanje na Angleškem. S prvim januarjem je stopil v veljavo zakon o starostnem zavarovanju. Vsakdo, kateri prekorači sedemdeseto leto in dokaže, da ima majnj ko 31 angl. funtov in 10 šilingov (okoli 756 K) letnega dohodka, dobi od države 5 šilingov podpore. Poštni ur)adi imajo to nalogo, da izplačujejo. Do zdaj se je že 700.000 oseb naznanilo. Dd teh jih je v Londpnu samem JO.000. S tem novim zakonom ima država na leto 225 mil. stroškov več. Kakor z vsakim novim zakbnom, tako Iso tudi tukaj nastaje nekatere nejasinosti. Ražnje železniške družbe so odpovedale različnim uslužbencem podpore, češ, saj dobe zdaj pjd države- Drugič so se pa tudi taki oglašali za zavarovanje, ki so imeli blizu 31 funtov 10 šilingov prihrankov in bi si torej lahko nakupili renlto pri kaki zavarovalni dlružbi. Delati predpise delavcem zaradi naJage prihrankov, za katere so se leta in leta mučili, je jako težko ali sploh nemogoče in bi tudi pri kapitalistih vzbudili nejevoljo ter bi tudi potrebovali velikansko kontrolo. Pri nakupovanju rent so pa tudi vsi prihranki zgubljeni za otroke, kar ljudi ne navdušuje posebno za hranjenje in Štedenje.
Raznoterosti.
Liberalna sodba. Ljubljanski „Novi List“, glasilo mladega liberalnega naraščaja, izreka o našem listu laskavo sodbo, četudi se ne more vzdržati, da bi ne udarilo nekoliko po bratskem nam listu „Slov. Gospodarju“. Piše namreč: „Straža“. Pod tem naslovom prične kmečka ali klerikalna stranka izdajati na Štajerskem trikrat na teden časopis kot protiutež proti „Narodnemu dnevniku“. Listov program, ki je priobčen v prvi številki, nam še precej ngaja, ker navaja res stvarne točke, ki jih hoče izvajati, in ker ni tako oseben in strankarskobojevit kakor „Slov. Gospodar“. Mi želimo, da bi postal list res straža proti prodiranja nemštva onstran Maribora, ki mora vsakega rodoljuba navdajati z resno skrbjo“. — Somišljeniki naši naj odgovorijo na to ugodno sodbo s tem, da pridno agitirajo za „Stražo“ in ji dobivajo novih naročnikov.
Sodni izpiti ▼ leta 1909. Letos se bodo pričeli sodni izpiti pri predsedn štvu graškega nadsodišča dne 22. februarja,
7.	junija in 18. oktobra.
Štipendije za medicince. Začetkom zimskega semestra 1908—09 se bodo podelile štiri štipendije za medicince, ki študirajo na univerzi v Gradcu, v znesku po 600 K. Pravice do štipendij imajo oni, ki imajo domovinsko pravico na Štajerskem. Prosilci se morajo zavezati, po dokončanih študijah skozi osem let službovati na takih mestih, ki jih jim odkaže deželni odbor, a ne z manjšo plačo ko 800 kronami. Prošnje se morajo vložiti najdalje do 15. t. m. potom dekanata na deželni odbor. — Opozarjamo slovenske medicince na to notico.
Imenovanje. Naučno ministrstvo je podelilo okrajnima šolskima nadzornikoma Ivanu Dreflak v Rogatcu in Francu Jurkovič v Šmarjah naslov ravnatelja.
Za S. K. S. Z. v Maribora so darovali: župnik Rožman 12 Kr, kaplan Krošelj 5 Kr, kaplan Goričar 6 Kr. Hvala lepa! Živeli posnemovalci!
Za ot. Iljski dom je daroval veleč. g. Josip Krajnc, kaplan v Št. Petru pri Mariboru 5 K. Srčna hvala!
Mladinsko gibanje. Med pastoralnimi konferenčnimi vprašanji za leto 1909, se nahajja tujdi vprašanje: Versko delo pri mladeničih, ki so D šole odpuščeni, je bilo zmiraj potrebno, zlasti pa je potrebno v sedanjih časih. Kaj obsega to versko delo? Kako naj se izvršuje?
Učiteljsko mesto. Razpisano je mesto stalnega ali začasnega učitelja na petrasrednici pri Št. liju v Slov. goricaji. Prošnje do 31.. januarja.
Slov. kršč. SOC. zveza. Naša Zveza si je zapisala na prapor izobrazbo in napredek slovenskega ljudstva. S tem praporom je pohitela v vse okraje, smemo reči vse kraje Spodnjega Štajerskega ter je povsod našla obilo pristašev, boriteljev, ljudstva, učenikov in ogromno število ukaželjnih duhov in vnetih src. S. K. S. Z. se zaveda, da je poklicana učiteljica in buditeljica našega naroda. V tej smeri z uspehom deluje. Okoli sebe je že zbrala 106 z velike večine vrlo delujočih društev. To število narašča mesec za mesecem. Kako intenzivno izvršuje izobraževalno delo med ljudstvom, osobito med mladino, dokazujeta n. pr. zadnja dva meseca preteklega leta, v katerih je priredila nič manj ko 5 socijalnih kurzov. Nasprotniki, in to velja o slovenskih liberalcih še bolj nego o nemških, naše delovanje ali zlobno kritizirajo in ovirajo ali pa ignorirajo. Nekateri o Zvezi ne vedo nič ali pa nočejo vedeti. Dokaz zato je n. pr. slovenski žepni koledar, ki sta ga izdala T. Šegula in Tone Žagar v Celju in ki se vsiljuje tudi našim somišljenikom. Ta dva dnevna ali bolje letna kronista ne vesta o prosvetnem delu S. K. S. Z. ničesar poročati, temveč pišeta, da je prosvetno delo na Štajerskem vršila visokošolska mladina združena v „Prosveti“. Na prvi pogled se človeku vsili sodba, da dotični „zgodovinar“ ne živi na Štajerskem, ker tako malo pozna razmere. Ne zahtevamo simpatij od takih časoslovcev, toda objektivne pravičnosti. Razmere so že pokazale in še bodo bolj pokazale, da „Prosveta“ med našim ljudstvom prosvetnega dela ne more izvrševati vsled tega, ker sveti z leščerbo liberalne in protikrščanske prosvitljenosti. Le solnce krščanskega svetovnega nazora razširja svetlobo, od njdga izhaja dobrodejna toplota, ki poživlja in okreplja tudi naš narod. Poročati nam je še nekoliko o odborovi seji S. K. S. Z., ki je bila včeraj. Uspehi, ki smo jih dosegli z dosedanjimi podučnimi tečaji, so nas vspodbudili, da bomo v tej zimi slične tečaje priredili še na drugih krajih. Posvetovanje se je z večino sukalo okoli vprašanja narodne obrambe. Z veseljem se je vzelo na znanje, da darovi za „Društveni dom“ v Št. liju teko sicer počasi, toda vztrajno. Iznova priporočamo Št. Ilj vsem rodoljubom, izobražencem in priprostomu ljudstvu. Darujte, da si ohranimo svoj obmejni biser! — Naglašalo se je, da so se po nekaterih krajih začeli narodno zavedati tudi taki ljudje, ki prej niso marali za slovensko knjigo ali slovenski časnik. Sklenilo se je, da se na nekem v narodnem oziru zelo važnem kraju ustanovi ljudska knjižnica. Na drugih krajih, kjer že take obstoje, se bodo prebrane knjige zamenjale z novimi. Z drugimi v obrambnem oziru prav važnimi postojankami pa zopet iščemo stika, z^al nam je, da moramo konstatirati, da pri nekaterih izobražencih, ki so poklicani kot buditelji in boritelji, ne najdemo odmeva; zato se ne čudimo, da vlada tamkaj še vedno usodepolna letargija. Le maloupnosti se ne vdati! Proč s fatalizmom! Ta je turški, pa ne krščanski. Na obrambno delo za slovenski narod! Marsikaj je zamujenega, toda še ni izgubljeno. Slovenske rodoljube širom naše domovine pa prosimo, naj nas podpirajo z denarnimi darovi in z dobrimi knjigami, ki so našim bratom ob meji bolj potrebne kot ribi voda.
Poštna direkcija je izdala okrožnico, da je poštna zveza med Messino in Reggio di Calabria pretrgana, in da zaradi tega preneha ves vožni poštni promet do omenjenih krajev na nedoločen čas, [Opozarjamo interesente na to notico.
Slovenci vseh kronovin! Podpirajte obmejno delo! Naročajte kolek za obmejne Slovence! Vsa društva naj koleknjejo svoja pisma s kolekom za obmejne Slovence! V nobeni hiši naj ne manjkajo vžigalice v korist obmejnih Slovencev! V gostilnah zahtevajte plačilne listke, ki jih je izdala S. K. S. Z. v korist obmejnim Slovencem!
Štajersko.
Mariborske novice.
Blamirali so sel Da bi mogli Spodnještaj. ljudsko posojilnico vreči iz sedanjih prostorov, hoteli so Nemci narediti tiho družbo in kupiti hišo, v kateri se sedaj nahaja. Pobirali so podpise, a kup denarja je bil premajhen. Imeli so zborovanje. Našli so srečno misel. Gospod Winkler ima denar, k njemu je treba poslati odposlanstvo, ki ga naj zaprosi, da kupi hišo. Kakor sklenili, tako storili! Toda Winkler jim je obrnil hrbet, in Nemcem je njih upanje splavalo po vodi. Spodnještajerska ljudska posojilnica pa se še vedno nahaja v prostorih na grajskem trgu! Obiskujmo jo pridno!
Zares dobro reklamo dela zadnja „Marburger Zt.“ za našega vrlega, nad vse spretnega zdravnika dr. Turšiča. Napada ga radi tega, da se je drznil zahtevati, da ne smejo razobešati na hiši (Domgasse št. 5) pruske zastave. Mi priporočamo odločnega zdravnika najtopleje vsem Slovencem. Kar imennje list „keckes Stücklein“, imenujemo mi možatost in zavednost.
Podravsko podružnico „Prosvete“ so nameravsli ustanoviti v Mariboru, pa se jim je to od oblasti prepovedalo.
Od vojakov pobegnil ? Pešec Henrik Sauer od desete stotnije 47. pešpolka v Mariboru se že od 1. jan. pogreša.
Posknlen samoumor. 18 letni pisar južne železnice se je na praznik sv. Treh kraljev ustrelil v desno senco. Prepeljali so ga v bolnišnico. Kaj ga je privedlo do tega koraka, ni znano.
Nepoboljšljiv. 20 letni kovaški pomočnik Alojz Pollak, kateri je še-le pred par dnevi prišel iz zapora tukajšnjega Okrožnega sodišča in ki je za deset let izgnan iz Maribora, je zopet v zaporu radi goljufije.
Prestop k protestantizmu. Pretečeno leto je v mariborskih župnijah prestopilo k protestantizmu 113 oseb.
Štajerska eskomptna banka je otvorila tukaj na glavnem trgu svojo podružnico.
