Poštnina plačana * Spedizione in abbonamento post. II gruppo
Leto I. štev. 36
Trst, 26, septembra 1946
Cena 5 lir - 3 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
ČITAJTE:
Jugoslovanska dele -gacija v borbi za pravico
Ustaški-križarski klavci in njihovi duhovni pobudniki pred Vrhovnim sodiščem v Zagrebu
V borbi za demokracijo
proti poizkusom uveljavljanja kolonialne politike
Težko najdemo v zgodovini narod, ki bi bil miroljubnejši in skromnejši od slovenskega naroda. V nedvomno težkih okoliščinah svoje nacionalno sužnosti si je naš narod gradil temelje svoje kulturne samobitnosti, razvijal duha demokratičnosti in bratskega ter miroljubnega sožitja ihed narodi, ki je lasten vsem narodom slovanske skupnosti. Te lastnosti — edino resničho jamstvo miru med narodi — tvorijo osnovo naše slovanske vzajemnosti, ki je po zmagoviti borbi ruskega naroda nad domačimi in tujimi izkoriščc-, vaici in izžemalci poslala odločilen element svetovnega miru in močna opora miroljubnemu prizadevanju vsega demokratičnega ' človeštva. Občočlovečansk; značaj poslanstva narodov slovanske skupnosti je prodrl «piko globoko v. zavest sodobnega človeka, da je odnos do Sovjetske zveze, Jugoslavije in ostalih držav slovanskega severa in juga postal istočasno ' tudi merilo za demokratičnost in mirojjubnost ostalih narodov v zunanjo političnih vprašanjih njihovih držav, se pravi, merilo de; mokra tičnosti in miroljubnosti njihove diplomacije.
Slovanski narodj so nosili glavno ■ tcžp nacifašdstjčaega. .umuTt,. ki se jo v zadnjem poskusu nern-‘ škega imperializma razbil ob junaškem odporu vsega slovanskega sveta. Narodno osvobodilno gibanje zasužnjenih slovanskih narodov je preobrazilo notranjo 'strukturo lastnega državnega ustroja . iu izločilo iz svojega narodnega . življenja vse vire nacionalnega zatiranja in tujega imperialističnega zasužnjevimjo : sprostilo je
•	ustvarjalno gilo najširših ljudskih množic in postavilo nove temelje narodnega sožitja v skladu z Vseljudskimi demokratičnimi pridobitvami osvobodilne borbe. Zara-
' di tega je nastala globoka spre-" meniha tudi v klasičnih diplomat-
•	skih odnnšajih med državami. 'Nova diplomacija držav slovan-. ske vzajemnosti nosi' jasen pečat
nove, ljudske .demokracije, ki je zamenjala stare, na gospodarskem, socialnem, političnem in kulturnem nasilju temeleče druž-
•	bone odnose. V tem je tudi demokratična iskrenost in doslednost nove diplomacije, v opreki s staro diplomacijo gospodarskega priti-
. ska, finančnega imperializma, po-, litikc »odprtih vrat« in vplivnih področij.
V takem okoljirse razvija delo mirovno konference v Parizu, 'ki bo molala prinesti odločitev tudi glede našega vprašanja. Izmed , vseh jo rešitev našega vprašanja najtežja; najtežja ne morda zato,
•	ker bi glede Trsta samega obstojale kakšne objektivne težkoče, ampak samo zaradi tega. ker imata zlasti Velika Britanija in Združene ameriške države s Trstom posebne načrte.
N, važno, da leži Trst na slo; vanskem etničnem ozemlju; ni važno, da vse primorsko ljudstvo zahteva priključitev k Jugoslaviji; ni važno, da se je vse primorsko ljudstvo — kakor malokateri narod — vztrajno in požrtvovalno borilo za svoje narodnostne pravice, ni važno, da jo Italija upropastila Trst. bestialno postopala z našim narodom, napadla Jugoslavijo in jo pustošila po znanih receptih rimskega imperializma; ni važno,, da zahteva priključitev k Jugoslaviji (udi italijansko delovno ljudstvo Julijske krajine in Trsta, ni važno, da zahteva pravično rešitev Jugoslavija, najzvestejši zaveznik. Združenih narodov; ni važno, da zahtevajo enako rešitev tudi vse države srednje
in južnovzhodne Evrope, ki so objektivno zainteresirahé na Trstu, naravnem gospodarskem središču podonavsko - balkanskega bazena; ■vse to ni važno; važno je le, da se tej edino pravični rešitvi upi-, rata Velika Britanija in Àfnerika. Zakaj? Mnogo besed je padlo z njihove strani,, a žal le besede.
Med pravico in besedami, ki se za njimi skriva moč Velike Britanije, je prišlo do kompromisa: nastalo je »svobodno tržaško ozemlje«. Svobodno? Tu so nastale nove težave, stare težave med novo in staro diplomacijo; med diplomacijo, ki se opira na težnje in demokratične pravice prizadetega prebivalstva, in diplomacijo, ki se ne more znebiti začaranega krogu stare prakse' upravljanja kolonial-
nih področij (vedno »v interesu prebivalstva, ki še ni zrelo za samoupravo«, seveda!)
Borbene tradicijo primorskega ljudstva imajo pregloboke, korenine, da bi jih kakršnakoli krivična rešitev mogla odvrniti od nadaljevanja svoje borbe. Zunanje oblike naše borbe se menjajo, cilji ostànejo nespremenjeni. V pogojih internacionaliziranega Trsta ih bližnjega področja se bo nadaljevala borba za osnovne demokratične pravice našega naroda in vsega delovnega ljudstva, tako slovanske kot italijanske narodnosti. Slovensko italijanska antifašistična unija prehaja na odprto borbo’za uresničenje . svojega gospodarskega. socialnega in kulturnega programa, ki naj v mejah
vsiljenega internacionaliziranega tržaškega področja zagotovi tukajšnjemu prebivalstvu osnovne demokratične pravice in človeka dostojno življenji.
Program Slovansko-italijanske antifašistične unije je tako širok in iskreno demokratičen, da nudi vsem iskrenim demokratom dovolj možnosti za konkretno in uspešno sodelovanje z nami v ciljih, ki morajo biti pri srcu vsem onim, ki so si na jasnem glede dejstva, da so osnovni 'pogoji demokratičnega razvoja na našem področju le v takem ustroju notranje uprave »svobodnega tržaškega ozemlja«, kj onemogoča posreden in neposreden poseg tujega imperia-lizma v vprašanje našega, notranjega življenja Na teh vprašanjih
V LUKSEMBURŠKI PALACI SO SE ZBRALI PREDSTAVNIKI 21 NARODOV DA BI PREPREČITI STRAHOTE NOVIH POKOLJEV, TODA..., TI SE ŠE VEDNO IGRAJO VOJNO* * '
V PARIZU BODO MORALI SPOZNATI. DA
ne morejo odločati
Brez nas
Rok, v katerem mora pariška mirovna konferenza komati svoje delo, se vedno bolj krajša, vendar pa njeno delo ne napreduje v takem tempu, da bi bilo to zlahka doseči. Glavni razlog za to .so zavlačevalni manevri nekaterih delegacij', ki poskušajo s celo vrsto nesmiselnih predlogov odvračati konferenco od bistvenih problemov, poleg tega pa špekulirajo z hasprotstvi. med zavezniki, ki bi se pojavila in zaostrila, če bi se rešitev nekaterih ■ nujnih vprašanj odlagala.
Italijanska diplomacija je poskušala že večkrat s špek iliaci--jami te vrste izbiti čim več za nenasitni tek italijanskega imperializma. Ko se je. ponesrečil glavni manever — predlog, naj se reševanje vprašanja jugoSlovan sko-H ali jonskih meja odloži za leto dni, je poskušala italijanska vlada doseči, isti cilj z neposrednimi pogajanji med I-talijo in Jugoslavijo. Italijanski delegali so prišli na ta pogajanja brez pooblastil, in zahte-
vali več- kot jim daje francoska Črta, ki jc za Jugoslavijo nesprejemljiva. Nepoštenost take politike je uvidel sam italijanski delegat Reale, ki je os/ro kritiziral stališče de Gasperijeve vlade. Konec tej igri je napravil jugoslovanski delegat Bebler ki je v Izjavi angleškemu listu Times razkrinkal te nove imperialistične poskuse in ugotovil, da jugoslovanska delegacija ne vidi nobenega smisla, da bi se laka „pogajanja'1 nadaljevala.
V ozračju, ki je zaradi vsega tega nastalo v Parizu, je bil nujno potreben sestanek velike četvorice, kajti jasno je, da brez složnega sodelovanja vseh velikih zaveznikov ni mogoče ustvarili miru, ki bi pomenil vsaj „minimum pravičnosti", kot se je izrazil Višmski. štirje zunanji ministri so se sestali v torek in razpravljali v glavnem o tem, kako 'se naj pospeši delo konference. Predvsem so potrdili sklep, da mora biti delo raznih odborov in pododborov konča-
no do 5. oktobra, nakar naj plenum konference pregleda njihovo delo in nato odloča. Odločitve, ki jih je sprejel ta ali oni odbor ali^ pododbor, torej niso še dokončane, temveč je zanje potreben še pristanek plenuma konference, nakar bo svet zunanjih ministrov sestavil dokončno besedilo mirovnih pogodb. Za-fnkfcjt vežejo zunanje ministre se sklepi, ki so jih sprejeli, na svojem zadnjem zasedanju v I a rizu Z odločnim vztrajanjem pri teh sklepih je prisilila so-v j et ska delegacija tudi ostale velesile, da se jih prav tako dr-p c, 1 a ko so bili odklon j čili pred-togi, ki prisojajo tržaškemu svobodnemu ozemlju skoraj polovico Istre.
Med še nerešenimi vprašanji je vsekakor najvažneše vprašanje statuta tržaškega svobodnega ozemlja, še vedno sb o-čitni nameni,nekaterih zahodnih delegacij, ki bi rade ustvarile iz Trsta kolonijo najslabše vrste, da bi lahko to ozemlje izrabile .(Se nadaljuje na 2. strani).
bo Slovansko-italijanska antifašistična unija preizkuševala stopnjo demokratičnosti vseh onih sil. ki so se do danes omejevale na demokratično frazo, stvarno pa stale in še stoje na pozicijah domačega in tujega imperializma.
Jaksetich : Byrnes
Niso še pozabljeni ukrepi ZVU proti vodjem 12 dnevne stavke, že je zajel Trst nov val stavk, tokrat protestnih, naperjenih proti statutu, ki. bi iz Trsta napravil kolonijo ili proti krivicam francoske črte. Ravno v vidu zadnjih krivičnih odlokov v Parizu in tik pred zadnjimi protestnimi stavkami pa je podal polk. Bowman izjavo, ki je značilna za ves tiikaj-nji položaj. G. polk. Bowman je dejal, da za odločitvijo, da se ne prekliče postopek proti, stavkovnemu odboru, ne stoji nihje drug kot vladi ZDA in Velike .. Britanije.
ZVU torej ni bila zadostna, da krije s svojo autori tet o krivični postopek proti jaksetichii, Ukmarju, Laurentijii in tovarišem. Proti sili enotnega bloka naših demokratičnih množic je bila potrebna protiutež vlad Anglije in Amerike, jiroti Regentu in Solieriju, jaksetichii in Laure litija sla morala nasloniti Truman in Atlee, Byrnes in Beviti.
To je bilo sicer neprostovoljno, toda vendar veliko priznanje ljudski moči, priznanje sili, ki je v pravični stvari in v složnosti množic, ki se zanjo bore.
. Tovariši stavkovnega odbora so sicer v izgnanstvu, toda niso za bo.iečo žico britanskih konce tiho ci j skih taborišč, kol na primer višji oficirji grške kra-tjeve vojske, ki so se ob zavezniški strani borili po najrazličnejših bojiščih v pretekli vojni, pa jih zdaj zaradi m jih protimonarhističnega in antifašističnega mišljenja ne puste domov v Grčijo.
Jaksetich in tovariši so na svobodi in napredne množice, ki stoje za njimi še stavkajo in se slej ko prej neomajno bore Proti kolonialnemu zasužnjevati ju, vkljub Trumanu, Bevimi in Byrnesu.
To bi organizator j etn novega Gdanska moralo biti resen pouk.
Pri našem ljudstvu si je že marsikak imperializem polomil zobe m doba scihibov. katerim sužnji domačini nosijo pahlja-to in prtljago, katerim sestra-dotii kuli ji delajo za naj nižje plače po plantažah in tovarnah, ta doba se nevzdržno nagiba k zatonu. Tega bi se morali zavedati gospodje Bevi n, in Byrnes, Standard in Shell Oil ter ZVU in vsi oni, ki izza nje tu še investirajo svoje kajti tal e.
P- £» j
Jugoslovanska delegacija se bori za pravico
Moč Jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci in spletke anglo-ameriškega bloka
Pogajanja, ki so se do sedaj vršila v Parizu Za dolotitev moje med Jugoslavijo in Italijo, bo jasno pokazala neupravičenost zahtev poražene nasprotnice Italije, prav tako pa so tudi pokazala vse krivice, ki jih dela »francoska črta« slovenskemu narodu. Jugoslovanska delegacija jo z neizpodbitnimi dokazi razkrinkala tako' imenovano »pravičnost« francoske črte, ki naj bj temeljila na »etničnem ravnotežju«. Te ugotovitve so spravile anglo-ameriški blok v precejšnjo zadrega Znano je, da so prišle nekatere delegacije, kakor na primer brazilska in severnoafriška, na konferenco z nalogo, da z vsemi močmi podpirajo zahteve Italije, ki bi lahko na ta način dobila
svetu
Wallace je razkril ameriško politiko
Včeraj je bilo v Longjumeau blizu Pariza .Veliko zborovanje ob odkritju spominske plošč« na hiši, kjer je Lenin stanoval leta 1911.
Komunistični voditelj Marty je govoril o presenečenju, ki ga je povzročil Watlacejev govor, in dejal, da je dovolj, če preučimo Leninovo teorijo o imperializmu, da nam bo razumljivo stališče ameriškega trgovinskega ministra.
H. Wallas je odstopil
Ameriški trgovinski minister H- Wallas je podal ostavko na zahtevo Trumana. Na ta način je izstopil iz Trumanove vlade še zadnji elan kabineta predsednika Roosevelta.
