602
Breda:  Utrinek.
vanje na stezi pesimizma. Najprej ti pa mora biti do tega, da se od-poveš duhu laži in temote ... —
V tem hipu stopi Abadon med duha in Samorada ter šepne temu na uho:
— Najprej se spomni sodbe svoje in Cvetanine; potlej, če hočeš, poslušaj tega  sanjača! —-
Ta opomin Samorada toliko presune, da milo pogleda duha in mu   veli,   naj   prestane   govoriti.   Duh  se razjoče in   izgine Samoradu,
v                                       v
rekši: — Nesrečni Narobe-Črtomir! Se jedenkrat ti hočem odpirati preslepljene oči;   ali gorj6 ti, če pridem prepozno! —
Zmagovalec   Abadon   pa zakliče   za   duhom:  —  Se je  Samorad
v
moj in — v sponah, ki ne odpadejo na gole sanje in besede! Se bode gledal svet skozi  moje naočnike in se  napajal moje modrosti! —
(Dalje  prihodnjič )
>
Utrinek.
0
ar  mi  je  oko"  uzrlo Najlepšo izmed  vseh  zvezda, Za vse mi je srce" umrlo, Le k nji  pošilja broj  želja.
A hipno zvezda se utrne, Izgine mi  izpred  očij, Srce"  pa žalost  mi  zagrne, Duh moj  boji  se temnih dnij .
Breda.

Triolet
&
o  v svet  šumeči sem zašel, Otožen  gledal sem ljudi  vesele, Mladenke hladen gledal  sem mzcvele, Ko  v svet šumeči sem zašel Srca  krasote  vse  mi  niso  vnele, Po  tebi bolj  sem hrepenel, Ko  v svet šumeči  sem zašel, Otožen gledal  sem ljudi  vesele.
Več  ne primerjam te ljudem; Odkar  poznam sveta  podlosti In tvojega  srca  kreposti Več ne primerjam  te ljudem. Srce" mi polje od  radosti, Da tebe ljubiti le smem — Več ne  primerjam te ljudem, Odkar poznam sveta podlosti!
Doran.