Letni pregled prošlega leta. V teku leta 1908. se je na novo naznanilo 154 obrtov in 134 se jih je prepisalo na drugo ime. Dovoljenj se je izdalo 315 tim proizvajalnicam. Orožnih listov se je izdalo 48 in 28 jih je dobilo dovoljenje za kupovanje strupov. Kar se pa tiče varnosti, nam kaže sledeči pregled : Zaradi tatvine in raznih drugih prestopkov je bilo aretiranih 141 oseb; sodniji je bilo izročenih 62 oseb zaradi vlačugarstva in beračenja; 50 oseb radi kalenja nočnega miru; 123 oseb radi pijanosti; 151 oseb je dobilo popolnoma prosto vožnjo v spremstvu varnostnega organa v svojo domačijo; 32 oseb je dobila prisilna delavnica; 4 osebe so bile izgnane iz mestnega okrožja; 14 takih so pa zopet prejeli, ker so se vrnile v mesto; zaradi umobola je bilo v opazovalnico oddanih 12 oseb; 45 osebam je bilo pa v posebno veselje mučiti uboge živali. Policija sama pa je aretirala in kaznovala 646 oseb zaradi raznih deliktov.
Mestni Očetje mariborski naj kidajo pred lastnim pragom — sneg, ki neljubim slovenskim strankam žugajo s kaznijo, ako ne snažijo stez ob zidovju, kjer pošteni ljudje nikdar ne hodijo; „Studentenheim ; mestni oče Götz; bogataš Dervnšek in tutti quanti pa puste sneg ležati pred hišo cele tedne, a tja magistrat nosu ne vtakne — „sind halt unsere Leut“ !
Opozarjamo na inserat g. J. Dufeka v Mariboru, katerega sveče najtopleje priporočamo. Dufek je naš mož.
Očitno pohujšanje so dajali vozniki bogatina Šerbauma, ki so celö na praznik sv. treh kraljev z vrečami obložene vozove prevažali celi predpoldan iz kolodvora k mlinu.
Morilec Kacov aretiran. Cetovodjo Podlesnika, kateri je, kakor znano, z bajonetom zabodel posestnika Franceta Kac, so prijeli orožniki na Pragar-skem. Prepeljali so ga v Maribor in oddali v garnizijski zapor. Njegovega polbrata Dogovnika dosedaj še niso prijeli.
Povožena. Te dni je povozil na Tegetthoffovi cesti izvošček Zelzer 971etno posestnico Ano Ferš iz Krčevine. Ranila se je tako, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico.
Konknrz, ki je bil proglašen čez imetje umrlega trgovca Salamona Ruzicka, trgovca v Maribora, je končan.
Celjske novice.
Meteorologična opazovalnica je izgnbila dosedanjega vodjo gospoda profesorja Karl Duffeka. Bil je jako trd Nemec.
Protestantovska skupina bode imela 14. t. m. zopet svoj družinski večer. Tolažil in navduševal bo ta večer celjske protestante najbrže kak „rajhovec“.
Ljudsko gibanje v župniji sv. Daniela v Celju leta
1907.	Rojenih je bilo 385, poročenih 113 parov, umrlo jih je 445.
Celjske razmere. Veleslavna „Marburgerca“ jadikuje in stoka v svoji zaslepljenosti, kako slabo da gre Nemcem v Celju in kako nazaduje njih število, ono Slovencev (Windischerjev) pa napreduje. Ona toži, da je v zadnjih 30 letih nemški gibelj v Celju tako nazadoval, da se je bati za to postojanko nemške kulture. Nas pa hvali, kako velikansk napredek smo storili ravno v teh 30 letih, tako na gospodarskem, kakor na narodno-političnem polju. Seveda nas ona hvali, toda z namenom, nas uspavati v sladko spanje nedelavnosti. In ravno to hoče ona baš doseči z njenimi hvalisanji. Ali mi stojimo na braniku popolnoma trezni in ne zaspani. Ne smemo se pustiti Zapeljati ođ njenih sladkih besedij. Mi smo še jako slabi in primanjkuje nam še tistega pravega narodnega zavedanja, ki ga rabimo ravno ob naši meji. Izginili so časi nemškega gospodstva, strl se je jarem naših narodnih tlačiteljev, p^počil je mladi čas probujenja in narodnega samozavestia, izginili so za vedno polni egipčanski lonci za naše nasprotnike. Toda, ako hočemo potisniti nasprotnika iz naše rodne zemlje, ako ga hočemo napraviti neškodljivega, tedaj moramo sami sebe krepiti, moramo si sami sebi vcepiti oni vztrajni duh, ki nam pomaga premagati vse ovire nasprotnika. Zadružništvo naše je že krepko na delu; ali kaj pomaga to, ker jih je premalo. Treba näm je močne in krepke organizacije na vseh poljih. Pristopajmo k že obstoječim našim organizacijam z delom in zavednostjo, ne bojmo se nika-kih nasprotnikov, krepčajmo duh in telo, zbirajmo moči za boj in izvajajmo krepko program gospodarske osamosvojitve. Naše geslo bodi:	„Trd in neiz-
prosen bodi mož jeklen.“ Kdor po svoji moči ne deluje za osamosvojitev na gospodarskem polju, tisti ne deluje za svoj narod in ni vreden nositi častno ime Slovenca.
Za porotnike v Celju so izžrebani kot glavni porotniki: Jurij Srabočan, posestnik, Lava; Andrej Druškovič, zasebnik v Slatini, Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju, Jožef Rebevšek, hotelir v Celju, Rihard Diermayer, tovairnar St. Lenart, Fr. Kene, gostilničar, Pirženbreg, Ford. Standi n ger, trgovec, Celje, Kar! Berger, uradnik, Loke, Vincenc Kveder v Žalcu, Fr. Pototschnig, tovarnar Slovenjgrajdec, dr. Alfred Kurtz, zdravnik, Slatina, Fr. Kova<č, župan, Konjice, Jul. Žigon, trgovec, Polzela, Ivan Pernat, lesotržec, Meža; Al. Krajnc, notar Šmarje* Stefan
Kren, pek v Sp. Hudinji, baron Wittenbach, graščak, Sv. Hijeronim, Evstah. Kobal, odvet., uradnik, Šmarje, Anton Verbič, trgovec, Sevnica, Konrajd Kager, pasar v Celju, Feliks Znuder, zasebnik, Celje, Mih.-Antolinc, posestnik, Babnareka, dr. R. Sattnik, zdravnik, Celje, Valentin Metliöar, posestnik, Platinovec, vitez Schilđenfelđ^ «gostilničar na Vranskem, Anton Fürst, posestnik, Rečica, Peter RanČigaj, trgovec Bočna, Stefan Piki, gostilničar, Griže, J,an. Bizjak, gostilničar, Šmartno ob Paki, Frainc Karbeutz, trgovec, Celje, Alojz Podmenik, posestnik, Verniče, Ant. Golčar, posestnik, Oplotnica, Fr. Zupančič, gostilničar, Lemberk, dr. Barle, notar v Kozjem. Nadtomest-ni porotniki: Avgust Lakitsch, trgovec, Maks Senica, knjigovodja, Albert Fröhlich, trgojvec, 'dr. Al. Bren-®Č, Jožef Sabukošek, krojaški mpjster, Karl Socher, agent, Henrik Strohmayer, «urar, vsi v Celju, Jan. Petrak, posestnik, St. Peter, Florijan Vrečko, posest, v Škofji vasi.
Umrla je tu po dolgi in mučni bolezni gospa A. Božič, soproga c. kr. gozdarja, gospoda Franca Božiča v starosti 47 let.
Ptujske novice.
Umrl je veleč. g. Martin Šket, župnik v pokoju. Rojen je hil 26. oktobra 1838. 1. v Šmarjah pri Jelšah, v mašnika posvečen pa dne 17. julija 1864. Zupnikoval je pri sv. Rupertu nad Laškim. N. v m. p.!
Konknrz, ki je bil proglašen čez premoženje Martina Kaiser, posestnika v Ptuju, je končan.
Sodnijska razprava« V ponđeljek se je moral tukaj pred preiskovalnim sodnikom zagovarjati viso-košolec Robert Hren zaradi demonstracij iz dne 13.-sept. 1908. Soproga dr. Vekoslav Kukovca je pred preiskovalnim sodnikom izpovedala, da je omenjenega dne videla, kako je obtoženec zavihtil na ptujskem kolodvoru s palico proti njej in bi jo kmalu zadel« Zaradi tega se je vložila tožba pri državnem pravd-ništvu. Ker pa obtoženec izjavi, da ni hotel nikomur žugati ali poškodovati, in so priče tudi temu pritrdile, se je odstopila tožba okrajni sodniji v Celju.
Rogoznica pri Ptuju. Dne 31. dec. umrl je tukaj kmet Franc Malek. Ranjki je bil priden katoličan in zaveden Slovenec. N. v m. p.!
Drugi kraji.
Slov. Bistrica. Skupina „Schulvereina“ in „Südmarke“ bodete imeli 9. t. m. svoja občna zbora. •— Zaklad za zidanje nemške šole je zrastel že na 45.000 K. Samo danajski nemški „Sebulverein“ je daroval nad 33 000 K, drugih darov je bilo nad 10.000. KoJekov za zidanje šole se je prodalo za 825 K 88 v. Slovenci, učite se od svojih nasprotnikov! Podpirajte sklad za obmejne Slovence, kupujte naše koleke in vžigalice ter zahtevajte po vseh gostilnah plačilne listke, ki so v korist obmejnim Slovencem.
Slov. Bistrica. Koje bila pred božičem seja okrajnega zastopa, smo po seji gledali, kdo izmed tržkih in kmečkih zastopnikov je bil pri seji. Pa glejte, bilo jih je ravno polovica. Celih pet je manjkalo. Trških zastopnikov nobenih. Ali Studenice in Makole spijo ? Ali njihovi zastopniki ne živijo več? In tudi treh kmečkih ni bilo. Tako torej. Zato smo vas volili, da doma za pečjo sedite in se grejete. Ali je mož, ki sprejme kako zastopstvo, ki se da voliti, pa se ne poteguje za volilce? Kakor se sliši, bi imeli pri zadnji seji Slovenci večino, ko bi vsi prišli in lahko bi bili zabranili, da se blagajnika da plača.
Slov. Bistrica. Dunajska vlada je naročila svojemu tehnika, da takoj začne proučavati načrt, po kterem bi se državna cesta od Zgornje Polskave do Konjic preložila in ognila grdim klancem, ki so krivi, da potem dein ceste ni nobenega prometa. Gotovo zadnji čas; saj smo Bistričani bili od sveta skoraj odrezani in se nismo mogli geniti ne proti jugu ne proti severu. Dela se začnejo že v rani spomladi.