'Andersove vojake vzgajajo v angleških vojaških šolah
Štirideset vojakov iz Andersovega korpusa se bo učilo angleški jezik v vojaško-vzgojnem taborišču pri Folkstonett v Angliji.
Te Poljake bodo po končanih študijah poslali nazaj' kot inštruktorje v drugi poljski korpus.
Laburistični poslanec Zilliacus napada zunanjo politiko britanske vlade
Laburistični poslanec Zilliacus je ostro napadel zunanjo politiko britanske vlade in odobrava smernice Wallacea, s katerim je sku-Sal vplivati na zunanje-političnp stališče ZDA.
Ne strinja se pa z Wallaceom v njegovi trditvi, da Amerika hodi po stopinjah zunanje politike Velike Britanije ampak irdi nasprotno, da je Velika Britanija podrejena zunanji politiki Amerike.
'Angleži so dali navodila grški vladi; da prepove kongres EAM-a
Glavni odbor EAM-a je objavil resolucijo, v kateri pravi, da Caldarisova vlada krši osnovne določbe grške ustaver „kar predstavlja novo izzivanje grškega ljudstva in je ponoven dokaz, da se monarhofašisti vedno bolj gibljejo v smeri odkrite fašistične dijakture".
Časopis „Elefteri Elada“ piše da vladni krogi neuradno opravičujejo vladni sklep in pri tem navajajo v opravičilo to, da je grška vlada dobila navodilo od Britancev, ki želijo, tla bi se izognili prihodu predstavnikov gibanja odpora in drugih dežel v Grčijo, da bi ti ne mogli spoznati položaj, ki vlada v Grčiji.
še preden pa je grška vlada prepovedala kongres EAM-a, so poslali iz Pariza brzojavko, v kateri so sporočili, da bo delegacija francoskega gibanja odpora obiskala Atene.
Socialisti v Italiji so za enotnost s komunisti
Glavni odbor socialistične stranke v Rimu je sprejel soglasno predlog predsednika stranke Pietra Neimija za enotnost akcije s komunisti.
Komunisti in socialisti bodo sodelovali v Italiji
Generalni sekretar komunistične partije Italije P. Togliatti je predložil, naj se osnuje demokratični blok socialistične, krščansko- demokratične in komunistične stranke Italije. Dejal je tudi, da se bodo ustvarile osnove za skupno akcijo socialistične stranke in komunistične partije, izrazil pa je obžalovanje zaradi protikomunističnega duha krščansko-demo-kratične stranke.
Monarhisti in bivši fašisti grmadijo orožje toda tudi partizani, ki so steber svobode, bodo znali prav tako uporabiti orožje. Atmosfera, ki se danes ustvarja, je dejal Togliatti, je podobna atmosferi iz leta 1018., iz katere se je rodil reakcionarni fašizem.
čim več jugoslovanskega ozemlja. Toda pod .težo neovrgljivih dokazov ki jih je podala jugoslovanska delegacija, so ti zagovorniki Bo-nomijevih in Do Gasparijevih zahtev utihnili in si niso upali niti zagovarjati svojih prejšnjih trditev.
- Ker so vse te delegacije uvidele, da ne bi mogle kljubovati pravičnim zahtevam Jugoslavije, so sklenile, da bodo na vsa izvajanja
Vsakomur je znano, da Jugoslavija nikogar ne ogroža, najmanj pa svobodno mesto Trst. Prav oni pa, ki si sami želeli, da postane Trst njihovo oporišče, govorijo o nevarnosti, ki preti neodvisnosti in nedotakljivosti Trsta od Jugoslavije
jugoslovanske delegacije odgovorile z molkom. Ni pa rečeno, da bodo ti nasprotniki jugoslovanskih zahtev molčali do konca konference. Prav gotovo je, da bodo uporabili vse svojo govorniške* zmožnosti, ko bo prišlo do glasovanja. Ozadje ameriškega molka je razkrinkal tov. Kardelj, ki je rekel, da se skriva za tem molkom namen Amerike glasovati proti jugoslovanskim zahtevam. Kardelj je poudaril: »Amerika je sklenila, da ho glasovala proti našim zahtevam, čeprav so te upravičene in je pravica na naši strani.«
Da pa je jugoslovanska delegacija dosegla-svoj namen in pokazala svetu, na kateri strani je pravica, jo jasno razvidno iz tega: V
svojem govoj-u o meji med Jugoslavijo in Italijo je rekel angleški delegat Mac Neil sledeče: »Če Statut ne bo dober, če svobodno ozemlje ne bo moglo obstojati ali pa bo ogrožena njegova neodvisnost, bo angleška vlada zahtevala od zunanjih ministrov štirih velesil, da še enkrat prouče ta problem. Vprašanje ita-Ujansko-jugoslovanske moje in vprašanje Trsta sta namreč tesno povezani.« To se pravi, da bo Anglija v slučaju, da ne bo sprejet takšen statut, ki bi odgovarjal njenim interesom, odločno nastopila proti Jugoslaviji. To grožnjo je torej naperil Mac Neil prav za prav samo na jugoslovansko delegacijo. Dejstvo, da se je Mac Neil poslužit groženj proti Jugoslaviji, jasno kaže, kako nerodno je Angliji o teh stvareh javno razpravljati in kako bi želela, da bi se vprašanje Trsta čim hitreje rešilo, seveda na tak način, ki bi njenim interesom najbolj odgovarjal. Mac Neil jo izrazil svoje mnenje ravno ob času. ko je bilo določeno, da ne bodo razpravljali v politično-terito-rialni komisiji o tržaškem statutu, temveč bo morala vsaka država predložiti svoje predloge podkomisiji v obliki memoranduma.
Mac Neii se je hotel izogniti tej poti. ker je vedel, da bi svojih trditev ne mogel braniti in da bi svet še bolj uvidel krivico, ki jo delajo Anglo-američani primorskemu ljudstvu, ko mu vsiljujejo statut, ki bi mu vzel svobodo.
Toda svet je kljub naporom Anelo-Američanov, da bi zakrinkali svoje prave namene, spoznal resnico, in upravičenost jugoslovanskih zahtev. Jugoslovanska delegacija odbiia z.nezmanjšano odločnostjo vse lake poizkuse
Čeprav ni Jugoslavija dolžna ničesar žrtvovali. je vendar razvidno iz govorov jugoslovanske delegacije, da je ta prišla- v Pariz z miroljubnimi nameni in da si želi. da bj ta konferenca prinesla svetu resničen mir. če pa jugoslovanske zahteve kliub vsemu ne bodo uresničene, potem bodo lahko spoznali še tisti, kj sedaj nočejo verjeti da je večina delegacij, ki so pod anglo-ntneriškim vplivom, bila prisiljena odobriti krivično rešitev.
jugoslovanska delegacija je storila vse, da bi tem delegacijam odprla oči in bi ha ta način preprečila krivično rešitev.
Britansko brodovje v Grčiji
Po vesteh iz Aten, bo britansko sredozemsko brodovje, ki vrši velike manevre, priplulo v .pristanišča na Peloponezu.
V ameriški coni v Nemčiji stavka
V	ameriškem delu Berlina je bila proglašena prva stavka nemških delavcev po kapitulaciji. Delavci tovarne Sdiwabenthal bodo prenehali z delom, da prisilijo ravnatelja, da uvede preiskavo zaradi raznih nerednosti.
VELIKO ZBOROVANJE PROTI FRANCU
‘	V OSLU
V	Oslu je bila te dni velika manifestacija v znak solidarnosti s španskim} republikanci. Udeleženci zborovanja so odobrili resolucijo, •ki v njej pozivajo vse Norvežane (»"Norvežan kc in vse demokratično organizacije, naj se pridružijo zahtevi za osvoboditev vseli političnih, jetnikov v Španiji. — Udeleženci zborovanja so znova poslali norveški vladi prošnjo, naj skupno z vladami drugih demokratičnih držav zahteva, da so vprašanje 'prekinitve diplomatskih odhošajev s Francovo Španijo sproži v Varnostnem svetu zaradi diplomatske osamitve Francove Španije in zaradi skupnih korakov za strmoglavljenje Franca in za vzpostavitev demokratične Španije.
1,600.000 OSEB SE JE VZDRŽALO GLASOVANJA PRI PLEBISCITU V GRČIJI
Grško-ameriški svet v New Yorku je obvestil časopisje, da je poslal organizaciji Združenih narodpv obširno poročilo, ki v njem navaja zlorabe pri plebiscilu v Grčiji dne 1. septembra in dokazuje popolno nezanesljivost in nesmiselnost uradnih poročil. V poročilu je rečeno, da je bojkotiralo volitve v marcu po uradnih podatkih 40 do 50% volivcev in je dosegla splošna številka volivcev po uradnih podatkih 1,107.000, dočim se je vzdržalo septembrskega plebiscita kljub uradnemu poročilu, ki navaja 1,5%, več kot 1.000.000 volivcev.
Ko poudarja grško-ameriški svet, da so vladni podatki navidezni in to lako glede marčnih volitev kakor tudi septembrskega plebiscita, zahteva od ameriškega delegata v Varnostnem svetu Johnsona, naj ponovno razmotri svojo izjavo glede pravilnosti plebiscita v Grčiji. Grško-ameriški svet zahteva, da sc izidi plebiscita ne priznajo, ker bi priznanje pomenilo tragedijo, ki bi, sc-razširila daleč izven grških mej.
Pomagaite | brezooselnim *
Čitajte - soditei
tuMfommm
O poročanju «nepristranske» a-genciic NNU piše «11 lavoratore» sledeče:
«Odpreš radio in znajdeš se pred pravo angloameriško ofenzivo za pridobitev povprečnega človeka, ki mu primanjkuje prave politične, socialne, gospodarske, zgodovinske in zemljepisne izobrazbe in ie tako bolj dostopen za to formo družbe ter podleže:	vse lepote formalne
demokracije, vse blagostanje in sreča kapitalističnih, držav, vsa zgodovina visokih idealov, s katerimi imperializem privlačuje nepripravljene množice, vse še zabeljeno z nekoliko prekomorske literature in glasbe sc ob vsaki uri nudijo poslušalcem radia .. .
Ce pa vzameš «Giornale alleato», vidiš pogostoma, da jc prva stran vsa protisovjetska in protijugoslovanska. Najdeš Bonomijev govor v Celoti, Beblerjevega pa samo v malih izvlečkih in še tedaj tako, da so stavki nepopolni, da se na ta način prikaže, kakor da jc govoril ravno nasprotno kakor v resnici».
(Nadaljevanje s 1. strani)
v svoje posebne namene. Tudi ameriški delegat je povedal v bistvu isto kot angleški, samo da je zavil surovo in nedemokratično bistvo svojega predloga v mnogo višje demokratične11 in „človekoljubne11 fraze in zahteval kolonialno suženjstvo za tržaško •prebivalstvo „v imenu svetovnega miru".
lugoslovanska delegacija je odločno povedala svojo besedo. Tržaško ljudstvo si mora vladati samo in kdor mu ne dopušča izražanja svobodne volje, dokazuje samo, da se te volje boji. Isto stališče je zagovarjala tudi sovjetska delegacija, poleg nje pa vse ostale delegacije, ki jih ne vežejo posebni sebični interesi. O „demokratični" višini debat v tržaškem pododboru priča dovolj zgovorno dejstvo, da se nekateri delegati porabili ves dan, preden so se prepričali, da tudi tržaškim ženam ne gre odrekali volilne pravice. Vendar menila, čemu bi vendar volili ljudsko skupščino, ko se ji po drugi strani odreka vse pravice. Trst mora postati svobodno ozemlje, ne pa kolonija, kjer bi paševal angleški ali ameriški guverner. Toda mesto o dejanski oblasti guvernerja je pričel pododbor razpravljati o njegovi plači...
Vsa konj eretica jc pod močnim vtisom ponovnih odločnih izjav jugoslovanskih delegatov, da Jugoslavija na osnovi francoske črte in kolonialnega statuta za Trst ne podpiše mirovne pogodbe. Delegati nekaterih držav bodo m I ali končno spoznati, da močni in resnično samostojni državi he bodo mogli poljubno vsiljevati svoje volje, temveč da bodo morali prej ali slej priznati njene tisočletne pravice.
Jlnglthamerikanski kapital prihaja v Trst
. Daily Wurker« prinaša članek svojega di-p!oiualBkega komeutatorjii n posejilu, ki ga je lata zavezniška vojaška uprava industrijcem v Trstu. V članku je med diugim rečeno:
Vdor angloameriškega velekapitala, ki ga pospešujeta gg. Byrpes in Bevili, je dobil včeraj novo obliko. V Parizu so objavili, da je odobrila zavezniška vojaška uprava industriji na področju Trsta posojilo l milijona funtov šierlingov.
Odobritev tega posojila je naletela na področju Trsta na veliko kritiko. Zavezniške vojaške oblasti obtožujejo, da izkoriščajo svoj privilegirani položaj, da bi podprle’ anglonmo-riško stremljenje po vodilni vlogi anglo-ame-riškega velekapitala v gospodarstvu Trsta.
Znano je, da je zavezniška vojaška uprava že nudila finančno pomoč velikim čistilnicam nafte »Standard Oil« v Trstu.
Zdravnik: Ne. razumem, zakaj pravite, Kajtol: Kako, da ne vidite...? Poglejte
da vas boli grlo!,.. seme- skozi okno.
Ustaško-križarski klavci in njihovi duhovni pobudniki in pomagači pred Vrhovnim sodiščem v Zagrebu
Nadškofijski dvorec v Zagrebu — zbiral išče ustašev in drugih vojnih zločincev
9. septembra se je začela pred Vrhovnim sodiščem LR Hrvatske razprava proti celi vrsti ustaških krvnikov in njihovih pomagačev. Na zatožno klop so sedli Erik Lisak. bivši ustaški polkovnik in desna roka ustaškoga krvnika »poglavnika« Paveliča, Ivan Šalič, tajnik zagrebškega nadškofa dr Stepinca, Josip ši-menčki, katehet v Zagrebli, G juro Marič, profesor bogoslovja in ustaški stotnik, dr. Pavel Gulin, veterinar, sedem patrov, Blaž Lorkovič, bivši izredni poslanik NDH v Bratislavi in še več drugih Paveličevih krvnikov in pomagačev.
Že čitanje obtožnice na prvi dan razprave je pokazalo, da jo bil nadškofijski dvorec središče vsega ustaško-križarskega pokreta, da so' se vgnj zatekali najhujši klavci in vojni zločinci, ki so našli v njem pribežališče in skrivališče, da so se v njegovo okrilje stekali, naropani zakladi bivše NDH in so je v njem skrivalo orožje, namenjeno nadaljevalcem ustaškoga klavstva — t. i. »križarjem«.