Slov. Bistrica. Ravno grem mimo, ko se iz rotovža vsujejo okrajni zastopniki. Bila je seja. Protestanta Baumana slišim jezno reči: „Vi Bistričani bi še radi imeli kanal iz Bistrice v Trst“. Ko mi potem eden zastopnikov pove, da bi Bistričani radi imeli novo cesto na Oplotnico, se mi je zjasnilo, zakaj se je protestant Bauman jezil. Tako torej, tudi Banmanu je poželjivoat Bistričanov prehud peper! Pa je že tako. Će enemu danes en prst pokažeš, bo jutri hotel imeti celo roko. Banman je glasoval za železnico, Banman je privolil, da je okrajna hranilnica prišla v roke Bistričanov, ki si bodo vsako leto čisti dobiček razdelili; in zdaj se ta človek jezi, če hočejo nikdar siti Bistričani zopet novo cesto. Bistričani bi pač ne bili pametni, če bi si ša te nove ceste ne napravili, ko pa Poljančani in po sili nemški Poskav* ljani vse privolijo. Ti ljudje bolj skrbijo z* Bistričane kot oni sami! Ali Spodnja Polskava in Poljčane nič ne potrebujejo?
Šoštanj. Sulverajnska šola pri nas dobiva mnogo podpore po Slovencih. Žalostno je pač, če agitirajo celo nekdanji rodoljubi za njo. Mi bodemo v tem oziru odločno nastopali proti takim možem, naj bo posvetnega ali duhovskega stanu. Čudno se nam tudi zdi, da se daje otrokom te šole, katerih je vendar manj kot slovenskih, prednost pri vsak' priliki v cerkvi. Tako zapostavljanje otrok slovenskih stari-Šev, zlasti slovenskega kmečkega ljudstva, ni umestno in ne sme biti.
V Šoštanj. Dne 28. dec. se je vršila v Šoštanju prva, seja novega okrajnega zastopa, yodil jo je načelnik gospod pl. Adamovič iz Velenja. Devetorici nemškutarjev ni ugajalo začetkoma slovensko posvetovanje, toda konečno so vendar morali slovensko go-
voriti; sram jih je najbrže bilo pred kmeti, da bi ti ne spoznali prehitro, kako mrzi tem gospodom slovenščina. Pl. Adamoviö je vodil sejo v, slovenskem i9zikiu Na dnevnem redu so bile važne zadeve. oKie-nila se ie, da se dovoli požarni brambi v Družmirju 300, na Paki 100 K; prošnji šoštanjske požarne brambe, ki preveč dela nemško politiko, se m ugodilo. Cesto iz St. lija na Polzelo prevzame okrajni zastop; dvema dijakoma učiteljiščnikoma se dovoie ustanove po 300 K na leto. V spomladi se snuje v Velenju drevesnica za gozdna drevesa; zemljo v a namen je podaril pl. Adamoviö. Nadalje se je sklenilo nakupiti bikov mirodvorske pasme dovolilo tistim, ki prevzamejo bike v rejo podpore 200 K na leto.: V okrajni šolski svet so volili še pl. Adamoviča.
Šoštanj- Umrl ie tržan Karl Breschnig, ki je slišal .8 pred leti na ime Brežnik. V njegovi gostilni so se zbirali pred desetletjem vedno Slovenci; toda g. Hans m pa g. • Lichtenegger sta ga prepričala, da teče v njegovih ždah nemška kri. Zdravnik dr. Brežnik, ki je v Vojniku, je bil še vpisan na Celjski gimnaziji za Slovenca. No, sedaj je Vsenemee!
Sv. /Jurij ob .Taboru. Nekaj čapa sem so postali naši liberalci zelo nasilni in naJdutL;; napadajo naše pristaše in jih obsipavajo iz njajgršimi psovkami. Nekemu tukajšnemu krčmarju sp celo zapretili, da, če ne bo vsacega, kdor bi cez njih kaj zinil, ven vrgel, ne prildejo več k njemu pit. T ako presega li e-ralna strast že ,vse meje; pa že prijde čas, ko bodemo ž njimi temeljito obračunih. Dotične gostilne pa se že lahko izognemo in naj le liberalci tja zahajajo. Ta peščica liberalnih petelinov, ki se smairja za inteligentne in napredne, kar pa moramo nehote .zanihati, prekašajo s svojim govorjenjem in obnaäapjem najhuj-Šega cigana ta/ko, da se mora pač vsak treznomisleč človek zgražati nad takim početjem. Sicer se pa hvalijo, da so inteligentni. 'Zares imenitno in nadredno! Danes imena teh duševnih junakov iz usmiljenja zamolčimo, če se bo pa stvar nadalje vršila, narišemo jih v pravi luči). Povedati moramo že danes, da so oni zavoljo nas, ne pa mi zavoljo njih. Pred par leti, ko je bila volitev za državni zbor, so liberalni agitatorji, hmeljski mešetarji, skoro popolnoma zbegali naše ljudstvo z obljubami boljših ce/n hmelja, nakar jim je ljudstvo sledilo. Prišla je jesen, cena je bila nižja kot navadno; „potrpimo“, so rekli, prihodnjič bo boljše; prišla je druga jesen in cena je bila še nižja. Občutili so to najbolj mešetarji, ki so se poprej okrog vozarili v finih ekvipažah, dobro jedli in pili na stroške kmetov in iz njih norce brili. Pa za taka dela plačilo tudi ne izostane. Vsled neugodnih cen hmelja, je bila tudi provizija mala;, ker ni zadostovala njihovim potrebam in, ker niso mahali delati, ampak le živeti ob žuljih kmetov, je začelo pjokati, in celo najprvo v najbolj zagrizenem liberalnem gnezdu v Žalcu, odkoder se je približala tudi k nam. Poprej, dokler je bilo kaj cvenka, so s® skupaj vozili in pili ; a sedaj, ko so v stiski, se ne zmenijo ti prjijafelji vleč za nje. Takšna je torej liberalna Narodna stranka; ona ne pozna ljubezni do bližnjega, ker njena dela so sebična. Zdaj, ko jih prosijo sodrujgi za pomjoc, jih prav po farizejsko zavračajo; „Kaj nam par, vi glejte.“ Sto pač Jobov! prijatelji. Predragi mi 'kmetje! Oklenimo se trdno zastave „Kmečke zveze“, katera ima za podlago vero, iz katere izvira vse blagostanje ; njena načela so zdrava, njeni cilji so jasni. Ako bomo skupno dejali; „eden za vse in vsi za enega“, smemo pričakovati boljše bodočnosti.
Velenjska šulferajnska gola. Čudno se nam zdi, da ne pošiljajo ljudje, ki so sami bili v stari šoli, katero vedno še sedaj hyajlijo, svojih otrok v to šolo, ampak jih mnogo premoti novotarija, in raje pošiljajo deco v Šulferajnsko enorazrednico, nego v slovensko petrazrednico. Saj ste vendar toliko pametni, da bodete uvideli, da se otrok v petrazredniei več nauči nego v enorazrednici! No, ljudje že uvidevajo svoje zmote; pred kratkim je celo vzel iz Šole svoje otroke graščinski vrtnar, ki je trd Nemec: spoznal je, da se otroci na slovenski šoli prav dobro učijo. Govorilo se je že po Velenji, da bode padlo število šulferajn-sko šolo obiskujočih otrok pod polovica, ker nameravajo nemškutarji namesto šole dati prostore trgovcu Wuttiju, da tam v samoti odpre svojo trgovino.
Konjice. (Nemci imajo strah). Akoravno nemci strašno hudo puhtijo in kažejo, da so zdravi, niso več mogli za--Mb m°h zapuščajo in da so slabi na nogah. ^ne..-g novembra je prinesla nemška „Tagespošta“ vest, da Nemci v slovenskih krajih onemogujejo, in kličejo na pomoč nradmke, da jim pomagajo nemškutariti. Posebno prosijo nemške uradnike, da se učijo slovenski jezik, češ, da bodo mogli v slovenskih krajih nastavljeni biti ter delati za nemščino; to se pravi po nemško zaničevati slovenskega kmeta in obrtnika. Pisatelj gornje točke v „Tagespošti“ se je malo prenaglil in povedal, da je tisti slovenski časopis „Stajerc“ sicer veliko dobrega za nemščino pridelal, ali da je tudi ta časopis opešal, ker ga kmetje popolnoma opuščajo, akoravno ga nemci po vsej sili med ljudstvo spravljajo. Toraj, kratki so dihljaji tega Časopisa, kar se g. peku Orniku radi njegovih velikih zaslug propadlemu kandidatu, nič kaj dopadlo ne bode. Nov dokaz, kako so nemške žemlje dobre Mislim pa, da se tisti kmetje, kateri so dosedaj nemškega mišljenja bili in podpirali „Štajerca“ jokali ne bojo za njim, saj enkrat se morajo slovenskim kmetom oči odpreti, da sprevidijo^ da se jim nemci smejijo in pravijo neumen kmet z nami drži in nam pomaga slovensko kmečko gospodarstvo in slovenski narod zatirati. Toraj dragi kmetje, vzemite fajfco v usta, premislite malo ta stavek in videli
bodete, da ste krivo delali. Glejte, kako se maži mamkateri gospod za pravico kmečkega stanu m kaj ima od tega ? Gelo in sovraštvo, hodajte nam tora, v skupno Jelo roko in zgodilo se bo, kakor pravi gornja „Tagespošta . Občine na önod. totajerskem krčijo se vedno o olj in vedno manjši je krog katerega nam (nemcem) prepustijo. Ge oo šlo tako naprej? nas (nemce) bojo kmali izgnali. Ah pa to ne bi bila velika zmaga slovenskega ljudstva? Ali ne bi bil ponosen vsak kmet na tako delo. Toraj proč s „btajercem“, proč z nemčurjem. Vsak naj doma ostane, Slovenec na slovenski,
nemec na nemški zemlji.	_	.	......
Konjiški občinski zastop je djobll pri zadnjih volitvah zopet dva izvrstna moža y. svojo sredo* Za predstojnika je bil izvoljen Krane Toffel iz Pokreta in za njegovega namestnika pa Ferdinand Klemen iz Konjic. Oba moža sta trde — nemške korenine*:
Bela zastava. Zadnje dneve meseca decembra prošlega leta so videli prebivalci Kojnjic raz poslopja sodišča vihrati beio zastavo v znamenje, da so občinski zapori popolnoma prazni. Pač zelo redek slučaj.
Šaleška dolina. Žalostne so razmere na tukajšnji progi državne železnice. Mislili smo, da bodemo na boljšem, če se podržavi ta železnica. Toda sedaj lahko rečemo, da je državna uprava še hujša, nego je bila privatna južna železnica. Poprej smo še imeli tupatam slovenskih uradnikov in uslužbencev, sedaj se je to popolnoma spremenilo. To je res, da znajo nekateri nekoliko besedi slovenski, toda srca za Slovence nimajo in ti so še hujši nego pristni Nemci. Treba je poseči tudi tu vmes. Poslanci morajo protestirati proti nastavljanju takih uradnikov, in uslužbencev na slovenskih tleh, ki vzdržujejo s svojimi otroki šulferajnske šole, ki privabljajo tudi domače otroke v ponemčevalnico.
Podčetrtek. Občni zbor kat. slov. izobraževalnega društva /dne 3. januarja t. 1. je bijl dobro obiskan. Videli smo člane ne samo i|z domače, ampak tudi iz olimske župnije in goste od Sv. Eme, med njimi tudi g. Antona Ogrizek, kot zastopnika akadeuiic-nevn društva „Zarja“. Iz letnega poročila Smo povzeli te-le podatke: društvo je imelo 10 ustanovnih in 50 rednih članov, 5 odborovih 'sej, mesečne sestanke s predavanjem in dve večje prireditve.; Društvena knjižica šteje 200 knjig in denarni promet znaša 275 K 81 v.Po izvolitvi novega odbora se oglasi g. Ogrizek k besedi in v daljšem, času prime rajem govora razloži movodebno gibanje ter. spretno; pobija ugovore raznih nasprotnikov. Konečno so nas presenetili še mladeniči s svojim telovadnim nastopom, jki so izvajali nekatere kretnje in proste vaje tako točno, dla jih je bilo veselje gledati. Le tako naprej!
Iz Kamnice. Veleskrbni župan „Petschar“ je izdal visoki ukaz, da se morajo duzi na župnijski pristavi zaradi nevarnosti ogoja zapreti, pred nosom pa ne vidi hiše, katera je s celo kopo slame zadelana in sicer tik ceste. Gospodu Pečarju smrdi pač le far in drugi — kar.
Iz Fala nam prihajajo pritožbe, da smejo mariborski nemški „rodlerji“ izstopati iz vlaka takoj čez železniško progo pod zaprto pregrajo, navadni potniki pa se tirajo energično proti izhodu. Je-li dvojna mera za gospodo in kmeta? — Iztiranec.
Vuzenica. Najlepše nam je voščil novo leto n|aš vrli krojač Franjo Osrajnik. Dal je namreč na svojo steno mesto nemškega, slovenski napis. Slo,venel vrnimo mu to voščilo s tem, da bomb vsi dajali samo njemu zaslužek. Živel naš prvi Slovenec s slovenskim napisom; Slovenski trgovci;, obrtniki in gostilničarji, posnemajte vrlega Osrajnika, ki se ne sramuje svojega materniga jezika.
Nestrpnost v Vuzenici Dne 27. m. m. je bila v gostilni g. župana Antona Mravlaka ljudska veselica. Tega pa protinemžki nestrpneži niso mogli prenesti in zato so prišli na večer motit veselico s „heil“-kli-oi in nemškim petjem. Pa svojo radost so le kratko uživali. Morali so se odstraniti iz dvorane. Razgrajali so nato tako, da so posredovali orožniki.
Nova cerkev pri Celju. Na praznik sv. Stefana so novocerkovški mladeniči igrali igri „Krčmar pri zvitem rogu“ in „Fotograf.“ Igrali so prav izvrstno. Prva igra je pač bila prav poučljiva, druga pa je napravila mnogo smeha. Tudi lepo, navdušeno petje je poslušalce razveselilo. Vkljub slabemu zimskemu Času se je zbralo vendar mnogo ljudstva. Nabrana svota se bo uporabila za nakup dobrih knjig in časnikov. Vam pa, novocerkovški mladeniči, kličemo; le tako naprej!
Sv. Peter na Medvedovem selu. Dne 26. dec. je šel tukajšni kočar Jakob Pišek na obisk k svojim sorodnikom v Pristovo. Domov grede se je ustavil v neki gostilni. Ker pa je nastal med fanti, ki so popivali v krčmi, prepir, se je podal Pišek proti domu. Od tedaj je izginil. Na cesti so našli njegov klobuk, ali vsa nadaljna poizvedovanja so ostala brezuspešna. Sumi se, da so Pišeka ubili in vrgli v Sotlo.
Mozirje. Gotovo imajo pododborniki Narodne stranke zelo dobro in častno službo. Pred kratkim Časom se je pododbornik g. Ivan Lip old hvalil, da je z Narodno stranko tako zadovoljen, da, akjo mu* klerikalci dajo 10 gl. na dan, on ne odstopi od Narodne stranke. Iz tega moramo sklepati, da ima g. Lipold jako mastno plačo pri Narodni Stranki, zato je pa tudi zelo ponosen na svojo „Bierhalle“. Želimo veliko uspeha, g. Lipold!
Sevnica. Posestnik Janez Vidmajer je postavil na ognjišče kotel z vodo in se nato odstranil. Med tem pa zleze njegov triinpolletni sinček iz postelje in si je dal opraviti pri ognjišču. Naenkrat se zvrne ko-
tel z vrelo vodo na ubogega otročiča in ga tako opeče, da je dragi dan umrl, Proti očetu je uvedena preiskava.	'*•
Brežice. Orožniki so prijeli nekega moža, ki se je že delj časa v uniformi državnega uradnika klatil po našem okraju ter več strank ogoljufal. Dognalo se je, da je ta človek neki baron Zorensberg, ki je služil kot infanterist pri nekem ogrskem pešpolku ter od tam pobegnil. Oddali so ga garnizijskemu sodišču v Zagreb.
Sv. Jakob v Slov. goricah. S 1. januarjem 1909. je dobila vas Ploderšnica šestkratno poštno zvezo, katero bo opravljal deželni pismonoša iz sv. Jakoba.
Na Vurbergn smo imeli na sv. treh Kraljev občni zbor „gospodarsko-izobraževalnega društva“. V preteklem leta je imelo društvo 76 udov, kateri so prebrali 1186 knjig. Podučnih zborovanj je bilo devet. Knjig ima knjižnica 345, večinoma vezanih in prav lepe osobine. Tekoče leto upa biti zelo živahno, ker sta se ustanovili tudi mladeniška in dekliška „Zveza“.
Koroško.
Otok. Gorelo je v Hebarjevi hiši v Ribnici. Škode je 500 K. Zažgal je neki žagar, ki na zakurjeno peč ni pazil.
Trbiž. Tukaj je umrla posestnica usnjarije na Spod. Trbižu g. E. Huber. Pokopali smo jo v nedeljo dne 3. pros. Pogrebcev je bila velika množica. Ć. g. dekan Kravt je v lepem nagrobnem govoru hvalil rajnico kot vzgledno gospodinjo in mater. Bila je že 13 let vdova in je gospodarila sama s hčerami. Edini njen sin je že dolgo v Ameriki.
Gospasveta. Javna dražba. Na dražbo pride dne 4. svečana polovico Merteljnove hiše na Slovenjem Potoku pri Tigričah. Cenjena je ta polovica na 7300 K, najnižja ponudba je 4850 K. Dražbe bo pri sodniji v Celovcu, soba štev. 85.
Beljak. Ušla je pisarju pri južni železnici Huberju žena Hermina s 21/i letno hčerko. Peljala se je najprej k staršem v Toplice na Češko, od tod pa je zginila ne ve se kam. — V bmartnn pri Belj. je polk. hornistu Zieglerju zgorela dve letna hčerka, dva otroka sta se pa hudo opekla. Mati je bila pustila otroke same in je šla postreževat neki gospodi. Uboštvo je pač hudo.
Blatnigraa. Napredujemo. Da se tudi pri nas najdejo ljudje najmodernejše sorte kaže sledeči slučaj. Nek oskrbnik tukaj je začel, ker smo lansko leto pogoreli, nabirati za nas darove po svetu. Dunajski župan Lueger mu je res poslal 200 K in umrli knez Lobkovic 5 K. A ta mnhelj ni razdelil denarjev pogoreleev, ampak je gasil ž njim svojo lastno žejo. Zdaj so ga pa peljali v Celovec „študirat“ na seneni trg. (Za štajerske rojake pripomnimo, da v Celovcu na „senenem trgu“ stoji velika hiša, ki jo mi Korošči imenujemo „špinhaus“ ali „Kreminal“).
Št. Mohor. Lukavčani so jo imenitno pogodili. Poštna direkcija v Gradcu jim je napravila telefon, to se pravi žice od St. Mohora do Lukave. Med tem pa ko druge manjše vasi (Telje, Hrušče itd.) že par mesecev morajo telefonsko občevati z zunanjim svetom, pravi direkcija v Gradcu, da „nima več aparatov“, da bi nastavila enega tudi pri nas. Čakamo že pol leta. Imenitno, gospod urednik, ni res? Za poštno direkcijo v Gradca bomo morali kmala začeti zbirati, kaj ne? Čudno je samo, da ima v slovenskih krajih za samonemške poštno pečate vedno dosti denaija. (Op. ured. Nam se zdi, kršč.-socijalnost obč. zastopa vzrok; gospodje v Gradcu se boje, da bi Lukavčani mogli občevat potem kar direktno z fff Luegrom“. Sicer je pa kršč.-soc. posl. Walcher že pri ministrstvu interveniral o tej zadevi).
Trg. Tat je vlomil dne 2. pros, pri Sablarju v eer-kovni ulici. Vkradel je precej jedil in denarja.
Št. Vid. Pri nas ima les sedaj jako nizke cene, ker žage stoje, ko je premalo vode. Zaradi tega se je nabralo mnogo hlodov pri žagah, ki bi jih vsakdo rad za nizko ceno prodal.
Št. Pavel. Tatovi se obiskali na starega leta dan o polnoči. kolodvorsko restavracijo. Ukradli so isti dan zaklanega vola. — V Selah pri Volšpergu je pogorel skedenj v „Vinieariji“, posestvofkavarnarja Kovača v Volšpergu. Zgorelo je 11 svinj. Najemnik Zackenbucher ima mnogo izgube tudi na starinah, ki jih je nabiral.
Labod. Na Silvestrovo je naše gasilno društvo napravilo tombolo. — Na isti dan je umri 73 letni kolar Franc Jež.
Mostič. V Svincu dobijo električno razsvitljavo. Elektriko bode dajala grof Kristalnikova elektrana, ki se naredi iz sedanje žage. — Gorelo je na Silvestrovo pri Knapiču v Guči. Zgorelo je poleg vseh poslopij tudi kakih 20 svinj. Posestnik je zavarovan. Gasilo je naše gas. društvo, svinsko gas. društvo je moralo v naglici zapustiti vršečo se Silvestrovo veselico.
Roparski napad. Cunjar Janez Florian se je vračal od svete Magdalene v Beljak. Bil je precej pijan. Med potjo ga je nekdo napadel, pobil s palico na tla in mu vzel 75 K. Sum leti na železniškega delavca Pavla Zelsackerja.