Prvi je bil zaslišan Erik Lisak, organizator množičnega klanja Srbov, Židov in zavednih Hrvatov v bivši NDH, ki ima na vesti pokolj nič manj kot 800.000 Srbov in več stotisoč zavednih Hrvatov in Židov. Prav kakor ljubljanski krvnik Hacin se tudi Lisak zagovarja neverjetno cinično in odvrača od sebe sleherno krivdo. Pokolji da so bili potrebni, da se je v bivši NDH vzdrževal »mir in vod«. S Paveličem je bil pobegnil pred narodno osvobodilno vojsko v Avstrijo, kjer se je nekaj časa skrival pod tujim imenom. Ko pa je videl, da mu okupacijske oblasti nič nočejo, je začel spet zbirati in organizirati ustaše Končno .se je odlomil za skriven prihod v Jugoslavijo preko Sušaka v Zagreb. Tu je bila njegova prva. pot v — nadškofijski dvorec, kjer ga je sredi noči, zapustivši sojo stolnega kapitla, sprejel sam nadškof dr. Stepinac in ga pridržal v večurnem prijateljskem in tajnem pogovoru ter mu nudil tudi. prenočišče. -Lisakovo klav-stvo za časa ustaške strahovlade je bilo po vsej Jugoslaviji in ludi dalje po svetu splošno znano. Človek sc mora z grozo spraševati, kako . m<}re. lako,, visoko postavljen svečenik, kot je zagrebški nadškof dr. Stepinac, nudili roko in streho luko odvratnemu krvoloku, kakršen je Lisak. Pojasnilo k temu nam nudijo nadalina zasliševanja obtožencev.
Ne: vera, marveč — politika!
To je bila glavna zaposlitev nadškofa dr. Stepinca in njegove okolice v nadškofijskem dvorcu. Prvi je sprejel ustaškoga krvnika Lisaka nadškofov tajnik Ivan šalič, ki mu je omogočil takojšen razgovor s svojim predstojnikom. Pa saj Lisak ni bil' novinec v nadškofijskem dvorcu! Že za časa svojega krvniko-vanja v bivši NDH je. bil priljubljen gost pri nadškofu, zato sc tudi ni najmanj bal, ko je ponoči maskiran potikal na vrata nadškofijskega dvorca, da bi ga kdo izdal. Nasprotno! Tu se je čutil svojega med svojimi in je takoj začel preko raznih proti ljudskih duhovnikov
in patrov razpredati svoje mreže do klavskih edinic ustašev in »križarjev«. Eden lakih posrednikov med oboroženimi klavci in njihovimi duhovnimi inspiratorji je bil tudi zloglasni dr. Pavel Gulin, izmeček iz našegk ljudstva, ki je prvič za časa okupacije organiziral t. i. »Slovensko legijo« proti partizanom in je nato pred ljudskim srdom pobegnil v NDH ter sc stavil na razpolago ustašem. Dobi] je vplivno mesto na veterinarski fakulteti. Po osvoboditvi je vzpostavil zvezo med ustaškim generalom Moškovim in svojima
svakoma ustašema ter nadškofom Stcpineem, kateremu je prinašal njihova pisma, niim pa nadškofijska navodila za njihovo ilegalno ki-vniško akcijo.
Zasliševanje profesorja bogoslovja in bivšega ustaškoga stotnika ter Paveličevega pribočnika G jura Mariča je znova pokazalo, da nista imela nadškof Stepinac in njegova okolica nobenega časa za izvrševanje verskih poslov, ker sta bila noč in dan zaposlena s politiko ter organiziranjem in podpiranjem ustaških in »križarskih« edinic. Vodila sta •veleizdajalsko politiko in ilegalno borbo na vse strani, bila sta v stikih tako s skrivajočimi se ustaši in z domačo reakcijo, kakor tudi z dr. Mačkom in drugimi izdajalci, ki so pobegnili pred ljudsko sodim v inozemstvo. Izpovedi Mariča in drugih obtožencev so tudi razkrinkale politično in veleizdajalsko ozadje t. i. škofovega »pastirskega pisma«. N* čudnega, če je poleg nadškofa dr. Stepinca sprejel -krvnika Lisaka tudi tajnik papeževega legata Massucci.
Aretacija dr. Stepinca In odložitev procesa za 10 dni
Drug za drugim so se.uvrstili obtoženci pred sodniki in vse njihove izpovedi so se ujemale v enem: Krivda in odgovornost za organiziranje in delovanje »križarjev«, ki so s svojimi pokolji nedolžnega civilnega prebivalstva zbujali gnus vseli poštenih ljudi, padeta v prvi vrsti na nadškofa Stepinca in njegov ožji krog sodelavcev. V njegov dvorec so se stekala vsa
pisma ustaških voditeljev,-on je dajal direktive za delovanje oboroženih edinic, on je v svojem dvorcu sprejemal in skrival znane klavce in ustaške zločince ter preko kurirjev razpredel široko mrežo po LR Hrvatski in ostali državi ter tudi z inozemstvom, ki je bila naperjena proti ljudski oblasti in proti v borbi pridobljenim demokratičnim pravicam. Njegova politika je bila najbolj črni klero-fašizem, vredno nadaljevanje politike Mussolinija in branca t^r identična s politiko ustaškoga klavca Paveliča. Zato je na deseti dan razprave predlagal javni tožilec, da se dr. Stepinac kot neposredno zapleten v teroristično organizacijo »križarjev« aretira in postavi z ostalimi obtoženci na zatožno k top. Sodišče je njegovi zahtevi ugodilo in odložilo razpravo za deset dni, da so medtem zasliši tudi Stepinac .in so tudi proti njemu pripravi obtožnica.
Zagrebški proces je vnovič’ pokazal tesne vezi med svetovno reakcijo, fašizmom in domačimi izdajalci. Obtoženi Gulin je izpovedal, da mu jo ustaški general Moškov sporočil, da nudijo Angleži jugoslovanskim »emigrantom« ter pobeglim ustašem, četnikom in domobrancem orožje iz razorežene Andersove poljske divizije ter da mu gredo v vsem na roko. Da je ustaški pokret identičen s fašizmom, saj sta mu kumovala oli njegovem rojstvu Mussolini in Hitler, je zgodovinsko dejstvo. Da, je ustaškega krvnika Lisaka sprejel poleg •Stepinca tudi tajnik papeževega legata Mas-succi, so potrdili obtoženi Lisak in njegovi komplici. Dr. Stepinac je vzdrževal najtesnejše zveze tako z Vatikanom, kakor tudi s pobeglim dr. Mačkom. S tem je dokazana identičnost »križarske zarote« z ustaškim fašizmom in povezanost tega v domačo in tujo reakcijo.
Kako daleč je segala ta povezanost, bo pokazalo nadaljevanje procesa in zasliševanje enega izmed glavnih obtožencev — nadškofa dr. Stepinca.
Čitajte - sodite!
je objavila 11. t. m. naslednji ilančIS pod naslovom:
Unione accalappiamento Italiani scemi
(Zveza za lov na prismuknjene Italijane)
Mislili smo, da UA1S pomeni »Unione antifascista interamente Slovenac (Popolnoma slovenska antifašistična zveza), (oda neki gospod S. nam ie v pismu podal novejšo definicijo. Piše nam: Draga- »Voccc, pred kratkim ie bil v Ajdovščini ne vem o priliki katero titovske oblclnice velik »festivale. Jugoslovanska vlada ie potrosila v ta namen 8 milijonov. Vsi udeleženci so namreč dobili 500 iir dnevnice in brezplačno lirano in prenočišče. Tega festivala se je udele-Icžilo tudi večje število »progresističs nili« voditeljev iz. Trsta. Ker ne poznam slovenščine, so liolcli izraz.ili svoi hvaležnost za »žrtvi» s petjem kamne, k! poveličuje slavo velikega maršala. Konta) pa so zapeli, so se vsuli nanio udarci s pestmi, palicami fu brce. Treba jc bilo velikega napora, da so lih rešili pred besom »fratellan-zov«, ki so podivjali, ko so slišali obsovraženi italijanski iezik. To le nailepši dokaz, da UA1S pomeni le »Zveza za lov prismuknienili Italijanov;..
Komentar odveč — le to: Prismuk-uicni vedno mislijo, da so pametni. Zalo sc pri »Voce» seveda niso dali »ujeti» v UAIS.
4
LojzeSpacal razstavlja
V	umetnostni Kalcriji v «lici XX. septembra 16 razstavlja naš tržaški rojak faojzc Spacal (od 21 sept. do 6, okl.) in to priliko naj izrabi sleherni Ijnbi« telj umetnosti, ter se seznani z razvof jem i« / najnovejšimi deli našega imicl« njka.
Lojze Spacal	izvira, kot	pravi sam	v
kratkem orisu svojega življenja in dela, iz kamnoseške	rodbine in	ga	je že	v
zgodnji mladosti privlačevalo umetniško oblikovanje. Toda po čudnem naključju je šele v konfiuaciji dobil možnost, da sc je čisto posvetil slikarske,, mu pozivu, ki	ga je čutil	v	sebi. Študiral je nato. v Benetkah,	v	Monzi,	v
Milanu. Seznanil se je z modernimi tokovi v umetnosti, tod« ni jim podlegel, V krepkem iskanju in gorečem prizadevanju se Je izoblikoval v samostojno u-metniško osebnost in njegova dela so zadobila sloves ne samo širom Italije in pri nas, marveč so zbudila pozornost pri poznavalcih tudi drugod po Evropi«
V	j prihodnji številki bomo prinesli podrobnejšo oceno njegove razstave. Na tej vidimo: 30 slik v olju. H mono-tipij, 10 Ksilogratij in 10 risb.
Pri otrocih na počitnicah
V ponedeljek zjutraj ob 7. urj je bil odhod. Usedli smo sc v udobni avtobus, ki Tras je odpeljal v Postojno. Med vožnjo sem si ogledala in skušala spoznati svoje nove varovance. Bilo jih je 27 in sicer iz mestne šole, od Sv. Jakobu in Sv. Ane, v starosti od 61/» do 13 let. Sami dečki, razen ene deklice, čisto različni tipi. od uradniškega edinčkti do predmestnega frkolina. V enem po. so si 1'iii podobni, da so bili nainreč vsi pravi tržaški pobalini: nabriti, navihani in nagajivi, hudobni pa ne. Po prihodu v Postojno Mm se takoj odpravili v nova bivališča. Nam določene vasi so bile Bukovje, Belj-sko in Predjama. Prihod v Bukovje, lepo, bogato, skoro gorsko vas, je bil precej prijeten; samo težko je. bilo meni in otrokom, ko smo se porazdelili po hišah in ostalih vaseh. To je pa trajalo samo nekaj dni. Otroci so se kar hitro udomačili, ljudje pa «o se trudili, da svojim gostom čimbolje Postrežete in če le mogoče ustrežejo. Žo na vse zgodaj zjutraj so prihajali k meni. Plezali so mi na okno spalnico, peli in žvižgali, dokler se jim nisem pokazala, tu tako *?e je pričel dan. Od 8. d0 tO. zjutraj smo biielj vsak dan zbor na šoli in tu pa Ser-k‘j n. pm »Gospa, danes'me boli trebuhi«. Kamilo: »Joj, mene jia noga!« Nerodni rnu-m Fabio, komaj 7 let star pa: »Gospa (na-«lasal j0 tMsto po svoje, ker jo znal slovenščine le toliko, kolikor se je je naučit v prvem razredu), jaz jedel že kruh in bu-ro in jajce.« Vsak svoje ie vedel povedati. ,l«z pa obvezuj, umivaj, češi, grajaj ali Pa lx>žaj; torej vse, kar so rabili. Bili pa so prijetni dnevi. Z otroki smo se zelo jlobro razumeli. Saj me je v petih tednih
Tvnn res ujezil. Prirejali smo skupne iz-
lete. Okolica krasna, sam gozd, tisti pravi, veliki, tihi gozd, kjer te je kar strah. Vsaj na otroke je tako vplival, da so kar molčali, ko so hodili jio njeni.
Kadar smo kam šli, smo šli vsi skupaj. Nobenega izmed otrok nismo pustili doma. Pomnim, da so se moji pridni fantje vrstili poldrugo uro. ko so nosil; na ramah 3:J kg težkega Darija, ko ga je bolela noga ob izletu v Studeno. Na udarniško delo smo tud] šli. Zbirali smo staro opeko. Navdušenje veliko, posebno pa, ko so dobili oli -10 ur; malico, in sicer potico Z mlekom. Tudi i-isali so in sicer vse dnevne doživljaje. Najboljši risar je bil Ervin, »naš stari«, kakor smo ga imenovali; malce nerodno je namreč hodil in se vedno upiral na polico. Njegove in Emidijeve risbe, so v stenčasu zbujale precej pozornosti.
' Tako smo spoznavali okolico. Bili so to kraji, čez katere je šla vsa naša štiriletna borba. Skoro na vsakem koraku je bilo kuj spomina vrednega. Tu Gorenje, popol-noma požgana vas, tam Predjamski grad. v katerem so prebivali in se. skrivali naši borci, v vas; križ, pred vasjo križ, tam napis: »Tu ie padel zaklan od Nemcev m fašistov tovariš..:« Otroc; so to in kar so jim gostitelji pripovedovali, kar požiiali, mene ptf neprestano izpraševali, alj je res. ali je bilo mogoče. Vse je bilo res in vso je. bilo mogoče, ker cilj tistih je bil, da na-, strejo in uničijo. Toda mi smo ostali!