Brda na Zilji. Tudi pri nas imamo podružnico süd-markino Dne 20. deo. je imela svoje zadnje mesečno zborovanje. Veliki zvonec nosi pri naši podružnici seveda posili-nemee nadučitelj Martinjak. Pridigal je pri zborovanja o Srbih in srbski vojni. Mi ga že davno občudujemo kot celega Radeekega. „Prosti glasovi“ pa niso tako zadovoljni ž njim, ker so ga zadnjič obsodili, da „preveč politiknje“ v svojih govorih. Se ve, ko bi vodil črno vojsko proti Slovencem, to bi bilo koroškim Nemcem in njih časnikom že bolj godno politiko vanj e; ali kaj boš, ko dragi čas trati s tem da z Lavdonom maršira proti „Belemu gradu“. Da bi Vas Srbi
le pohrustali gospod Martinjak, mi bi jim bili hvaležni _
Martinjakovi sodelavci odborniki so E. Kuhn, F. Klingau
I.	Selej (Solle), P. Cimerman, G. Cobelj (Zobel).
Nestrpnosf c. kr. urada. Vse iztise našega lista, ki smo jih poslali v Žrelec na Koroškem, dobili smo kot un-
anfindbar“ nazaj. Vrnili so se skoraj gotovo iz Žrelčne pošte same, ker vsi dragi slovenski naslovi na Koroškem so bili „auffindbar“. Gospod Grafenauer, prosimo, da si to zabeležite!
Blatni grad. Trško pevsko društvo je napravilo tu pri Siljarju koncert dne 2. jan. Zakaj ni k nam nikoli celovških slovenskih pevcev? Še marsikaj bi se dalo pri nas rešiti, ako bi se celovški Slovenci za nas kaj brigali. — V Porečah so napravili pot za sankanje ali rodlanje, ali kakor mi pravimo za „drkahje“. Tudi mi kmetski ljudje bi se radi malo, drkalj, ko bi imeli čas zato in denar za take »luštne sani, kakor jih imajo meščani.
Kranjsko
Kmečki stanovski shod se bo vršil dne 31. januarja v Ljubljani. Prva točka shodu bo socialno zavarovanje. Poročal bo drž. poslanec dr. Krek. Druga točka pa bo: Vzajemno delovanje „Kmečkih zvez“. — Dne 2. februarja se bo pa vršil delavski shod. Prva točka bo ista, kot na kmečkem shodu, druga točka bo pa o vzajemnem delovanju delavskih organizacij. Poživljamo vse okrajne odbore „Slov. kmetske zveze*, da pošljejo na ta velepomembni shod svoje zastopnike, kakor tudi posamezne kmete, da se v velikem številu udeležijo tega shoda.
Ljubljana. Za naslednika deželnega predsednika barona Schwarza, ki gre najbrže v pokoj, bo imenovan, kakor se govori, dosedanji podpredsednik grof Chorinsky. Na mesto tega pa pride baje vladni svetnik dr. Laharnar iz Cernovie.
36.000 H za Südmarko. V Ljubljani umrla majorjeva vdova Pfeifer je zapustila 86.000 kron za ßüdmarko. „Marburgerca“ pravi, da je ta dar posledica „surovih napadov ljubljanskih nemcežrcev.“ Na :to mi najboljše odgovorimo, da pridno darujemo za ^obmejne Slovence. To bo najlepša posledica nemških surovosti v Ptuju, Mariboru in Celju.
Imenovanja v davčni službi. Predsedstvo finančne direkcije je imenovalo dosedanje praktikante: Viktorja Damijana, Albert Primca, Božidar Železnika in Rudolfa Pehačeka za provizorične asistente na dosedanjih mestih.
Slovenska trgovska šola. Ministrstvo za nauk in bogočastje je vzelo na znanje, da se je v Ljubljani ustanovila slovenska trgovska šola in sicer zadružna šola s pripravljalnim razredom. Privolilo je izredni prispevek 2500 K in 1500 K kot subvencijo za leto 1908.
Jugoslovanska socialna demokracija sklicuje na dni 31. januarja, 1. in 2. februarja strankin zbor, na katerem bo med drugimi govoril tudi najnovejši sodrug dr. Tuma.
„Rdeči prapor“ je vzel v svojo obrambo učitelje. Brani jih pred „Slov. Narodom“, kjer dr. Triler učiteljem očita komedijanstvo, nedelavnost itd. Tadi znamenje časa.
Ljadska veselica Slov. planinskega društva se vrši v Ljubljani dne 1. svečana. Čisti dobiček je namenjen za pokritje jako znatnih izdatkov za povečanje Triglavske koče.
Od žendarmerije. Prestavljen je nadporočnik Josip 'Kokert od žendarmerijskega poveljstva štv. 2 v Pragi, k žendarmerijskem poveljstvu štv. 6 v Ljubljano.
Imenovanje. Cesar je podelil višjemu računskemu svetniku in dosedanjemu predstojniku računskega oddelka, finančne direkcije v Ljubljani g. Antonu Svetku, povodom njegove vpokojitve, naslov računskega ravnatelja.
Samoumor. Na Dunaju se je usmrtil uradnik ljubljanske kreditne banke Franc Barbič. Barbič, priden in priljuden uradnik, je storil to dejanje, kakor je razvidno iz njegovih pisem, ker ga je njegov ravnatelj preveč šikaniral.
Primorje.
Tržaška liberalna dijaška mladina napravi jutri, v soboto, prjvi Srakademični plesi“ v Trstu. V vabilu, ki so ga razposlali, pravijo, da ima ta ples. dvojen namen. Prvič izobraževati iiajfod in drugič, dia se dijaki približajo inteligenci, katere člani kmalu po-stanejo. Da liberalni dijaki ne znajo na drag način izobraževati slovenski narod, to že davno vemo, vendar pa moramo takim prireditvam najostreje oporeka-. ti. Razmere slovenslkih di j alkov niso nikjer posebno sijajne, to se je pokazalo posebno zadnji čas na vseučilišču na Dunaju in drugod. Zato je skrajno neumestno, da se s takimi prireditvami nagaja mladino k zapravljanju denarja, *a katerega se morajo noč in dan pehati ubogi slovenski stafriši. Posebno pa je obsodbe vredno, dja so se vabila razdeljevala tudi med srednješolsko mladino. Oe že hočejo liberalni akademiki sami s plesnimi prireditvami izobraževati narod, naj to delajo, slovensko ljudstvo jim bo kmalu obrnilo hrbet, ali naše srednješolske dijake naj pa s plesi nikar ne zapeljujejo v pijančevanje in ponočevanje.
Imenovanje. Zemljiški knjigovodja v Gorici g. Albert Urbas je imenovan ravnateljem zemljiške knjige istotam.
Trst. Pokopali Brno list „II lavoratore“. Že dosti dolgo je ležal v smrtnih mukah v skrajnih denarnih stiskah. Sedaj mu je vendar odklenkalo. Nagrobni govor je imel sam poslanec Pittoni v zadnji številki. Izrazil je up, da bode zopet kdaj mogel izhajati kot poltedenski list. Mi npamo, da slovenski tržaški delavci ne bojo več tako nenmni, da bi ga podpirali in vzdrževali. Addio carissimo, a non pin rivederei!
Trst. V torek so potegnili iz morja v bližini svetilnika in državnega kolodvora truplo moškega spola. Predno je prišla kom:sija, je truplo še enkrat zdrknilo v morje in so je še-le po dolgem trndu privlekli na suho. Dosedaj se še ne ve, kedo bi bil utopljenec.____________________
Naročite „Stražo“!
Narodnoobrambno delo.
Pazimo na nemškutarske uradnike! Opozaijamo slovenske liste, da povsod objavljajo tudi najmanjše malenkosti proti nemškntarskim uradnikom na slovenskih tleh. To bode najboljši odgovor na nesramne napade, katere je začela „Marburger Ztg.“ nasproti slovenskim uradnikom. Številka za številko napadajo lastni tovariši pri financi g. dr. Povaleja, to pa radi tega, ker vedo, da je edini finančni uradnik Slovenec. Gledati moramo povsod na prste nasprotnim uradnikom in javiti naravnost poslancem vse nedostatke. Klin s klinom!
Županstva in okrajni zastopi na noge! V severnem nižjem Avstrijskem je hotela češka občina osnovati češko privatno šolo. Okrajni šolski zastop je dovolil ustanovitev; toda deželni šolski svet Nižjeavstnjski je prepovedal šolo. Ce sme celo deželni šolski svet zabranjevati Čehom češke šole, smejo tudi v prvi vrsti poklicani organi, to so občine oz. krajni in okrajni šolski sveti preprečiti pri nas Slovencih Šulferajnske šole, ki so popolnoma nepotrebne na Spodnjem Štajerskem in povzročajo med ljudmi le sovraštvo in zdražbo. Vstanovitvi vsake take šole se morajo občine in okraji z vso silo opirati; zakoni jim dajo dovolj primernih sredstev.
Obmejni Slovenci pozor! Opozarjamo obmejne Slovence in sploh vse krajane, kjer je kaka štjlferanjska šola, da gledajo učiteljem nemških šol na prste. Ti so dobili od vodstva poziv, da razširjajo med slovenskimi otroki nemške knjige. Vse te knjige zavrnite, obvarujte deco pred takim čtivom.
Nemška obrambna (!). društva za protestantizem. Znano je, kako vneto in toplo bije Siidmarkino srce za razširjanje protestantovske vere v naših obmejnih krajih. Št. Ilj skuša za Nemštvo obraniti (?!) s tem, da tamkaj naseljuje protestantske Švabe. In ko se je nekoliko potipalo za to njeno skrivno lutriš-žilico, se je čisto iznenađeno pokazala ter se je jela izgovarjati, češ:	protestantovske propagande sicer
ne delam, vendar pa protestante naseljujem, ker so ti boljši Nemci in nimajo nobenega stika s slovenskimi kaplani. Tudi Schulverein, ki tako rad nagla-ša, da stoji nad vsemi veroizpovedanji, je že večkrat izdal svoje protestantizirajoče instinkte. Kako rad podpira nemške protestantske šole. Za te šole je samo v Galiciji in Bukovini prispeval 19.380 K. In ravnokar se zopet iz Galicije poroča, da je Schulverein za novo protestantsko šolo v Stryju daroval 10.000 kron. Ali bi za izrazito katoliško šolo tudi dal kaj podpore? Do sedaj se kaj takega še ni slišalo! Vedno novi dokazi za staro resnico, da deluje nacijonal-no in radikalno Nemštvo proti slovanski narodnosti in proti katoliški veri,
Nestrpno delovanje nemškega Schulvereina. Nemški Sehulverein pozivlje v svoji korespondenci vso občine, v katerih je nemško zastopstvo, da naklonijo društvu ob sklepnem letnem računu denarnih prispevkov. Vodstvo je doposlalo na javne zastope dotične prošnje. Jako značilno je, da že v istem listu napada vodstvo občinski zastop Fehring, ker je ta odklonil predlog, da se podeli društvu podpora. Čudimo se le vladi, da tako mirno gleda vmes, kako prestopajo občine svoj delokrog. Povsod dobro vedo ljudje, da društvo nima nobenega blagega namena, temveč da le potujčuje obmejne Slovence in druge Slovane. Slovenske občine, poskusite še ve srečo in darujte večkrat po možnosti kako svoto v strogo narodne namene, osobito za obmejni sklad!
Južna železnica nasproti Slovencem. Na Štajerskem in Koroškem smo večkrat tožili, kako podpira nemškutarstvo južna železnica. Sedaj je menda že precej dosegla svoje namene v teh pokrajinah, zato je posegla tudi že na Kranjsko. Kakor poročajo listi, je vložila v kranjsko nemško hranilnico, v katero po septemberskih dogodkih ni več tako velik dotok, nad 4 milijone kron. Kjer le more, tam deluje proti slovenskemu ljudstvu. Mislimo pač, da mi lahko plačujemo privatnemu podjetju z občutljivimi zaušnicami. Zato opozarjamo vse javne zastope, občine in okraje, ki ležijo ob železniški progi, da uporabijo vsako priliko in nastopajo proti vsakemu še tako malenkostnemu nedostatku. Takih je na tej progi dovolj; vodstvo južne železnice bode s časom že uvidelo, da ne gre izzivati slovenskega ljudstva. Kjerkoli zapazite zlasti v tehničnem oziru nepravilnosti, ali da preti splošni varnosti kaka nevarnost, prijavite „Straži“, ki hoče stvar zasledovati do konca.
Šoštanj. Dobri nauki šulferajnske dvorazred-nice v Šoštanju že rodijo imenitne sadove. Učenci te Šole so razposajeni, dirjajo po cestah, kričijo in se prepirajo, kakor da bi se že vadili hajlati. Marsikateri kmet jih opazuje mirno, in maja svojo glavo, vprašajoč svojo pamet, če je zares taka prava nem-škutarska kultura. V božičnih praznikih si pa te paglavce povsod srečal s cigareto v ustih. Mogoče je celo, da so ti odgojitelji delili za božičnico cigarete; saj s temi bi se gotovo prikupili mladini. Le tako naprej !i
Šulferajnske šole na Spodnjem Štajerskem. Pripravljajte se, rodoljubi, na konec šolskega leta v Veliki noči! Treba je pozornosti nasproti šulferajn-skim 'šolam. Marsikatera teh šol bi se bila zabranila, če bi posegli odločno domačini vmes. Opozarjamo na te-le šole: trirazrednico v Sevnici, Slov. Bistrici in' Hrastniku, dvorazrednici v Šoštanju in na Pragar-skem, enorazrednico v Velenju in na novo šolo v St. Lenartu v Slov. goricah. Poučujte slovensko ljudstvo, da daje svoje otroke v slovenske šole. Župani, ki imajo le količkaj upliva pri ljudeh, naj naravnost
prepovedo pošiljati slovenske otroke v nemško šolo. Ce smejo Madžari celo v Budimpešti zahtevati, da na sme nobeden ogrski državljan v nemško šolo, potem pač tudi pri nas lahko župan zahteva, da smejo pohajati v take šulferajnske šole le nemški otroci. Na delo!	s** j
Nemškemu Schulvereinu sp med drugimi podelili podpore ti le javni zastopi: okrajni zastop v, Gradcu 200 fkron, občina Bruck 161 kfron 30 vin., občina Ptuj 50 kron, Slovenji Gradec 20 kron, hranilnica v Rogatcu 120 kron: na Koroškem: Krkh 10 kron, St. Rupert 10 kron, St. Vid 20 krom Bistrica 74 kron 30 vin. Ptujski, slovenjegraški Slojvenci,, zakaj ne protestirate proti zlorabi vaših davkov; Rogaški Slo-t venci pa le še pridno nosite v hrajnilnico, ki podpira nam najbolj sovražna podjetja.
Nemštvo se širi že na Hrvaškem. Opozoriti moramo brate Hrvate, ki gotovo ne čutijo še tako na živem mesu nemškutarstva kot mi Slovenci, na izredno žilavost, s katero so začeli razširjati svojo kulturo (?) Nemci v Novem Slankamnu v Slavoniji. Prebivalci tega kraja še najbrž sami ne opazijo, koliko važnosti pripisujejo Nemci zadnjim volitvam v občinski zastop, pri katerih so prodrli s petimi kandidati; upajo celo, da dobijo nemškega župana. Žalostne razmere morajo biti med temi Slovani; Nemci se celo ponašajo, da postajajo kraji, v katerih se naseli ena nemška obitelj, v 20 letih docela nemški. Tudi v. Zemunu so ustanovili nemško telovadno društvo, ki hoče z nemškim pevskim društvom prirediti še to poletje velikansko vsenemško slavnost. Upamo, da si Hrvati ne bodo pustili dopasti takih izzivanj. Pozor na jugu! Privandrance nemškutarske potisnite v kot!
Tečaji za slovanske jezike za dunajske trgovce. Vodstvo dunajskega trgovskega društva je sklenilo ustanoviti tečaje za češki, poljski, slovenski, rusinski, hrvaški in bolgarski jezik. S tem ne nameravajo drugega, kakor odjesti kruh slovanskim trgovskim nastavljencem. Zopet nov dokaz nemške nestrpnosti proti Slovanom.
Razgled po svetu.
Katoliško gibanje na Angleškem. Odkar se je pričelo takozvano oksfordsko gibanje pod velikim konvertitom Newmanom, pa do leta 1899, torej v teku 50 let, je prestopilo 1517 izobražencev na Angleškem v katoliško cerkev; med njimi 446 anglikanskih duhovnikov, 417 parlamentarcev, 205 častnikov, 162 pisateljev, pesnikov in časnikarjev, 129 pravnikov, 60 zdravnikov, 39 pomorskih oficirjev, 39 bajonetov, 17 perov. Izmed konvertitov jih je postalo 188 redovnikov 209 pa svetnih duhovnov.
Nemci so sklenili ustanoviti nemški narodni svet za Šlezijo.
Napad ob Drini. Poročila, da sta bila pri zadnjem napadu na orožnike ustreljena tudi dva Srba, so neresnična.
Angleški kralj bode baje februarja meseca obiskal t, arigrad. To poročilo je zelo razveselilo Turke.
Vseslovanska časnikarska zveza, se je osnovala v Pragi. Notranje ministrstvo je že pregledalo pravila in poslalo dovoljenje zveze s sedežem v Pragi.
PHH Stališče Vatikana napram zakonu o ločitvi cerkve od države na Francoskem se bo spremenilo. Tako so pisali zadnji čas nekateri francoski časniki. Zdaj je pa bila poslana iz Rima v „Echo de Paris“ izjava, v kateri se med drugim glasi: „Če je položaj cerkve na Francoskem žalosten, obžalnje to sv. stolica v prri vrsti, vendar pa je tudi prepričana, da se bo le tedaj posrečilo zboljšati položaj cerkve na Francoskem, ako ostane sv. stolica na dosedanjem stališču.
Nemiri V Indiji. V Kalkuti je prišlo do spopada med Mohamedanci in domačimi Hrudostanci. Popad je bil tako silovit, da so morali vojaki poseči vmes. Rabiti so morali orožje, ker so uporniki navalili na nje. Oddali so več strelov. Mnogo oseb je ustreljenih in ranjenih. Nad 200 puntarjev je pa zaprtih.
Zima v Rnsiji. V vseh krajih Rusije vlada strašanska zima. V južni Rusiji zametavajo sneženi zameti pota in prehode, da je promet zelo otežkočen. Promet na nekterih železnicah je popolnoma ustavljen. Mraza je nad 30 stopinj. V ruski Poljski vlada bojazen, da bo tudi na južni meji ustavljen promet radi velikih zametov. Sneg zapada vedno bolj in zasipa prehode in pota. Čaje se tndi, da je zahteval ta neznosen mraz že več žrtev od vojakov, ki so stali na straži.
Usodepolno padanje števila prebivalstva ha Francoskem. Na Francoskem zadnja leta veliko več • ljudi umrje nego se jih rodi. Dočim je namreč mino-lega leta padlo na Francoskem število duš za 20.000, se je število na Nemškem pomnožilo za 900.0ÖÖ. Francoski pisatelj je imel torej prav, ko je vzkliknil: „Danes je na Francoskem več krst, kakor zibelk: to j» začetek konca. Na ta način morajo propasti narodi vsled lastne krivde, kadar imajo prekrščevati temeljne zakone nature.“
Novi učiteljski zakon pa Tirolskem. Tirolski deželni zbor se bavi iv prvi virsjti ts novim učiteljskim zakonom. To vprašanje so pri agitaciji stranke izrar bile za svoje namene, čeprav, so učitelji vsehi Struj do-? sedaj držaji skupaj, da bi si zboljšaii svoj položaj. Čeprav obstoji sedaj tirolski deželni zbor iz več stranic in nobena strankja ni storila toliko za učitelje, kakor kršč. socialci, ivenždar učitelji ravno te najlju-teje napadajo. To kaže, da so prostomisleci in socialni demokrati znali vpljivati nla učiteljsko gibanje, ki je bilo prvotno popolnoma stanovsko in gospodarsko in je politično izrabiti.	„
Časnikar prijet v Crni gösri. V Crni gori so prijeli dopisniMa poljskega lista „Kurier Lwowski“, ker so ga smatrali za politično sumljivega. Uredništvo se je takoj brzojavno obrnilo do črnogorske vlade s prošnjo, da se mu prizna njegova legitimacija in se ga oprosti iz zaptora.
Bivši poslanik Pavlov. Proti bivšemu ruskemu poslaniku {v Koreji, državnemu svetniku Pavlovu, se je vpeljala preiskava, kateri je predsedoval general Frolov. Ojčita se mu, da je izdal za Časa svojega službovanja na daljnem vzhodu brez posebnega vzroka nad šest milijonov rubljev._____ •
Potres v Italiji.
Poslednja noč v Me s s i n i. Neki potnik opisuje noč pred potresom v Messini tako-le:
Sel sem se po končani gledališki predstavi ma-,l«i sprehajat po ulicah in sem prebil do petih v jutro 'v kavarni, ker sem hotel v jutro odpotovati. Komaj sem bil dobro na krovu parnika, že se je pričela nesreča. Oa’ daleč se je začulo silno bobnenje in v tistem času se je dvignil parnik kvišku in se zopet pogreznil v morje. Valovje se je jelo grozovito peniti in dvigati. Pred našimi očmi so se rušile hiše v mestu. Parnik bode vržen ob obalo in jaz sem se že pripravil, da skočim v vodo. V tem hipu se je parnik zopet .dvignil, morje je odprlo svoje nenasitno žrelo, voda je preplavila obalo in treščila našo ladijp na suho. Ne spominjam se več, kako sem prišel na suho. Samo to sem videl, kako se je vlak prevrnil s tira. Pretrgali so se vsi konopci zia- iisidranje. Na kopnem so so rušile hiše ih iz tisočerih grl so se razlegali obupni klici na pomoč. Jaz sem bežal kakor brezumen po železniškem tiru, dokler nisem dospel do postaje. Truplo za truplom je ležalo pod razvalinami. Na jednih vratih Čitam napis „Postajenačelnik.“ Planem notri, da ga vprašam, kaj da se je zgodilo. Padem na tla. Vse roko so mi polne krvi. Padel sem črez mrliča, ki je imel glavo popolnoma razdrobljeno. Ne daleč od mene kleči mladenič in koplje po kamenju in kliče očeta, držaje jedno truplo v rokah; toda ko zapazi, da je oče že mrtev, tedaj zatuli ko divja zver in se zaleti ob zid, hoteč si razbiti glavo. Jaz sam bežim ko besen od morske obali, misleč, da je rešitev na kopnem. Ali, o groza, mesta ni več; vse ulice so zasute. Tu me napadejo razbojniki, vzamejo mi uro, verižico in ves denar, kličoč:	„Dajte nam
nekaj, ker moramo tudi mi živeti.“
V j e t i razbojniki. V Messini so vlovili do sedaj nad 200 sumljivih ljudi, ki so jih dobili pri tem, ko so razkopavali po razvalinah in ropali.