Zadnjo sredo pred odhodom domov se zberemo in gremo v gozd, da obiščemo partizanske grobove. Mene samo je gnalo, hotela sem jih videti in se s tem pokloniti in oddolžit; svojima * dvema bratrancema Stanku in Pepiju. ki baje ležita nekje v dolenjskih gozdovih. Pa tudi otroci so podzavestno slutili, da je to nek poseben izlet, zato niso nesli s seboj južine kakor navad-
no, temveč s<> se preoblekli in skrbno počesali iu umili. Torej nekam vso bolj svečano. Miranda pa je vzela s seboj šopek cvetic in vazo z vodo. V spremstvu mlade dijakinje iz vasi krenemo na pot. Pred
otmouom sem vsakemu otroku dala nek karamel; saj so zaslužili, da sem jih včas malo pocrtlala, ko so bili iako iskreni dobri Rii smo lepo zbrani. Jurčka, ki j je bolela noga, je naložil na rame Kamil Marinota pa vedno Uh; Dino. Dobro u ah vee smo hodili. Prišli smo v pravi goz “Oddi smo po precej strmi poti in prii nato v lepo dolino. Po tleh samo listi Mi smo kot po mehki preprogi. Tu pa ta skala, mi kateri je bil zelen mah, pa mo
no dišeče ciklame. Visoka, ravna in stara drevesa. Ta lepota je na otroke zelo vplivala, Stisnil s0 se okrog mene ter postali skoroda tihi. Malokateri je govoril ali spraševal. Po nekaj sto korakih dospemo do prvega groba. Malo zrahljane zemlje, obdane s kamenjem in dve vej; postavljen! v-obliki križa z zabrisanim napisom: »Tu počivajo —trije za svobodo«. Nč vem, kaj in kako je bilo. Samo to pomnim, da 80 otroc; popolnoma utihnili in pazljivo obkolil; grob, dii ne bi stopili na to sveto zemljo. V tistem trenutku izvleče Sergij (vedno nagajivi 13-leten Kontoveljčan) iz žepa papirčke, v katerih so bile zavite karamele,^ sestavi našo trobojnico in jo položi na križ. Tedaj pa zaslišim glas. Jezno s* ozrem, ker mislim, da je kdo. ki moti in se ne zaveda svečanosti, pa ostrmim od presenečenja: bil je namreč mal; Igor, komaj leten fantek, ki je s sklenjenimi roka* mi pričel glasno molili:
»Bog se usmili naših mrtvih...«, molitvico, ki jo moli zvečer s svojo staro mamo za svojega pokojnega dedka. Trajalo je vse to mogoče eno, dve ali pet minut, ne vem. ali bil je to trenutek, ki ga lahka štejem med najlepše v svojih 20 službenih letih. Tako čudno globoka in žrela je olia* ska duša. Nikdar si nisem mislila, da bodo naši otroci tako pravilno doumeli vso Ira» giko in junaštvo, našega naroda! Po okrasitvi tega in še drugih treh grobov, krenemo proti domu. Bila sem ponosna na našo ueco in sem se zavedala, da to niso otroci, ampak po doumevanju že zreli fantje in sem lahko z mirno vestjo izrekla: »Počivajte mirno,, naši veliki in nedosegljivi borci! Vse žrtve od Gortana in Vojka do vas niso bile zaman; vaš duh in vaša vera v naša bodočnost je prešla na nas in mi bomo nadaljevali vaše delo.«	»K
ClweàUi wA stai naimani pat mUiona tei
v
2wa U* neživa pùutda se n^viestano- spietnUtia
Pri kopanju temeljev za hiše, v kamnolomih in podobnih mestih ljudje dostikrat naletijo na čudne najdbe. V krajih, ki so •po več sto ali tisoč kilometrov oddaljeni od morja, so našli ostanke živali, ki lahko živijo samo v morju, n. pr. morske zvezde, morske pse i. dr. Prav pogosto so tudi že našli okostja živali, ki danes nikjer ne živijo več, n. pr. do 30 m dolgih ogromnih kuščarjev, potem okostja ptičev, ki so imeli v kljunu zobe in še mnogo takih zagonetnih živali. Učenjaki so take živalske ostanke skrbno raziskali in jih shranili. Danes so muzeji vsega sveta polni takih čudovitih odkritij, ki nam nudijo dragocene podatke o zemlji in življenju na njej pred stotisoči in milijoni let.
Kaj pa lahko izvemo od teh okamenelih prič? Zelo veliko! Ti okameneli ostanki živali nam nedvomno dokazujejo, da na zemlji ni nič stojnega, da se mrtva in živa priroda neprestano izpreminja. Kjer kipijo danes po več tisoč metrov visoki alpski vrhovi v oblake, je nekoč, pred stotisoči in milijoni let valovalo širno morje, v katerem so živele in umirale živali in rastline, ki so že davno izumrle; prav isto velja tudi za kopno zemljo. Tudi njen obseg se je neprestano izpreminjal in se izpreminja še vedno; tudi na njej se je ves živi svet izpreminjal, razvijal. Te spremembe proučujejo znanstveniki vsega sveta, ki so pri tem ugotovili marsikaj zanimivega in važnega. Tu nas najbolj zanima sledeče dejstvo: čim starejše so najdene živali in rastline, t. j. 'čim več časa je poteklo od takrat, ko so še živele, tem bolj so enostavne. Obratno, čim bolj se približujemo današnji dobi tem bolj razvita so ta živa bitja, tem bolj so podobna tistim organizmom, ki jih poznamo iz današnjih časov. Zato Čislo opravičeno trdimo, da živali in mstline niso bile vedno take kot so danes, ampak so se tekom milijonov in milijonov let obenem s spremembami na zemlji spreminjale tudi same v smislu vedno večje popolnosti.
dudi UweZU/b se uvzvi fc
Kako pa je v tem pogledu s človekom? 'Ali so bili ljudje telesno in duševno vedno taki kot so danes, ali pa morda velja tudi za človeka splošni naravni zakon o razvoju življenja? Pustimo, naj govorijo dejstva sa/pa!
Ob raznih prilikah so ljudje izkopali iz
zemlje — večinoma slučajno, včasih pa tudi po skrbnem in premišljenem iskanju — dele okostja nekih bitij, za katera se neuk človek ne bi dosti zmenil, temveč bi jih enostavno prisodil človeku današnjih dni. Vendar pa stvar ni tako enostavna! L. 1891. je na olo- * ku Javi našel zdravnik Dubois dele okostja nekega bitja, ki je bilo na videz slično človeškemu, pa je obenem kazalo neke posebnosti, ki jih danes noben človek nima. Vsebina lobanje tega bitja namreč znaša komaj okoli 900 cm3, dočim znaša ista pri najmanjši današnji ženski lobanji najmanj 1000 cm3. Ta najdba pa ni bila edina svoje vrste. L. 1908. so našli blizu Heidelberga v Nemčiji spodnjo čeljustnico, ki kaže iste znake primitivnosti. Dočim imajo namreč vse današnje ljudske rase na spodnji čeljustnici izrazito brado, tu brade ni temveč nam ta čc-ijustnica odločno kaže, da je imel njen „lastnik'1 izrazit živalski gobec! Če bi šlo samo za ti dve najdbi, bi pai lahko smatrali, da gre za odkritja degeneriranega, okvarjenega človeka, kar se tudi danes še lahko dogaja.
No, pred 20 leti so našli v bližin/ Peipin-ga (Pekinga) dele okostij enakih čudnih bitij in sicer kakih 36 poedincev, ki kažejo iste posebnosti kot prej omenjene najdbe. Slična odkritja se bolj in bolj množijo, tako da danes ni vel dvoma, da so to ostanki Človeku podobnih bitij, ki pa so že davno izumrla.
Vse omenjene najdbe popolnoma zadostujejo, da si napravimo točno sliko izgleda teh prednikov današnjega človeka (glej sliko!)
Olava je, kot vidimo, podolgovata, Čelo nizko, čelnica tvori nad očmi mogočne grebene. Okostje udov dokazuje, da je to bitje hodilo sicer samo po zadnjih okončinah (nogah), vendar ni bilo popolnoma vzravnano, temveč je bilo nagnjeno nekoliko naprej. Iznenadi nas tudi kratek vrat in močan, prav bikovski tilnik; prsni koš je globok, vzbolen in ne ploščat, kot je pri današnjih ljudeh. Hrbtenica tudi ni ukrivljena v obliki črke S, temveč ravna.
Kaj naj si mislimo o tem bitju? Na podlagi navedenih dejstev je jasno, da je bilo današnjemu človeku sicer precej podobno, po drugi stran/ pa smo navedli tudi posebnosti, ki jih danes na človeku ne opažamo več, ki pa nas močno spominjajo m človeku podobne — opice. Tu gre torej za bitja, ki jih moramo, hočeš — nočeš, , označiti kot vmesni člen med najvišje razvitimi opicami in človekom, gre za takozvanega predčlove-ka. Strokovnjaki so ugotovili, da je predčlo-
vek živel v začetku takozvane „ledene dobe", ko je bild temperatura ozračja dosti nižja kot danes. Razna dejstva, ki jih tu ne moremo navesti, govore za to, da je od tedaj preteklo najmanj pol milijona let, zelo verjetno pa še več.
V razvojni verigi človekovih prednikov pa poznamo še več členov, ki dokazujejo, da je naše naziranje o poreklu človeka pravilno. Od teh omenjamo samo še takozvanega Neandertalca. Prva najdba tega bilja izvira /lamreč iz Neandertala v bližini Duesscldor-fa v Nemčiji. Kasneje so okostja tega tipa našli tudi drugod. Od teh nahajališč omenjam samo Krapino na Hrvaškem. Tudi Neandertalci kažejo odločne znake primitivnosti in še živalskih potez, vendar so Časovno mlajši od prej omenjenega tipa človečnjakov, zato so tudi današnjemu človeku dosti bolj slični. Spodnja čel j ustnica ima že rahlo naznačeno brado, zobje so pa že čisto človeški.
Zaključno lahko trdimo, da velja tudi za človeka splošni naravni zakon razvoja iz primitivnih oblik do današnjega gospodarja narave.
Mednarodni frusti si drznete zahtevati od Rumuniie koncesije, bi so tih bili prodali
Glede pripadnosti petrolejskih centrov v Romuniji, o čemer razpravljajo na konferenci 21 narodov, piše časopis »Monde« v takem smislu, da zanika resnico in zagovarja protisovjetsko in protiromunsko tezo o vrnitvi petrolejskih centrov v Ploestiju, katerih delnice so francoski lastniki prodali nemškemu trustu »Kontinental Oel«.
Časopis »Monde« ostro napada komunistično glasilo »Humanitč«, ki je nedavno razkrinkal te podtalne kupčije, in ponavlja že staro reakcionarno geslo, t. j., da gledajo vsi prej sovjetske interese kot pa francoske. Toda dokazi .so tako močni, da ne pomaga takšno opravljanje.
»La Concordia e la Columbai« sta bili prodani Nemcem in prav v Parizu je bila ta pogodba podpisana.
Nek delničar »Concordia e la Columbia« M. L. T. piše iz Jure dne 9. septembra, da se je on kot dober Francoz uprl izročitvi delnic, čeprav so ga nekatere banke hotele naravnost prisiliti k (emu.	__	•
.Nek drug delničar P. G* iz Arrasa je izjavil dno 7. septembra, da so ga pariška banka, kakor tudi nizozemsko banke hotele prisiliti, da bi prodal delnice »Concordia« Nemcem.
Zahvaljujoč se naporom vseh teh kolabora-cionističnih klik je družba »Concordia in Columbia« postala nemška last. In Sovjetska z-veza se jih je po svojem prihodu polastila, ker je bilo tako sklenjeno v Potsdamu.
Ker pa Rusija ni imela namena oslabiti romunskega gospodarstva, je vrnila to družbo Romuniji in ustvarila tako zvano sovjetsko-rorhunsko družbo s skupnim kapitalom.
To pa je tisto, kar no gre v račun lastnikom trustov. kj jih zagovarja časopis »Monde«. Oni bi hoteli, da bi Francija zahtevala vrnitev teh podjetij, ker bi se na ta način tudi njihovi interesi izboljšali. Razen tega zahtevajo, da bi jim Romunija izplačala škodo, ki so jo utrpeli zaradi odvzema teh družb. Toda kakšno škodo naj bi jim Romunija plačala, ko jo je vendar vichyska vlada že izplačala vsem delničarjem.
Nemcem
Koliko prednikov imamo do Kr. rojstva?
Ugotovitev števila naših prednikov do začetka našega štetja se zdi na prvi pogled težavna, a je zelo preprosta. Starost enega redu, to je čas. ko se rodi očetu moški naslednik, se računa povprečno na 30 let. Pb tern pade torej na čas od leta 1946. do Kr. rojstva skoraj 65 rodov. Število naših di. rektnih očetov, vedno od očeta do njegovega očeta, znaša torej 65 mož. Ve? drugačen rezultat pa nastane, če štejemo vse svoje prednike do Kr. rojstva. Vsak človek ima očeta in mater, torej dve osebi kot naj-bližja sorodnika. Toda vsak teh dveh ima zopet očeta in mater, kar znaša že osem oseb več. če izračunamo na ta način v vseh 65 rodovih število staršev, dobimo število 1,260.000,000.000.000.000, t. j, trilijon in toliko prednikov.
To se pravi, da so te družbo imele dvojne dobičke, torej je nesmiselne^ da bi potem še zahtevali neko povračilo. Zato si nikakor ne moremo razlagati dekreta, ki ga je izdalo ministrstvo za zunanje zadeve in finančno ministrstvo dne 29. januarja 1946., v katerem izjavlja, da so družbe francoska lastnina, čeprav so bile med vojno prodane Nemčiji
Zakaj zagovarja časopis »Monde« to že itak izgubljeno stvar? Odgovarja nam sam: »S.O. V.R.O.M. J’etrole« (sovjetsko romunska družba) ustanovljena 1. 1945 po skupnem sporazumu med rusko in romunsko vlado, drži v svojih rokah že več kot polovico petrolejske produkcije v Romuniji. T0 se pravi torej, da ta družba konkurira z anglosaksonskimi trusti!
Ti so uporabili vse zvijače, da bi Romunijo pritegnili k svojirfi načrtom, pa jim ni uspelo, ker je Romunija spoznala njihove namene. Saj je bila že zahteva o povrnitvi družb, ki so bile med vojno prodane Nemcem, poizkus, da bi se Romuniji odvzela na tem področju neodvisnost.
Anglcsaksonci so sj kljub temu, da so med vojno neprestano trgovali s petrolejskimi družbami, ki so bile takrat v rokah Nemcev, upali »zahtevati sedaj od Romunije, da bi jim morala prepustiti nekatera petrolejska polja- v zameno njihove odpovedi po povrnitvi škodo.
Časopis »Monde« pa kaže s tem svojim člankom samo veliko zadrego teh tujih družb, ki se nahajajo d0 grla v dolgovih in ki hočejo rešiti svoj položaj s tem, da z lažno propagando strašijo pred nacionalizacijo teh družb. Ti veliki trusti se borijo z vsemi močmi proti demokratičnim deželam vzhodne Evrope, ki iz dneva v dan utrjujejo svoje gospodarsko stanje na ta način, da podržavijajo petrolejska in druga podjetja.
Romunija se je osvobodila tujih vplivov, vendar pa je potrebno, da romunski narod z vsemi močmi podpira ljudsko oblast, ki bo znala pravilno rešiti vse gospodarske težavo in ki bo v prvi vrsti utrjevala prijateljstvo in gospodarske stike s Sovjetsko zvezo.
To je pravo ozadje tega, kar se sedaj razpravlja na konferenci 21 narodov. In časopis »Monde« nikakor ne more več skriti, da zagovarja tiste, ki so med vojno sodelovali sl sovražnikom.
Moč navade^ pri ^ribah
Zdi se. da mnoge ribe še niso odkrile, da obstoji Kanal La Manche, kateri loči Anglijo od evropskega kontinenta. Namesto, da bi ribe prešle po kanalu La Manchu iz Atlantika v Severno morje, so opazovanja pokazala, da se pri vsakoletnem potovanju iz Atlantika v Severno morje, še vedno poslužujejo daljše poti ob zapadni obali Irske ter okoli severnega roba Škotske obrnejo proti vzhodu. Tako plavajo ribe 'že tisočletja po poti svojih davnih prednic, ko še ni bilo kanala La Manche in je bil britanski otok še del celine.
Nekai zanimivih \ pogledov v vazlic- j ne vede
Kravjo mleko.
Kravje mleko sestoji povprečno Iz ; 87.5% vode (naj nc mislijo mleka- j rice, da mu je narava dala premalo 5 vode in da je treba naravo popravlja- S ti!) in 12.5% suhih snovi. MaUčobe je S v mleku 3-5%, beljakovin 2.4-3.90^/° ■ mlečnega sladkorja	4,4-4,6%, koli- jj
čina soli in drugih snovi se giblje Z okoli' 0,8%.	5
Najbolj čudna rastlina.
V	ju/.nozahodni Afriki rase naj- jjj
bolj redka vseh rastlin, čudežna ro- Z ža Velvičija, katere obseg doseže ; 3-4 m. Rastlina rase zelo počasi ob • pičlih življenjskih pogojili puščave, a S dosežo stoletno starost. Odkril jo 5 je leta 1860 narvaoslovcc Wclwitsch S koroški Slovenec. Strogi zaščitni ■ zakolu* jo hočejo ohraniti.	■
Vzhodno azijska slaščica.	■
Indijska lastovičja gnezda so sla-	J
sčica za vzhodne azijske narode. Z Gnezda zgrade salangani (tamošnje la- Z stovicc) iz svoje strjujoče se sline. ; Podjczična žleza slinavka izloča nai- ; več slin pred parjenjem ptičev. Z Gnezdo je težko 8-15 g. Po 90% ob- Z stoja iz tvarine, ki vsebuje mnogo • dušika. Gnezda so neprebavna in se	I
cenijo le kot slaščica.	i;
Mars in človek.
Prostornina Marsa je sedemkrat ; manjša od prostornine našega plane- • ta. Cc bi sc tehtal mož, težak 70 kg, • na Marsu, bi tchnica pokazala, da je S težak le 23 kg. Njegovo mišičevje ; bi ne bilo prav nič prizadeto, na- ; protno, prenašal bi lahko ogromno S prtljago in z njo vred bi lahko ska- S kal čez široke jarke, ne da bi sc po- ; sebno trudil. •	•
Naša kri in gore.
Število rdečili krvnih slanic nara- Z šča z višino našega bivališča. V vi- ; šini 12 m nad morsko gladino Jih ima- jj mo 4,970.000, v višini 250 m 5,300.000, 5 v vigili 1800 m pa že 7,000.000 v j enem mm3. Naraščanje stanic je var- ; nohtna naredba telesa proti razred- ; čenemu, s kisikom ubogemu višin- Z skemu zraku.
Naši sovražniki.
Poljska miš požre na leto 2,5 kg ; žita. Par poljskih miši ima v enem S letu 360 potomcev. To potomstvo bi Z požrlo na leto skoraj eno tono žita. ; Domača, hišna miš požre na leto 1,8 ■ kg slanine, ima 480 potomcev, ki bi S napravili na leto škode nad 850 kg. S Podgana požre na leto 37 kg kruha. ; Podganski par ima na leto 860 potom- ■ cev. Nastalo škodo si lahko vsak sam ■ Izračuna. Preganjajte povsod te so- Z vražnikc, ker prenašajo tudi nalezlji- ; ve bolezni!
Gumi iz krompirjevega žganja. Z
* Na Ruskem izdelujejo že delj časa Z umetni gumi, in sicer iz krompirjeve- • ga spirila-. Kako dobe iz tega spirita J gumi, je seveda tajnost. Z uspehi so ; Rusi zelo zadovoljni. Več velikili to- 5 varn so zgradili sredi krompirievih na- Z sadov. Sovjetska Rusija pospešuje • rejo takih rastlin, katerih sok daje ■ naravni gumi. Kavčukovcc rase nam- S reč le v tropičnih krajih, zato si mo- • rajo povsod drugod pomagati z nado- ■ mestili.	I
Usnje Iz morja.
Najpriljubljenejša riba Je Dancem S okun. Gospodinje dajejo prednosti odr- ; tim ribam. Trgovci so sc Jezili, kam g s kožami. Sedaj se uporabljajo kože; S izdeluje sc iz teh kož usnje za roka- S vice, čevlje, denarnice iu dr. Predme- ; ti iz takega usnja so trpežnejši ko g predmeti iz usnja sesalcev.
Starogrška stenografija.
Na mnogih voščenih tablicah in pa- S pirusih, ki so sc našli v egiptovskem g pesku, so bile zaznamovane pismenke, g o katerih so sumili učenjaki, da je to S starogrški tesnopis, a ga niso utegni- S li razbrati. Sedai je to po dolgotraj- g nem ugibanju uspelo dr.ju Mentzu. g Starogrški tesnopis. je nastal v prvem S stoletju po Kr.	Z
Ja bo lèni olupek.	• S
V	jabolčnem olupku je šestkrat več g
vitaminov kot ga je v sredini blizu S peščišča. Zato svetujejo zdravniki in 5 raziskovalci, naj bi sc jabolka nc lu- g pila; zadostuje, da se Jabolko dobro g opere.	-

20
pomari
VIKI BAUM Posloveni. FRAN ALBRECHT
Danes pričenjamo objavljali zgodbo o Jeleni Trubovi. ki jo je v Šanghaju doletela ista usoda kot Čang-Ah-Taja, divja Haina in Kurta Planke-ja.
Rusija je ležala pokopana pod globokimi plastmi pozabljenja. Edino česar se je mogla Jelena spominjati, so bile prizme kristalnega lestenca. Kot otroku, ko je ležala v postelji, z bolečinami v vratu in rahlo vročino, ji je ta kristalni lestenec delal družbo. Visel je sredi sadrove rozete z'visokega stropa, muhe So mu brnele okrog vej — kajti za Jeleno je imel lestenec veje in je živel kakor drevo v parku — in sonce je slikalo majhne trde mavrice iz navzdol visečih steklenih koščkov. Če je hodil zgoraj pa-počka po svoji sobi, so pričeli kristalni koščki Uho nihati in iz njih so se usipale bele in raznobarvne iskre, tako da so pričeli plesati po stropu živi odsevi. Njanja je stopila po prstih v sobo »Pološči tri raza, golobička,« je rekla. »Pogrgraj trikrat, golobička.«
Z nejevoljo je grgrala Jelena purpurnordeče zdravilo. Potem je bil tam še Griša, brat, v majhni uniformi. Za velikonočne počitnice je prišel domov in vsi so se objeli in poljubili drug drugega. »TIristos voskrese...«
»Parlez done francate, mes enfants,« je rekla ma-močka. Ponoči so strgali Jeleno iz postelje in jo zavili v volneno ruto kot kakega kmečkega otroka. Nikoli n; pozabila kuhinjskega duha ščegetajoče jo volne tako blizu obraza, čeprav je vse drugo pozabila. Beg ji je ostal v spominu samo kot kaos". Gneča, hrup, brezkončne vožnje v prenapolnjenih vlakih.
V kotu nekega zapuščenega postajnega poslopja so jo pobrali Čirikovi. Ker je gospa Čirikova to zgodbo tisočkrat pripovedovala, ni mogla Jelena drugače, ko da si jo je zapomnila. »V kotu je ležal otrok, čisto sam in spal. ,Čigava pa si’, jo vprašam, ko se je zbudila. ,Naša’, odgovori ,Kje pa si doma?' jo vprašam. Ona ne ve prav. Ne ve dobro, koliko je stara, nič. ,Kako pa ti je ime?’ je vprašam. ,Jelena’, pravi. ,Jelena — kaj?’ jo vprašam. .Jelena Feodorovna Trubovà', roče čisto jasno. Vedela je za svoje očetovo ime in vse, ,Kje,.so tvoji starši?’ vprašam spet. Pa se obrne , in ne odgovori. ,Je Griša tudi mrtev?’ vpraša nato. Srce v prsih se mi je obrnilo. ,Je Griša tudi mrtev?' In otrok čisto sam, lep otrok je bila, z nakodranimi lasmi, kakor princeska je bila v svojih cunjah. Ko jo prvič slečem, je imel o-trok nekaj nakita, zavezanega v vrečici na životu, zapestnico in dve broši. Ne dosti vredno, staromoden kov, v Carigradu sem prodala to. Obdržala sem otroka zavoljo božjega usmiljenja — in kaj je zahvala za to, vprašam, kaj je zahvala?«
Madame Čii ikov je bila dobrodušna ženska, dokler je kdo občudoval njeno dobrodušnost; prenašala je žrtve, dokler je kd0 opažal te žrtve in jih pošteno hvalisal. Ne glavobola ne mušjega pika ni mogla prenesti, ne da bi zaigrale vsej družini živo sliko molčeče mučenice. Gospod Čirikov, majhen, tegoben gospodek, je bil časnikar druge vrste; nemara bi se lahko prelevil in se stavil novemu režimu na razpolago, a ga je bilo strah boljševikov. Iz strahu se je odločil za junaški čin. da je s svojo družino zbežal preko vse Rusi io. od Petrograda d0 Odese in od tam do Carigrada. Čirikova sta imela troje otrok, 'fantu je bilo ime Griša. tako kot Jeleninemu, bratu. V Carigradu je stanovalo mnogo pobeglih Belorusov v neki osmojeni leseni hiši s čudnimi stopnicami in zamreženimi pomoli. Golazen v stenah se je mešala z golaznijo, ki so jo prinesli begunci v oblekah s seboj. Jelena je razločno čutila, da je drugačna kot otroci drugih beguncev, čisto drugačna kot na. primer Čirikovi otroci, ki so imeli črne lase in krive nosove in niso znali govoriti francoski.
Tako kot so mislili ljudje ob pričetku vojne samo na nekaj tednov, kvečjemu na nekaj mesecev •vojne, ®o upalj zdaj samo na neprijeten prehod. Iz kavarn jn s ceste Sr> prinašali možje vsak dan nove, tolažilne vesti: Beloruski polki so prodirali, rdeči so utrpeli hude poraze,, samo še dva meseca potrpljenja in pojdejo nazaj v Petrograd, samo potrpljenje, sonio malo potrpljenja.
. Jelena je od prvega trenutka dalje mrzela svoje dobrotnike. Globoko je čutila, da ie nekaj finejšega in višjega, kot Čirikovi in da -ji ni treba sprejemati Ponižanj 0d njih. Na nek način s; je preskrbela ve-nk, star samokres in izjavila, da ho ustrelila vsakega. kdor jo ho skušal še enkrat žaliti. Včasih je za.kakega pol dneva ušla in se skrivala na turškem Pokopališču pb Bosporu, kjer so se od nagrobnika do pogrebnika vile veje rožnih grmov. Tam je čepela |n se vila od joka; obhajalo jo je tak0 neuničljivo hrepenenje po papočku, po brilantinskem duhu njegove svilene brade, po nepovratni varnosti v njego-Vpm objemu. Ker ni ničesar vedela o svojem po-feklu, p svoji družini," o svoji preteklosti, je pričela Pania kovati vse to. Iz bliskajočega se" kristalnega lestenca se je kmalu rodila hiša, palača z mnogimi služabniki, z grbom nad‘vrati, kakršnega je videla
nekoč na sprehodu v Carskem selu. Griša je postal carjev paž, mamočka princesa, papočka knez. Ko so Čirikovi pokazali voljo, da bi'pohčerili Jeleno, siroto neznanega porekla, je kar pobesnela; pokazala je samokres, grozila z umorom in samomorom. »To je zahvala,« je dejala madame Čirikov spet enkrat.
Ko je bilo jasno, da Stanje v Rusiji ne pomeni prehoda, marveč konec, ter začetek neke nove države, se je pričel svet brigati za pobegle Ruse. Jeli so .poskušati, kako bi te čustvene, a nepraktične ljudi včlenili kam, jih klasificirali in porazdelili po Evropi. V Carigradu je obstojala angleška pomožna komisija, k; jih je pozvala, naj se zglase. Društvo narodov je izstavilo nove potne liste, s katerimi so Rusi lahko vsaj dalje potovali Jelena je bila za dobromtelečega, a nekoliko trdoglavega mlađega angleškega majorja problem, ker ni imela nikakšnih papirjev. Z nekaj truda so izračunali njeno starost kot osem ali devet let. Če bi bila malo starejša, bj še lahko reklo, da je koketirala z majorjem Alde-nom. Vsekakor je prišla drugi dan sama in skrivaj še enkrat in mu zaupala, da se mora njen potni list glasiti ne samo na Jeleno Trubovo. marveč na kneginjo Jeleno Feodorovno Trubovo.