Iz k o p a v an je novcev in trgovskih knjig. Oni messinski trgovci, kateri so si rešili življenje, so naprosili vlado, ako bi jim dovolila izkopavati svoje novce in svoje trgovske knjige. Vlada jim tega ni dovolila. Kamora se bo sestala 11. jan. in bo sestavila seznamek vseh onih ponesrečenih, ki se ne pokažejo v teku treh dneh.
Maše zadušnice. V cerkvi -sv. Petra v Rimu so se brale maše zadušnice za vse, vsled potresa ponesrečene žrtve. Maševal je tudi nekdanji državni tajnik kardinal Rampolla. V sredi cerkve se je dvigal mogočen katafalk, osvetljen s tisočerimi svečami. Mnogoštevilno občinstvo je polnilo cerkev.
Oficijelno glasilo radi mrtve-c e v. Minister Orlando je objavil razglas, po katerem je dosedaj poginilo v Messini polovico prebivalstva. Mrtvecev je okoli 80.000. Siri se velika bojazen, da ne bi nastala kaka epidemija, ker leže mrtveci tri kilometre daleč naokoli.
Državna pomož. Državni zbor se bode sestal v najkrajšem času, da reši predloženo zakonsko osnovo in privoli znesek 30,000.000 lir v to svr-hb, da se pomaga ponesrečencem.
Bodočnost M e s s i n e. Javlja se, da se Šest mesecev ne misli v Messini nič pričeti. Kar se tiče zopetne zgradnje mesta Messine, se bodo izdale najstrožje odredbe, katere se bodo najbolj naslanjale na gradbeni sestav in materijal in na širino ulic.
San Giovanni uničen. Malo mestece San Giovanni v bližini Sazara je popolnoma pokončano. 110 oseb je našlo smrt pod razvalinami.
Delo na messinskih razvalinah. Na razvalinah v Messini in v Reggio di Calabria dela noč in dan nad 10.000 vojakov in preko 1500 mornarjev raznih velesil. Vojaki izkopavajo sedaj samo še mrtvece, redko še katerega ranjenca. Večina mrtvecev je podlegla, ker ni bilo pravočasne pomoči.
Nova M e s s i n a. Minister Orlando je izjavil, da se bode mesto Messina zgradilo kot novo moderno mesto s 50.000 prebivalci. Zgradba se bode izvršila deloma s pomočjo države, deloma po privatnih pripomočkih.
Novi sunki. V Messini' so se ponavljali zopet novi šunki. Vse one hiše, ki so ostale še pri prvem potresu cele, so se porušile.. Med ljudstvom vlada panika.
Zahvala vojakom. Kralj Viktor Emanuel se je v posebnem govoru zahvalil vojakom za njih požrtvovalno delo pri izkopavanju. Naglašal je, kako ga je razveselilo, ko je zvedel, s kakšno požrtvovalnostjo da so pomagali tudi pomorščaki, častniki kot navadni mornarji vseh velesil, blažiti gorje, ki je zadelo Italijo.
Dar Z j e d i n jen ih drža v. Kongres Zjedinjenih držav je daroval na zahtevo Roosevelta £00.000 dolarjev za nesrečne žrtve v Italiji.
5 T R A 2 rA.
Narodno gospodarstvo.
O slovenskih trgovcih r Straža bode od časa do časa Še posebno opozarjala na slovenske trgovce, katere moramo podpirati. V Maribora priporočamo za sedaj zlasti s. Sepeca, ki je svojo prodajalno razširil in si nabavil manu-fakiurnega blaga vsake vrste, da lahko postreže vsakomur. Njegova trgovina je na Grajskem trgu v lastni hiši. Kmetje in posestniki iz okolice! Če pridete v mesto kupovat, ne pozabite na slovenskega trgovca Sepeca, ki vsakemu prav dobro postreže. Vse natančneje pove inserat.	.
Žitni trg. Vreme je bilo zadnji čas zelo jed" nakomerno. .Tupatam je pričelo snežiti po vseh krar jih;, imeli smo skoro trajno hladno vreme, spojeno z hladnimi vetrovi. V gospodarstvu vlada popolni mir, ker. je jesenska setev popolnoma pokrita s snegom in ji nizka temperatura nič ne škoduje. V inozemstvu se je vreme znatno menjalo. V Italiji, Franciji in po Balkanu so bile padavine bolj močne, a v Nemčiji je vladala do sedaj zelo ostra in suha zima.
Kar se tiče žita, se je cena; na mednarodnem trgu v minulem tednu zelo menjavala. Severoameri-ške zjedinjene države razpolagajo s Kanado vred z nad 23 milijoni meterskih centov pšenice; to je velikansko število, katero se še do sedaj ni pojavilo in bi bilo pri srednji žetvi skoraj neverjetno. Število je naraslo radi tega, ker. je bil izvoz na nemške in an-gležke trge jako minimalen. Kar se tiče južne Amerike, sosebno Argentinije, je stanje jako nepovoljno. Vreme za izvoz v Evropo je jako neprilično, ker je ukreevanje blaga radi nepovoljnega vremena zelo otežavljeno, da, katerikrat skoraj nemogoče.
Na žapadno-evropskih trgih se situacija ni spreobrnila. Posebno Nemčija se drži zelo rezervirano n apr am uvozu, kar prav nepovoljno upliva na Ameriko, katera je na izvoz vezana. Ponudbe z Balkana se gibljejo v povoljnih mejah ter notirajo v av-stro-ogrskem carinskem področju veliko nižje nego v Ogrskem.:
Cene na terminskem trgu so bile za prošli teden sledeče: pšenica ?a april najvišje 12.81, najnižje 12.57; pšenica za oktober najvišje 11.11, najnižje 10.80; rž za april najvišje 10.41, najnižje 10.10; rž za oktober najvišje 9,36, najnižje 9.02; koruza najvišje 7.41, najnižje 7.20; oves za april najvišje 8.71, najnižje 8.54.
Avstrijsko-ogrska lepna industrija. Kar se
tiče izdelovanja lepa, je stanje te industrije za našo državo jako ugodno. Vse izdelovanje ima akcijska družba za kemično industrijo v rokah. V pretečenem letu je bil promet malo bolj slab, vendar je izplačevala deželna banka, katera posreduje prodajo v naši monarhiji, višje dividende, ker je zvišala nekoliko cene. Avstrijski k art e J! lepne industrije ima sedaj čisto novo Sestavo. Obstoji namreč iz dveh družb z omejeno zavezo, katerih ena samo kosti kupuje, druga pa prodaja izgotovljeni lep. Obe družbi imata sedež v Berolinu, kjer! se lahko udeležita udobnosti nemških kartelnih postav. Za slučaj kake konvencionalne kazni so založile vse lepne tovarne, katere pripadajo kartelu, določene zneske kot kavcijo. Radi nakupovanja kosti in prodaje lepa je sklenil kartel pogodbo s Holandsko, in na Angleškem ustanovil zaradi prodaje lastno pisarno.
Tovarna za izdelovanje kartona admontskega samostana v Tribnu se je povečala. Prevzel jo je inženir Franz za 20 let v najem in bode pomnožil izdelovanje, da s prilagodi potrebam konsuma.
Plzenska pivovarna. Večkrat se je že čulo in slišalo, da je najboljše pivo ono iz meščanske pivovarne v Plznju in da je pivovar v domačih čeških rokah. Ali temu ni tako; to je dokazal sam Volksrat Böhnjerwaldovcev, ko je svaril svoje pristaše, naj ne bojkotirajo imenovanega pivovara, ker je z večine v nemških rokah. To pove dosti.
Izvoz v Brazilijo. Avstrijsko-Ogrska si hoče pridobiti na zahodu to, kar je po najnovejših dogodkih izgubila na vzhodu in Balkanu. Poskusiti hoče najprej, v Braziliji. Neki inženir, kateri je dobro znan z razmerami v deželi, hoče v Rio de Janeiro ustanoviti trgovino z avstrijskim blagom kakor: tehniškimi potrebščinami, poljedelskimi stroji, orodjem itd. Izdal je tudi brošurico, tičočo se izvoza samega.
Goljufija nemške ohrtnije. Razna zdravilna sredstva in takozvani „redilni izvlečki“, ki se po večini izdelujejo v raznih nemških tovarnah v rajhu, se v obilnem številu priporočajo po naših listih. Pač bi bilo bolje, da bi noben pošten list ne prinesel več takih oglasov in priporočil, ker prvič taka sredstva ne obstojajo iz tiste tvarine, iz katere bi morala biti po oglasu (kakor najnovejši škandal z mesnim izvlečkom Puro); drugič pa so taka sredstva tudi jako draga za prazen nič. Pozor torej na razna nemška zdravila in izvlečke, ki jih proizvajajo nemške tovarne.
Namovejše vesti.
Imenovanje. Stolni kaplan v Mar born, vlč. g. dr. Fr. Krnijo, je umno >n z« dekana in radžnrnika v Laškem trgu.
Seje za podporo po suši v Gradcu dne 7. jan. so se udeležili v imenu Slovencev gospodje deželni .odbornik' Robič; državni p^nneo dr. Korošec in nadrevizor Vlad. Pušenjak. Si mio se je, da se bo po suši prizadetim posestnikom oddalo po znižani ceni še 110 vagonov-sena in 190 vagonov slame. Upati pa je, da se v	o Še več storilo za bedno kmečko
8,	januarja 1909.
prebivalstvo, ker je vlada obljubila, da bo še znaten znesek prispevala. Razdelilo se bode tudi po znižani, ceni 23 vagonov otrobov. Občine naj vlagajo prošnje, pri okrajnih glavarstvih. Obširno poročilo o celi podporni akciji prinese prihodnja številka „Slovenskega Gospodarja.“
Drugi mednarodni arheološki kongrejs se vrši letos ob Veliki noči v Kairi v EgiptuL Egiptovska vlad», je izrazila željo, da se k shodu povabijo vsa avstrijska historično-znfansfvena društva. Kakor slišimo, bo tudi naše „Zgodovinsko društvo zen slovensko Štajerskog odposlalo svojega zastopnika..
V Messini je dosedaj ustreljenih že nad sto roparjev, ki so ropali po razvalinah.
Portugalska kraljica—mati je hudo bolna. Boje se katastrofe.
15 oseb zmrznilo. Neko armensko karavano, obstoječa, iz 40 oseb je Rizndix ob vshodni obali Črnega moija zalotil hud snežen vihar. Petnajst oseb je zmrznilo, vsi drugi pa so dobili po udih hude ozebline.
34 ljudi ntonilo. Ruski tovorni parnik „Stojatoslay“ je v sredo po noči v bližini Tuapse trčil z nekim grškim parnikom in se potopil. 34 oseb je utonilo; rešiti so mogli samo štiri.
Shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani. V nedeljo 10. t. m. se vrši v Narodnem domu v Mariboru ob poi 11. uri dopoldne shod, na katerem se bode razpravljal vseučiliško vprašanje in pa naravnost kričeče razmere, v katerih morajo živeti slovenski vsenčilišniki na nemških; univerzah. Mariborski Slovenci! pridite vsi na shod; vsak naj vzame svojega znanca seboj, da bode manifestacija tem izdatnejša.	,
Okna je pobijal. Kočijaš Franc Drathschneider se je bil sladkega vinca tako navlekel, da je šel kavami Jožefe Namestnik v Tegethofovi ulici šipe razbijat. Seveda ga jje minilo takoj veselje za razbijanje, ker se je pri tem tako težko ranil, da so ga morali z rešilnim vozom odpeljati t bolnico.
Vincencijeva družba ustanovi novo podružnico za frančiškansko predmestno župnijo. S tem se ustreže veliki potrebi.
Ruski minister za zunajne zadeve Izvolski gre, kakor poročajo, za poslanika v Berlin, ker dosedanji poslanik Osten-Šacken ne mara več ostati na svojem mestu.
Nesrečna Italija. V Palmi divjajo črne koze. Odposlano je tjakty seruma za 20 tisoč injekcij.
Zahtevajte „Stražo“ po vseh gostilnah in kavarnah; izogibajte se trgovcev, ki niso naročeni na krščanske liste.
i
Kdor
Kdor
Kdor
hoče prodati ali kupiti kako posestvo;
hoče prevzeti ali oddati kako posestvo, hišo, obrt itd. v najem;
želi dobiti kako službo kot oskrbnik, šafar ali majar, strežnik, sluga, hlapec, viničar, gospodinjo, kuharico, hišno ali deklo, ali pa najeti strežnike, služabnike in obrtne delavce vseh strok;
JÜlcI ÖI* hoCe ProdaJati ali kupiti stvari in različne potrebščine, naj to naznanja v Uprav. »Straže«.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vi na rj e v. Drugače se ne odgovori.
Dva močna učenca, zmožna slovenskega in nemžkega jezika, iz boljše hiše sprejme takoj v trgo-. vino mešanega blaga Karl Cimper-šek, S. F. Scholk naslednik Sevnica ob Savi.	20
Na prodaj je pod Pilštanjem, 80 minut od Kozjega ob okrajni cesti v ravn;ni lepo posestvo obstoječe iz zidane hiše, gosp. poslopja in svinjska, zraven spadajo dobri travniki, njive, sadno drevje in vodnjak pri hiši, v rodovitnem kraju; proda se za primerno ceno. Oglasiti se je treba pri Rozaliji in ■ a,v.j Beline, posestnice v Pilštanju.
Obrtnik, ssmsKi, 32 let star, se. želi oženiti z gospdč. delavskega stanu, tudi vdovo brez otrok, ki. bi imela kakh par sto kron premoženja ne pod 30 let staro. Ponudbe s sliko p d A. J. Burggasse 6, Maribor.	28
Oskrbnik (majer) s svojo ženo bi-rad prišel oskrbovat kako posestvo» ali gospodarstvo. Oba sta v srednjih letih brez otrok. Več pove uprav-ništvo Straže.	2I
_ _ Prc štor (lokal) rm
tik mesta Celje, kjer je do zda. dobro obiskana trgovina mešant stroke, se da takoj zopet v najen ali pa proda s hišo. Nat&nčnejt pogoje pove uprav. „Straže“. t

iilnica v Hariborn,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski tri2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).
Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja čez en milijon kron.
Hranilne vloge
se
va
sprejemajo od vsakega in se ol dne po 4%, proti 3 mesečni odpovi
ibrestnjejo: na-dpovedi po d1/,.
m spre-
Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sj jemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5 Vi % hi na osebni kredit po 6°/o- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemäi praznike. — V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne m od 2.—6. popoldne. 6
P »gojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
XX3COOO00ÖOOÜ0OOÜÜOÜ* Hiša stil» 31 in 34 z vrtom
v Slovenski Bistrici.
Kmetija s hišo in gospodarsk. poslopjem
▼ Črešnjevemgradnn pri Stopercah *€-*«■+«-z okoli 90 oralov zemljišča.
Kmetija na Račevec-u v Dežnem
z okoli 13 oralov zemljišča.
Kmetija naJurek-u v Dežnem
z okoli 20 oralov zemljišča.
Kmetija na Badenikovem v Dežnem
z okoli 36 oralov zemljišča.
Se pod ugodnimi pogoji proda, več se izve pri .Anton Belec-u v Šent Vida nad Ljnbljano.	22
Svečar in medičar
Jožef Dufek, mabjeor
nPMi	Viktringhofova ul. 30
priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč.	20
K
Trgovino s papirjem in pisalnimi potrebščinami priporoča narodni
trgovec	9
Viško Weiapi
Gornja gospodska ulica štev. 33.
■tfTtogYfcvytvYtowYwTnvTtrfYlufYwVfctfYWVfcgVfcMrVvdVtarVMYvvVlitfVlianni
Svoji k svojim !	|
Urar, očalar in zlatar |
Franjo Bareš |
Maribor, Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,	10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, & or itd. po najnižji ceni.	3AC
m Popravila se točno in hitro izvršujejo.
| Franc Podgoršek
X	bandažist In nkavliar, 21
X Maribor, Grajska ulica štev. 7
Q se priporoča cenj. občinstvu v izde-X lovanje vsakovrstnih bandaž in rokavic.
Ul	Popravila se točno izpolnijo.
K
K
K
K
X
X
X
.X
X
X
.X
X
X
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Itrapl, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Napije cene! Najsolnejša in točna postrelila!
ATa debelo.	UTa drobno.
Srečkanje je že 21. januarija 1909.
Jubilejne srečke
za sklad vdov in sirot „EDINOSTI“.
2200 srečk | IcPOlHI 2200 srečk
Tvrdka K. <fcR. Ježek
ima veliko zalogo vseh vrst
kmetijskih strojev
in se gospodarjem posebno 1 priporoča. —-.........
V zalogi so mlatilnice, slamnoreznice, repo-reznice, mlini za jabolke, žitne čistilnice, dro-bilni mlini. — Podpisani Vam preskrbi tudi vse druge stroje, ki so potrebni pri kmetijstvu, tudi motorje, sesalke in tudi vsa popravila.
Zastopnik: Vekoslav Muhič v Ptuju,
Glavni
dobitek
25.000E.
Dobe se v tobakarnah, loterijah, davč. urad.
i. t. d.	24
Tovarna za glinske izdelke
v Račju
izdela najboljšo opeko. Zaloga v 3Ha-riboru, pri kamnoseku d^jserjii, Cesar» ska cesta.
13

lil
K
krojaški mojster
Maribor, Šolska ulica
se priporoča v izdelovanje oblek po najnovejšem kroju. ' 12
Izdelovanje vsakovrstnih pletenin.
dobijo trgovci in drugi odjemalci
v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cerkveni slikar in pozlatar
■* Peter Markovič *
akad. slikar in pozlatar v Rož eku na Koroškem
g Be priporoča čast. gg. duhovnikom za oltarne <£ ^ slike in za popravo celih cerkev in oltarjev. g
^ Cene zmerne po dogovora. Kot spreten portretist g povekšuje tudi fotografije na slike v oljnatih ^ barvah. Portrete in oltarne slike izdeluje sedaj ^ ^ v zimskem času doma v svojem atelijeju. 23 g
%
Kupujte manufakturno blago v stari trgovini
%
Jože Ulaga
Tegethof-ova cesta v. 8ss štev. 21. s* s
Dosedajni promet čez 4 milijone.
Vplačani deleži zadružnikov: 18530 K
* Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejenö zavezo,
v lastnifhiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4y2 % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
= Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Posojila na zemljišča po 5% do 5*/,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
Motorje
na bencin ali petrolin, kot izvrsten pripomoček za kmeta ali obrtnika, lahko priučljivi, priporoča s 3 konjskimi silami za 1140 Kron, 4 konjske sile za 1350 K, itd. do 150 P S, motor s 6 konjsk. sil. težje vrste, ima za oddati, tudi mlečne separatorje od 150 K naprej, štedilne kotle do 500 K, gnojne pnmpe na keteno, cirkularne in druge žage ter vse druge kmetijske stroje, napravlja domače mline na jeki. plošče ali na umetne kamne za vsako rabo vse pod strogim jamstvom, dopisnje se slovensko in nemško.
Josip Božič, strojski stavbenik v Dolini pošta Grafenstein, Koroško.
■OK
Slovenci spominjajte se Slovenske krščanske socijalne zveze in darujte za obmejne Slovence.
f*Jožef Pfeifer^*
* Hočah pri Mariboru
tovarna za kmetijske stroje in livarna za železo.
Izdeluje v velikem Steblu najnovejše in boljše rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm, ali od 1/4 do 6 colov. K. H. H. Gena 120 kron.
Jamstvo eno leto. Popravila strojev točno, po eeni.
Slovenci, zahajajte y domačo tovarno po stroje!
Prodaja se tudi na obroke.
Izdeluje tudi rezalnice za repo, sesalke za gnojnico, vitelje, raznovrstne mlatilnice, čistilnice
titd. itd. po najnižji ceni.
ig&Inice zasadje, najboljša sistema.
I j	Ceniki
Np se pošljejo brezplačno. ^
L»	823
mWmWmWm
Trgovina s špecerijskim blagom premogom in dr-vami
16
Ä. Vertnik,
Koroška cesta štev. 9.
se priporoča slav' občinstvu.
ttXXXXXXXKX
Pohištvo
v veliki zalogi, kakor tudi' žimnice, divane, ogledala po najnižji ceni u
Franc Pleteršek
Maribor, Koroška cesta 10.
UUUHUHUHHM
J
SMS" Za nakup priporočamo tvrdko "ara
91. E. Šepec, Maribor
Grajihi trg lev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženska obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, posvršnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
Slovenci!
Vaša narodna dolžnost je, da kupujete vse manufakturno blago v trgovini, kjer je dobro in najceneje in taka je trgovska kiša na drobno in debelo _
R. Stermecki, Celje
flC* Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti povzetju in čez K 20*— franko po avstro-ogrskih deželah.	i
i
Trgovina Marne sv. Cirila v
Zastonj
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva.
Krä'sne diplome za ćastriC üd’e, zavitke in pisma s tvrdki), vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
■ ■
Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, Jampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.	: : :
■ bi ■
Koroška cesta štev. 5
Lastnik, založnik in odgovorni urednik: FRANC RAKOVIČ.
P ■
Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri : : bolnikih in križe viseče za steno. : :
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.