Častnika je otrok zabaval. Ker se je že zmračilo, ko se je odločila iti.domov, jo je spremil, ker se mu niso zdele ceste preveč varne. Jelena ga je med potjo zabavala z izvrstnim slikovitim in podrobnim opisom svoje mladosti in sijaja v knežji hiši svojih roditeljev. Alden je verjel vsako besedo, ker je bil sam preveč brez fantazije, da bi mogel lagati. Jelena se je čutila srečno in kakor pijano, čeprav tedaj še ni vedela, da sta njen element in njena domačija laž. Skušala je ostati v taktu z dolgimi častnikovimi koraki in njena majhna roka, ki jo je čvrsto in toplo vodila njegova velika, ji je 'prvič spet dala občutek varnosti in zaščite. »Dovolil sem si spremiti mlado damo domov,« je rekel častnik vljudno, ko je oddal Jeleno v nepospravljeni izbi Pri Čiriko-vih. Iz kovčegov in otfej je napravila madame posebne oddelke in iz primusa je vstajala kuhinjska sopara. V zadnjem trenutku je potegnila Jelena majorja k sebi, mu čvrsto položila roke okrog vratu in ga poljubila na usta. Njegovi brki So dišali po brilantini in znal je francoski.
V Beogradu sc je nastanila madam čirikov kot krojačica, v Budimpešti je bil gospod Čirikov pomožni natakar, na Dunaju so odprli lepotni salon. »V Rusiij sem imela lastno hišo in štiri posle,« je pripovedovala madame svojim klientkam, ko jim je s kremo masirala lica. To ni bilo res, a tako se je godilo vsem Rusom: Domovina se je preobrazila, preteklost je bila sijajnejša in sijajnejša, čim bolj se je odmikala in čim bolj brez sijaja je bila njihova sedanjost. Kmalu ni bilo v Evropi nobenega lepot-negiTgalona več, ki ne bi imel tudi ruskih uslužbenk.
Jelena se je priučila še nemščine k francoščini, ruščini, turščini, srbščini in madžarščini, ki jih je že znala. Òila je visokorastla, daleč preko svojih let, in veliko prelepa za šolarko V vsakem razredu je bila najboljša in če se ji je ponesrečila le ena naloga, je vsa gorela od jeze in sVarnu. No bi prenesla, da bi bila kaj drugega kot največja, najmočnejša, najlepša, najpametnejša. Ker se jo sama napravila za kneginjo, je morala tudi dokazati, da "je bila nekaj boljšega kot vse druge. Iz laži jo zrastla častihlepnost, ki je določila vse Jelenino življenje.
™ KULTURA m
Srečko Kosovel
V Državni založbi Slovenije je nedavno izšlo Zbrano delo Srečka Kosovela, ki ga ie uredil in z o-pombami opremil dr. Anton O-cvirk.
Knjiga obsega skoro štiri sto pesmi, od teh nad polovico še neobjavljenih. Tako smo dobili 20 let po Kosovelovi smrti prvo verodostojno popolno znanstveno izdajo njegovega dela, iz katerega bo mogoče spoznati duha, misel in besedo pesnika, ki si je s svojo liriko postavil trajen in pomemben spomenik v zgodovini slovenske poezij.
Ko je dne 27. maja 1926. umrl v Tomaju na Krasu, komaj dva meseca potem, ko je bil stopil v triindvajseto leto svojega življenja — pesnik Srečko Kosovel, so le redki vedeli, da se je z njim za vekomaj poslovil od nas eden najnemirnejših slovenskih duhov in eden najpomembnejših pesniških ustvarjalcev povojnih let. Kajti Srečko Kosovel je bil tedaj, ko nam ga je ugrabila smrt, skoraj še nepoznan v širši slovenski javnosti, vsaj nepoznan po svoji resnični vrednosti in pomembnosti. Vzrok za to moramo iskati predvsem v dejstvu, da Kosovel sam ni nikdar objavil ne le večino svojih literarnih proizvodov, ampak razen dveh ali treh izjem tudi nič tega, kar je zares dovršenega in trajnega napisal. Značilno zanj, a nekoliko tudi za naše takratne literarne razmere je pač dejstvo, da je priobčeval svoje stvari in to niti ne najboljše, večinoma le v listih brez izrazitejše literarne usmerjenosti in pomembnosti.
Pa tudi Mladina, kateri je bil zadnje mesec svojega življenja celo urednik, vsebujejo razmeroma le malo njegovega pisateljskega, predvsem esejističnega dela. T a pesnikova občudovanja vredna literarna nevsiljivost je povzročila, da se je tako obseg kakor vrednost njegovega dela razodela nam vsem šele po pesnikovi smrti iz njegove obširne, nad štiri sto pesmi, odlomkov, zasnutkov, prozaičnih- spisov, esejev in beležnic obsegajoče zapuščine. „Pesmi’* iz 1. 1927. in „Izbrane pesmi** iz 1. 1931. pa so nam pokazale, da je bil Srečko Kosovel eden najpomembnejših slovenskihp pesniških ustvarjalcev ter najresnič-nejši glasnik duhovnih in kulturnih prizadevanj pokolenja, kateremu je pripadal.
Izliajbjoč iz načela, da se umetnik rodi šele iz človeka, je Srečko Kosovel s sanjami o ,,lepi duši** začel svojo pesniško pot. Njegov cilj je bila že v zgodnji dobi „umetnost z ideali človečan-stva“. To je povzročilo v njem silno tragično trenje, neko mučno omahovanje med sanjami in hrepenenjem po lepoti ter „valovi vsakdanjosti**, ki so butali ob njegovo samoto, ob njegov „romantični grad**. Tu se najgloblje razodeva podoba Kosovelove tragične človečnosti. Mnogoštevilne pesnikove izpovedi nam pričajo, da je bilo nihanje nled vero in obupom, med voljo in omahovanjem, med ekstazo in potrtostjo njegovo najbolj osrednje doživetje, ki ga nam tako neposredno in živo razodeva vedno znova in znova izpovedano čustvo samote in srčne razbolelosti. Iz te brezupnosti se je pesnik vse življenje reševal v dve navidezno protislovni, v resnici pa — kakor za Cankarja tako tudi za Kosovela ,— značilni in notranje povezani smeri: v individualno mistiko ter v socialno življenje.
Nekdanji „mistični realist**, kakor se je sam ‘imenoval, se je tako izpremenil v realista etične-i ga^ dejanja in socialne borbe, j Prvotni odpor njegove lepe du-J še“ do stvarnosti, nizkotnosti in ■ banalnosti dobi sedaj konkret-
no doživeti religioznosti, ampak moremo odslej govoriti o poglo-litvi in vedno večji resničnosti tudi v etičnem in socialnem pogledu. To etično in socialno prebujenje je preprosto, a močno prikazano n. pr. v pesmi „Starka za vasjo**, iz katere — a ne samo iz nje — veje obupna zavest nemoči, priskočiti na pomoč ubogiui. Toda podoba preprostega, dobrega človeka, zlasti socialno zatiranega proletarca — ki je pesniku odslej vedno le „brat** —^ ta podoba je odslej vedno močneje poudarjena proti „ljudem brez srca**, proti social-,ni krivici, proti izkoriščanju človeka po človeku. Prav tako se odslej osebno etično prizadevanje stalno veže s kolektivnim, tako da tudi pesnikova „individualna mistika** zadobj v luči družbenega razvoja revolucionaren pomen. „Pravica** in „krivica** nazorno pojasnjujeta pesnikovo napredno, demokratično stališče, njegov etično-socialni protest, njegovo borbo za „novo obliko sveta** v smislu etičnih in človečanskih idealov. Sam pravi, da piše z namenom, da „bi v ljudeh zbudil grozo nad nelepim življenjem in krivicami". Vse to z vso prepričevalnostjo govori zoper tiste, ki so pesniku odrekali vsakršno življenjsko borbenost. Poda bil je izrazito borbeno usmerjen duh, kar dokazujejo razen pesmi zlasti še njegovi eseji, ki so bili skoraj vedno aktualno sodobni in v katerih je Kosovel izpovedal svoj kulturni, pi edvsem estetski in socialni nazor.
Iz te duhovne in socialne us-meijenosti, y kateri je pesnik že gleda! v bodočnosti „stavbo** novega življenjskega ideala, moremo razumeti tudi nasprotno podobo propadanja in umirjanja sodobnosti, „tragedijo** in pogin „Ev-‘n. »evropskega**, to je individualističnega in kapitalističnega človeka, ki jo je Kosove! neprestano .umetniško upodate-Ila . V tem pogledu je značilna „Ekstaza smrti**, še močneje kakor v tej pesmi pa je pesnik ponazoril tragično stisko svojih K1 vPa je bila obenem tudi najbolj živa in resnična podoba njegovega „zlomijenega** življe-n|a ~^v dališein ciklu z naslovom „Ocean**, ki spada med njegove najbolj neposredne in strastne pesniške izpovedi.
Srečko Kosovel je izmed vsega takratnega liričnega rodu po--leg Jožeta Pogačnika in Toneta Seliškarja prav za prav edini, ki je v svet svoje poezije privzel tudi prirodo. To moramo deloma razumeti nedvomno tudi v idejni zvezi z njegovim odporom proti „meščanskemu** človeku, a prirode ne samo kot somboličen, marveč tudi kot realen element. Vendarle pa Kosovel niti tedaj, ko privzema v svoj pesniški-svet tudi zunanjo prirodo, za katero je imel posebno nežen umetniški čut, ne ostane samo pri opisu ali nastroju kakor naši impresionisti, temveč skuša prirodo podu-hovifi na ta način, da jo obliva z lastno lučjo ali boljo. Pesem, ki se mi zdi v tem pogledu značilna, ima naslov „Bori**. Z njo je pesnik izrazil mnogo, mnogo več kakor samo impresijo ali vtisi : v tej podobi rodnega Krasa ne vidimo - le pokrajinske slike, amoak prav tako čutimo povezanost pesnikovega jaza z naravo, tako da občutje in atmosfera pesmi izraža nevidno življenje, skupno obema. Ta prenos oselš nega doživetja v naravo je, ka-Nadaljevanje na 6. strani
♦♦♦♦♦♦

GOSPODARSTVO
Najvažnciša umetna ^notila
Umetna gnojila delimo z ozirom na glavno hranilno snov, ki jo vsebujejo, takole:
1.	Dušikova umetna gnojila
2.	Fosforna umetna gnojila
d. Kalijeva umetna gnojila1
Apnena gnojila
5. Mešana gnojila
Od dušikovih umetnih gnojil pridejo pri nas v vpoštev prod-A'sem: Apneni nitrat (nitrato di calcio), čilski soliter (nitrato di soda), amonijev sulfat (solfato ammonico) in apneni dušik (kalcijev cianamid). L’oda! j bomo v glavnih obrisih opis teh gnojil in njih uporabe Umetna gnojila so še danes zelo draga in zato morajo naši kmetje z njimi pravilno ravnati in jih uporabljati razumno na osnovi že doseženih aktivnih uspehov. O hlevskem gnoju smo že govorili v zadnji številki »ljudskega tednika«, pa tudi sicer na kmet dobro ve, da bo ta gnoj vedno ostal »kralj gnojil«.
Uporabljamo ga pa tudi brez vsakega strahu, dočirn je ? umet nimi. posebno z dušikovimi gnojili stvar drugačna. Nepravilna uporaba teh gnojil lahko prinese več škode kot koristi. Pri okrajnih in okrožnih kmetijskih odsekih so našim kmetom na razpolago kmetijski strokovnjaki, ki dajejo točna navodila o uporabi umetnih gnojil. Za vsak slučaj pa bo o tem spregovoril tudi naš tednik.
Apneni nitrat (nitrato di calcio)
s 13—14% dušika.in 30% apna je pri nas zelo znano dušično gnojilo. Zelo ga priporočamo za zemljišča, siromašna na apnu (kisla zemljišča — poznajo se po nekaterih rastlinah, kakor so na primer preslica in kislica — »acetosa«).
Apneni nitrat se takoj razkroji in ga rastlina takoj izkorišča; prav zato ni priporočljivo, gnojiti s tem gnojilom jeseni. Žitu se n.pr. gnoji z apnenim nitratom v več obrokih zgodaj spomladi. Na 1000 ms se uporabi 15—20 kg nitrata. Pri nas potrebujejo dušika na splošno več ali manj vse kul turne rastline, predvsem pa žitarice in zelenjava. Brez dušika ni pravilnega razvoja rastlin. Pri uporabi nitrata moramo paziti, da niso rastlino vlažne (gnojil ne .smemo trositi zjutraj, ko so rastlino še rosne, ali pa takoj po dežju).
čilski soUter (15.5% dušika) je podoben navadni morski Soli umazano bele barve. Ime »čilski« je dobilo to umetno gnojilo po južnoameriški državi čile, kjer se koplje kot ruda. Izvoz toga dragocenega gnojila je starega datuma. Zc 1830. leta je ta ameriška država izvozila 8002 ql solitra. Ta količina pa je v naslednjih letih zelo narasla, tako da je leta 1800. dosegla že 630.292 ql. pred desetimi ietj Pa celo 49 milijonov kvln-talov. čilski soliter je do danes najbolj upoštevano dušično gnojilo. Dušik je v solitru tako spo-
jen (vezan) s sodo, da se v žemlji lakoj sprosti, nakar ga rastlina izkoristi. Zaradi, svoje izredne raz-topljivosti ga moramo trositi — kot nitrat — zgodaj spomladi, ali pa v prvem Stadiju rastlinskega razvoja. Praktični poskusi so dokazali. da je bolj donosno gnojiti n pr. žitaricam s solitrom, kakoi drugimi dušičnimi gnojili. Uporablja se ga na 1000 m3 15—20 kg. Pri uporabi solitra, kakor nasploš-iio vseli dušičnih gnojil, moramo paziti, da te ne uporabljamo prepozno. Posledica gnojitve z dušičnimi gnojili je močen razvoj zelenili delov rastlin (listja) in to zakasni zoritev: če še to zgodi v ini zlih krajih ali pa v dobi suše, Irthlo povzroči veliko škodo.
Dr. Fran Juriševič
Nove iznajdbe
Nova sredstva za uničevanje mrčesa
Nedavno so v Angliji napravili izredno uspele poskuse s sredstvom proti mrčesu, poznanim pod imenom DTD in Gammexen Na nekem zidu. ki so ga 10 mesecev prej poškropili s 3% kero-zinsko raztopino, so poginile stenice. Z enkratnim škropljenjem razkužimo hiše v štirih urah; hleve očistimo muh in v najkrajšem času odstranimo mrčes. Podobne uspehe dosežemo z Gammexe-nom. Z opisanimi novim} iznajdbami je svetu dano novo sredstvo za temeljito izkoreninjenje mrčesa.
Ogromen stroj za računanje
V	zadnjem času so na nekčm vseučilišču v ZDA zgradil} ogromen računski stroj. 15 m dolg in preko 2.5 m visok. Za sestavo tega stroja so porabili 800 km žice in 2 milijona kontaktov. S tem strojem se lahko pomnožita dve 23številčni števili v 5,8 sekundah, medtem ko potrebujemo 30 sekund samo da ti dve števili napišemo. Vešč računar bi potreboval celo uro. da bi pomnožil dve taki števili na običajen način.
Nov iip prometnega sredstva
V	tovarni strojev »Ordžokinidze« so izdelali prvi električni voz brez akumulatorja in hrez neposrednega spoja'z električnim tokom kot pri tramvaju alj troleybusu. Ta voz je konstruiral G I. Babai, imetnik Stalinove nagrade. Pod predvideno prometno progo se pod zemljo vdela bakrena cev, skozi katero se spušča visoko frekvenčni tok. Med kolesi električnega voza je ovalna bakrena antena, kj prejema energijo z elektromagnetnega polja, ki se tvori okrog podzemne bakrene* žice. Klektroeneigija, dosežena na ta način, prehaja na regulator stalnega toka. kj oskrbuje motor električnega voza s silo 2,5 k.s., ki premika nov električni voz. Tako se
KULTURA
Nadaljevanje s 5. strani.
kor pri njem vse, izraz teženja za neskončnostjo.
Razen tega pa sc je dotaknil Srečko Kosovel v svojih pesmih tudi naše narodne problematike (Kdo je hodil, Balada), dasi je šovinistični nacionalizem odklanjal kot „laž" prav tako in iz istega razloga, kakor vsi ostali glasniki novega življenjskega humanizma, čigar osnovni poudarek je izražen v ideji bratstva vseh ljudi.
Toda kar daje njegovi tragični človečnosti se prav posebno edinstveno in globok pomen, Sto |e podoba smrti, ki je neprestana spremljevalka njegove duhovne poti in ki se stalno in celo vedno pogosteje spovrača v zboru njegovih pesniških vizij. Zato jo pesnik nekje imenuje „nevesto mojega življenja". Ta podoba smrti, ki ni zgolj pesniška, tudi ne zgolj slutnja, marveč resnična notranja vizija, daje njegovi osebnosti nekaj kakor odsvit dantejevske veličine in je od vseh
dejstev njegovega življenja najbolj pretresljiva.
Končno ne smemo pozabiti, da je duhovna zapuščina Srečka Kosovela nedovršeno delo, zgodaj, prezgodaj umrlega resničnega psnika, ki mu ni bilo dano („Bratje, ne morem vam pesmi končati”), da bi nekoč doživel svoj veliki stvariteljski triumf. Pri njem je bila možnost nadaljnjega razvoja zelo velika, o čemer nam pričajo dela, ki nam jih je zapustil. Se posebej pa je treba poudariti veličino in dragoceno ■ človečnost njegove osebnosti. Srečko Kosovel je bil kot etični borec ves v problematiki našega časa, zato bo njegovo delo vedno, tudi v bodočnosti ostalo verno ogledalo in izrazita podoba sodobne slovenske borbenosti.
Kakor imena njegovih velikih prednikov, je tudi ime Srečka Kosovela v naši osvobodilni vojni vodilo borce brigade, ki se je imenovala po njem, v boj za svobodo in pravice slovenskega naroda.
France Vodnik;
novo vozilo premika brez znatnejših odklonov od cevi, položene pod zemljo, in skozi katero teče tok. Ta novi voz je prav za pra\ tramvaj brez tračnic. ],rcz zgornje žice in lire.
Nova pomoč ribičem
Angleško ribiške ladje pošiljajo na dno morja električni val s periodo 16.000 in morejo na ta način odkriti ogromne jate rib ter
presoditi, če so te ribe primerna za lov.
Tajna leži v neke vrste pripravi za odmev, ki ni večja od konzervne škatle. Ta »zvočnik«, čigar ena ploskov meri približno 3 dnr. je vdelan v krmilni hišici ladje, ki vleče mreže.
Klcktričuj val gre na dno oceana, a točen odmev, ki ga je možno zaznati do globine Š000 m, se beleži na neki pripravi za merjenje globine. Zvočni impulz odhaja z,ladje šestkrat v en j sekundi in kontrolni mehanizem je lako preprost. da upravlja z njim lahko otrok.
Zahaj nima Evropa dovoli kruha
Evropa je bila že pred to vojno velik uvoznik pšenice. V lenii 1934-3S je uvažala povprečno 9 milijonov Ion letno, da bi zadostitla potrebam prehrane svojega prebivalstva. Ta pšenica je prihajala v glavnem iz štirih držav, ki so bile največji iz-zvozniki, ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije.
'Po tej vojni se je potreba po uvozu pšenice še povečala. Med vojno je proizvodnja zelo padla. Računajo, da se je celotni pridelek pšenice v Evropi zmanjšal od 43 milijonov ton letno (povprečje 1934-38) na 23 milijonov ton v letu 1945, torej 20 milijonov inanj kot navadno. Zaradi tega bi morala Evropa uvozili letos 29 milijonov ton pšenice,
vsaj toliko kruha kakor pred vojno. Če upoštevamo, da se je evropsko prebivalstvo v zadnjih letih privadilo na manjše obroke kruha, moremo računali, da bi morali uvozili najmanj 20 milijonov ton pšenice, da ne bi bilo treba stradati.
če upoštevamo še potrebe iz-venevropskih držav, ki ne pridela doma dovolj pšenice, pridemo do zaključka, da je svetovna potreba po uvozu pšenice 30 milijonov ton.
Ali morejo štiri veliki izvozniki, ZDA, Kanada, Argentina in Avstralija pokriti to veliko potrebo? Kakšno je slanje pri njih? Poglejmo, \ako je z njihovo proizvodnjo pšenice v prime-
ila bi dala svojemu prebivalstvu n z povprečjem 1935-39.
(v milijonih ton)
Leto	Z D	Kanada Argentina Avstralija Skupaj
povprečje 1935-39 20,7	8,5
1945	31,3	8,7
'Vidimo, da se je njihov skupni pridelek povečal za 21%, posebej v ZDA pa celo za pri-bližino 50%. Ako temu pridelku pr išle jemo še zalogo pšenice, ki je znal ala v teh državah leta 1945. približno 22.7 milijonov ton, dobimo, da so imele te države na koncu kampanje 1945-46 na razpolago 70,9 milijonov ton.
Domača potrošnja pšenice v ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji je znašala nazadnje 34.1 milijonov ton. Za izvoz bi torej ostalo 36,8 milijonov Ion, s katerimi bi mogli pokrili svetovno potrebo po uvozu pšenice, ki znaj ša, kakor smo ugo/ovili, približno 30 milijonov ton.
Toda ZDA, Kanada, Argentina in Avstralija teh 30 milijonov ne bodo izvozile, ker bi pomenilo, da bi se morala njihova zaloga za prihodnje leto zmanjšati na mini muti. Tega pa nočejo riskirati. Obdržati hočejo kot rezervo vsaj 12 milijonov ton. Zaradi tega hi bila letošnja svetovna potreba po uvozu pšenice nepokrita za 5,2 milijonov ion. To je zelo veliko, ker smo potrebo po uvozu celali na podlagi zmanjšane potrošnje med vojno-torej na podlagi minimuma, ki je že na meji stradanja.
Edini izhod iz tega kritičnega polpžaja je, da izvozniške drža-
6,0
4,5
4.6
3.7
39,8
48,2
ve, zlasti pa ZDA z ms’niša j" do-'iiačo potrošnjo, ki se je med vojno zelo dvignila v primeri s predvojnimi leti, zaradi predelave pšenice v špirit (za produkcijo umetne gume) in za rejo živali. V časopisih smo citali, da se vlade teh držav trudijo, da bi povečale na ta način možnost izvoza tega blaga, ki je prepotrebno za prehrano sveta, posebej pa tistih držav, ki so v vojni največ trpele..
Toda izgleda, da ameriški producenti pšenice niso pripravljeni na to žrtev. Država, ki je v rokah kapitala, ne more prisiliti kapital, da se ji pokori. Po sredi je predvsem, špekulacija na višje cene. Moramo namreč vedeti, ' da so cene temu blagu med vojno stalno naraščale in so se od leta 1938. do januarja 1946. dvignile za celih 243 odstotkov. jasno je, da skušajo ameriški producenti te cene obdržati. Zaradi tega so pričeli zadrževali pšenico in jo uporabljati v še večji meri za rejo prašičev in perutnine, katerih cene so v ZDA izredno donosne.
Ako se bo to nadaljevalo, se bo izvoz pšenice iz ZDA še bolj zmanjšal in Evropa bo imela še manj kruha, kakor ga itm danes.
Kratke za gospodarje
Se«», oves in rezanca so najbolj, šn in najbolj zdrava konjska krma, ostala krmila va konjem manj nqajajn ali jim celo Skodli, jejo.
koruza in ječmen sla najvrik-iadnejSe krma za pitanje prašičev.
ni je. najnevarnejša izmed vseh iilavie, zalo je n e rabi kol krm».
*
Me pokladaj izprijene k laje, preden je primerno ne popraviš. .
Plemensko živino je treba v dnini polovici brejosti bolj izdatno *n leč/irje krmiH,
Dajaj Sivini vedno določeno količino ihalske soli.
Sikar n e spreminja j Sivalske kla-je, hitro, ampak prehajaj polagoma od ene krme k dnini; zlasti je to vaino za. prehod sohe krme na, zeleno in oltralno.
Ne pripuščaj plemenske kobile pred dovršenim četrtim, krav in ovai; pred poldrugim in svinj pred enim letom.
Snetljivo XHo je breji Hvbi-i »e. lo nevarno.
Žrebeta in telela se spuičajo Sesto na prosto, da si utrdijo zdravje in da postanejo močnejša in Itretdtejsa.
Kmetijski svetovalec odgovaria
Vprašanje: Kljub temu, da som pazil pri izberi semenskega krompirja. ni bilo na njivj vse krom-pirišče enako. Ko je krompir cvetel, sem opazil, da so bili nekateri grmi lepi in veliki, drugi pa majhni. Kaj je temu vzrok? (Z. Grgič, Bazovica).
Odgovor: Da ni bilo krompirišče enako, je več vzrokov. Dobro vemo, da imajo nekateri krompirje-, vj gomolji bolj razvita očesa, dirigi manj. Mogoče niste krompir pravilno zrezali pred saditvijo, Čeravno se nam zdi krompirjevo seme enako, nastanejo, posebno če se več let ne menja seme, razni križanci, kateri imajo različno življenjske pogoje in zahteve. Na vsak način morajo naši kmetjo bolj paziti pri izberi krompirja za seme. Pri izbori moramo vzeli v obzir vse dobre lastnosti krompirja in to sta odpornost proti suši in škodljivcem. Letos smo opazili na primer, da ne napada ličinka majskega hrošča vse vrste krompirja enako. Nc smemo gledati samo na bujno razrast krom-pirišča. nego na tisto, kar ostane pod krompirjevim grmom. Grme izpod katerih mislimo vzeti seme, si moramo poprej dobro zaznamovati. Ni priporočljivo krompir za saditev rezati; boljšo je, da izpod dobrega grma izberemo gomolje srednje velikosti, najbolj prikladne za seme.
Vloga klajnega apna v prehrani živine
Slabu prebrana, v zvezi s pomanjkanjem sočno krme, je princ, sla naši živini težko bolezen — Ho. stolomnico. Kaj je vzrok tej liolez-niV Živina mora dobivati s krmo iste snovi iz katerih je sestavljeno njeno telo in sicer :	beljakovine,
tolšče, škrob, vodo In rudninske novi. Živina dobi v res dobri krmi (dobro senc, detelija, <ftiVbi|„ tropine) vse hranilne snovi potreb, ne za razvoj in produktivnost. Ce primanjkuje dobre krme In je prehrana živine .preveč enolična (n. pr. krmljenje le s slabim se, notn, slamo, repi), tedaj nastanejo razne bolezni pri živini, zlasti po. manjkanje krvi, tuberkuloza in kostolomuk-a Glavni vzrok poslednje bolezni je pomanjkanje rud. ninskih snovi v krmi. Rudninske soli (apno, fosfor) ne rede, so pa potrčimo živalim »a tvoritev kosti (mlttda živina). Breje živali uporabljajo rudninske snovi za zgr«. d hov okostja živali, ki ima priti na svet, a kravam mlekaricam je potrebno apno In fosfor, ker agu. bijo dnevno z oddgjo mleka velike količine teli rudninskih snovi.
Rudninske snovi p<>! ivlmjejo vse domače živali. Izkušnje so doka, zale, da pigino i**i v 20 dneh ako se mu i>opolnoma odtegnejo rud, ninske snovi (soli). Ce zmanjka pri perutnini apna in fosforja, ne. se ta jajca z mehko lupino. Pra, šiči so tudi podvrženi kostolomnJei, ker jih navadno krmimo s brano, v kateri primanjkuje rudninskih so. 11. Največ soh ima laneno seme, dobro seno in detelja, najmanj pa slama, sialio seno, repa in krompir. Stara, preizkušena primes krmi za vse domače živali je Uhi jim apno. V klajnem apnu sta dve glavni rudninski 'snovi:	apno in fosfor
spojena v taki obliki, da Jih živali lahko asimilirajo (izkoristijo, i«v. bavijo). Kako se podaja živini klajno apno? Pomeša se preprosto med pito tol 1x> odrasli govedi 2 veliki žlici (cen. 40 gr), prašičem in ovcam ono žiieo na dan. Per ul. nini se pomeša med pičo primerna količina, vsaj po 1 »p. na koke« n« <Vm.
tednifr
26. septembra 1946.
v
3—C—tt—s—le—c

Konzerviranje zelenjave za juhe in omake
Snov: 1 kg čebule, 1 kg korenja, 3/4 kg pctršilje-Vili korenin, 1/2 kg zelenih gomolik, Z zeleni kolerabi z zelenjem vred, 1 glava ohrovta, nekaj zelenja od pclrSilja in zelene, pol žličke popra, 5 vejic majarona, in 20 paradižnikov ali tej količini primerna količina pretlačend paradižnikove mezge.
Vse to zreži na mesoreznici, daj v široko kozico, doda) pol kg soli in kuhaj med trajnim mešanjem toliko časa, da se zgosti in postane rdečkasto-rjave barve. Nato zloži ohlajeno v konzervne kozarce, dobro potlači, na vrh nalij nekoliko olja, da se ne pokvari, in zaveži. Če ie pravilno prekuhano' in dodobra zgoščeno, se dobro ohrani tudi brez olja. — To rabimo kot dodatek k juham (na 2 1 juhe eno žličko), prav toliko h golažu in obari. Je izredno dobrega okusa in izboljša vsako jed.
Brusnice v vinu
3 kg izbranih in opranih brusnic stresemo v vročo, a ne vrelo vodo in jih pustimo nekaj minut, da sc jim trpkost omili. Nato jih stresemo na rešeto in pustimo, da še dobro odtečejo. Medtem skuhamo 1/2 kg sladkorne sipe in 1/2 1 rdečega vina. Ko. to dobro prevre, stresemo brusnice vanj in jih pustimo nekaj minut vreti. Dodamo nekoliko cimetove skorjice in vanilje, lahko tudi par klinčkov. Med kuhanjem posnemamo pene in vložimo vroče v kozarce, pokrijemo in zavežemo šele, ko so ohlajene.
Naša prehrana pozimi
Cim nastopijo hladni jesenski dnevi in za njimi mrzli zimski, nam tek do jedi raste, vedno smo lačni. To zato, ker potrebuje naše telo več toplote, ki mu jo moramo dovajati s hrano. Zato potrebujemo v mrzlem letnem času krepkejša in izdatnejša jedila kakor poleti. Uživati moramo več stročnic, t. j. fižol, grah, lečo, nadalje močnate jedi, krompir, posebno pa več maščobe in mesa. Tudi alkoholne pijače pozimi našemu telesu boli prijajo kakor poleti. V vročini nas bolj mikalo hladilne pijače sadnih •sokov, pivo in vino, ki vsebuje malo alkohola. Po zimi pa se nam hoče poleg rednih obrokov izdatnejše hrane tudi toplega predjužnika in tople popoldanske malice. Poleti nam zato zadostuje sadje in kruh, prija nam v čaju bolj limonin sok, pozimi pa se nam prileže k čaju dodatek vina, ruma, konjaka ali sadjevca, da nas ogreje. Vendar pa tudi pozimi ne smemo opustiti sveže zelenjave in svežega sadja. Uživajmo tega, dokler ga je le mogoče dobiti. Surovo sadje in zelenjava vsebujeta rastlinske soli, železo. fosfate, apno in drugo. V surovem sadju so vitamini, (posebno v citronah in oranžah), ki so našemu telesu nujno potrebni.
Ribe
RIBE so odlična mesna hrana zaradi mnogih prednosti, ki jih imajo pred drugimi mesnimi vrstami. Kemična sestavina ribjega mesa ima poleg redilnih snovi, katere imajo tudi druge mesne vrste, še važne dopolnilne in rudninske snovi, n. pr. jod iu fosfor. V želodcu tvorijo neznatno množino kislin, meso toplokrvnih živali pa tvori mnogo sečne kisline, ki Je pogosto vzrok vnetjem in raznim obolenjem, n. pr. ledvičnim boleznim, gihtu, revmatizmu in dr. Zato so ribe primerne tudi za deco in stare ljudi. Posebno nemastne kuhane ribe, ki imajo belo meso, so izredno lahko prebavljive, da lahko postrežemo z njim' tudi bolnikom. Ribe, posebno morske, nam nudijo prijetno spremembo v hrani, ker jih lahko pripravljamo na različne nači-. ne, in kar je tudi važno, hitro so pripravljene.
Gospodinjski nasveti
DA SE KROMPIR, ki sra kuhaš v oblicah, ne razkuha, dodaj vodi nekoliko soli ali kisa.
MASTNE MADEŽE na volneni ali svileni obleki Potresi z morsko peno dobiš Jo v drogeriji in pu-.sti čez noč, da potegne maščobo nase. Drugi dan skrtači' obleko, a če je madež globok, da ni še
izčiščen, ga potresi še enkrat s peno precej na debelo, dokler popolnoma ne izgine.
LESK NA OBLEKAH od sedenja in na rokavih odstraniš tako, da namočiš snažno krpo v kisu, trdo ožmeš in položiš na svetli del obleke ter jo z vročim likalnikom nalahko polikaš, toda ne toliko časa, da se pod likalnikom posuši. Nato položiš obleko preko stola, da se polagoma izhlapi in posuši. Kis odstrani lesk in osveži barvo obleke.
Namesto kisa vzameš lahko tudi salmijak in sicer razredčen s Čisto vodo. V tem primeru daš na en liter vode eno žlico salmi jaka in nato postopaš z likalnikom, kakor gori.
Misli o ljubezni
V ljubezni je vso skrivnost:
puščice njene, njen tul, nje plamenica'
in detinstva zarja;
dojeti v enem dnevu to modrost *•
ni moči njemu, ki o njej preudarja.
______LA FONTAINE
O ljubezen, počelo sveta! Dragoceni plamen. na katerega vsa narava nenehoma paz; kakor nemirna vestalka v božjem svetišču!
MUSSET
Ljubiti — to je imeti v rokah za vse preskušnje nit vodnico, za vsa pota plamenico in čašo za zajemanje v vseh vodah.
11UGO
Ljubezen jo samo krik upora proti praznoti življenja.
BATA IT,LE
Rešitev Iz prejšnje številke:
Trije obrtniki: pleskar, 'sedlar, steklar. Številčnica:	bala, avla, roka, kolo, orel, vaja,
lava, Java, ernr — Barkovlje.
Križanka
1234567	89
Vodoravno: A) prispodoba; n) pravilna razvr. stitev; žuželka: industrijska rastlina: C) moško ime: lošž; pesnitev: C) ptica: število; kradljivce: D) obrcžic; setišče; E) predlog; glas; klica; F) žensko ime: izrek; dvojica Čutil; •G) kemična prvina, senčnica; veznik; H) nauk o telesnem ustroju. Navpično: 1. pokrajina v Španiji; 2. oblika vode; števnik; ruska reka; 3. moško ime; plod; žensko ime; d. športni izraz; poželenje; svetopisemska oseba; 5. plevel; časovna enota; 6. povodna žival; konica: vprašalni prislov; 7. glina; zlast; kazalni zaimek; 8. gnev; mesto ob Adiži; piiača; h. pokrajina v Aziji.
Odgovarja JOŽE KOREN ■ Založba Primorskega dnevnika, Trat.
7 =
FT FIZKULTURA
V finale za pokal „Delavske enotnosti"
so se plasirali Sv. Marko, Rojanese, frausin in Ponzianina
V nedeljo se je končal prvj del tekmovanja za pokal »Delavske enotnosti« Najzanimivejša tekma te nedelje je bila med Sv. Markom in Rocolom, ki sta bila oba favorita za vstop v finale. Po ostri, vendar v pravem športnem duhu igrani tekmi je zmagalo moštvo Sv. Marka z rezultatom 2:1 in s tem izločilo Rocol od nadaljhega finalnega tekmovanja. V ostalih srečanjih so zmagala boljša moštva, tako kot je bilo pričakovati. V finalnih tekmah bodo sodelovala moštva Sv. Marka. Rojanese, Pon-ziamne in Frausina. Tehnični rezultati nedelje: Skupina A: Rojanese—Kra-Ipč 2 :1; Col—Dugolin 2:0: Zadruge—Re-dtt'o 2:0. Skupina B: Čebul ec—Dreher 1:0; brausm—Gasimi 2: 0; Ponzianina -Pisoni
Skedenj—Montebello 2 : 0
Po štirikratnem neodločenem rezultatu se je v nedeljo vršila že petič finalna nogo-metna tekma za pokal »Coverlizza«. Na igrišču pri Sv. Ivanu so se zbrali številni ljubitelji nogometne igre. To pot je bilo moštvo Skednja boljše in si je zaslužilo
zmago. Gole za Skedenj sta zabila Braini v 30’ prvowa polčasa in Gerbac v zadnji minuti pred koncem. Po tekmi je brat pokojnega Coverlizzo izročil Skednju pokal, Montebellu pa spominsko plaketo.
Gostovanje Ponziane na Reki
V nedeljo jo nogometno moštvo Ponziana iz Trsta odigralo na Reki prijateljsko tekmo proti Kvarneru. Ponziana je bila ve« cas v premoči in s svoja igro zadovoljila občinstvo. Končen rezultat je 2:0 za Pon-ziano. Gole sta zabila Stivoli v 16’ prvega pdlčasa in Gerin v 5’ drugega polčasa. Omeniti moramo, da je Ponziana zabila še dva gola, kartera pa sodnik ni priznal.
Trebče—Sežana
Nogometni odsek prosvetnega društva »Sežana« je res delaven. V nedeljo je povabil nogometno moštvo iz Trebč. Pred precejšnjim številom gledalcev je enajsterica iz Trebč zmagala nad »Sežano« po'lepi in hitri igri z rezultatom 4:2. Pri Sežani se je odlikovala obramba, pri Trebčah pa napad.
O plavalnem športu
Plavanje kot šport je človeštvo pričelo smotrno gojiti šolo v XX. stoletju. V začetku so poznali le dva sloga in sicer prsni in boem (vijolinca), kmalu pozneje pa tudi hrbtni slog. Leta l!H)(i pa je Evropa zastrmela, ko je Avstralec lleally pokazal nov doslej nepoznan slog. To je bil crawl ki je bil znatno hitrejši od vseh ostalih slogov in se je zaradi tega znatno razširil.
Go pogledamo statistiko razvoja plavalnega športa, vidimo, da imajo glavno besedo v plavanju Američani in Japonci, katerim pa so sc v zadnjem času pridružili se Rusi. Med ženskami prednjačijo danske in nizozemske plavalke. Iz seznama svetovnih rekorderjev razberemo tudi razvoj raznih slogov.
Na 100 m prosto jo mod prvim svetovnim rekordom, ki ga jo postavil Američan Jon-uy, UVissmuller ter med svetovnim rekor-dmn iz leta 1940 samo ena sekunda razlike. Toda le šestim plavalcem se je doslej (»osrečilo prekositi rekord iz leta 1020. Na 200 m prosto pa jo slika že drugačna 45
plavalcev je doseglo boljši čas kot jo rekord iz leta 1926. Približno isto je na srednji in dolgi progi, kjer je pred 20 leti imel rekord Šved Arneborg. Pri prsnih plavalcih opažamo ogromen napredek. Novi slog »metuljček« je klasični prsni slog znatno izpodrinil. Res je, da so uspehi sovjetskih mojstrov Bojčenka in Meška izredni, toda napredek je tudi v množici. Na olimpijski, progi .200 m prsno je kar 77 plavalcev pre-kosdo stari rekord; med njimi sta tudi 2 jugoslovanska plavalca Tone Cerar in Božo Grkini«, od katerih je bil prvi pred vojno mod najboljšimi v svetu.
ravno zaradi tega. ker so se šele v za niom. času množično (»ričele baviti s špo tom. Na 200 m prsno je kar 122 plavalk, so prekosile stari rekord. Med njimi je tu Jugoslovanka Mira Korpesova, ki je lansl leto dosegla čas 3.10.8. s katerim se je uv -lila na 60. mesto najboljših plavalk i svetu. Prinašamo lestvico svetovnih reko dov iz lei a 1920 ter 1940.
P r o g a 100 m prosto 200 m prosto 400 m prosto 1500 m prosto 100 m prsno 200 m prsno 100 m hrhlrio
100 m prosto 400 m prosto 100 m prsno 200 m prsno 100 m hrbtno
Moškj
Svetovni rekord 1926
57.4 Weissmtiller (USA) 2.15.6 Weissmiiller (USA)
1.50.3	Borg (Šved.)
20.04.4 Borg (Šved.)
I • 15.(1 Faust (Nem.)
2.50.4	liademacher (Nem!) 1.11.2. Laufec (USA)
Ženske
1.10.0 Lackie (USA)'
5.53.2 Ederle (USA)
1.28.8 Geraghty USA)
3.18.4	Baron (Niz.)
1.22.4	Bauer (USA)
Svetovni rekord 1646
56.4	Fick (USA)
2.07.2 Medica (USA) 1.38.5 Smith (USA)
18.58.8	Amano (Jap.);
1.05.4	Bojčenko (SSSR)
2.29.8	Bo jčenko (SSSR) 1.04.7 Kicfer (USA)
I.OUi Deu Onde» (Niz.) ■5 00.1 llveger (Dan.)
1.19.4	Grass (Nem.)
2.55.5	Kapeli (Nem.)
110.9 Kirni (Niz.)
jelena ^obilica
(P. Bažov)
»Potem pa, veste Kaj, dečki.... Pokazal vam bom kraj, ikjer me lahko najdete. Samo da nobenemu____Ste razumeli?«
Zagotovili smo mu, da ne bomo povedali ni-komur.«
»Niti očetu, niti materi. To ne bo slabo. Vedite, da mi je znano, v ikateri ulici stanujete.«
»Kaj ti stričko misliš da smo mi morda takšni!«
»No, le pomalo. Boljše bi bilo, da ne bi poznal vašib očetov, dečki, to povem le tako in vi ne vzemite toga kot žalitev. Če pa bodete izdali, so vam ne bo godilo dobro.«
Kadar smo zatrdno obljubili, da ne bomo za bobeno ceno nikomur nič povedali, je ranjenec spregovoril bolj laskavo:
»Dobro, dobro ■— verjamem. Poslušajte torej, 'kaj vam povem. Sedaj bomo zapluli na Karan-daževo goro. Tam jc bil nekoč rudnik. Vam je *nano?<f
»Tam se dobi mnogo okostnjakov.«
»No, torej. Splazil se bom proti tej jasi. No wm se pa ustavil na bregu, ampab se bom
potrudil, da prilezem do noči ik poljski poti. Les je tam drobnejši, pa je gostejši. Tam vas bom tudi čakal. Vi pa mi skrite malo kruha za kakšno deblo ob vodi. Dobro tako?«
Končno smo se sporazumeli.
»Kako me boste poiskali?«
»Prišli bomo semkaj, začeli bomo klicati in ti se boš odzval «
»In če vas ne bom takoj slišal? Kaj pa potem?«
»Potem...; potem naj Egorša zažvižga. On je najboljši v naši ulici. Nikdo ga ne more prekositi. Ko zažvižga — ga boš takoj slišal.«
»Ne, dečki. Tako se ne dela. Bolje bo alko .napravimo takole: Iz Gorjanke krenite po poljski poti. Ko pridete do Karandašcve gore, do tele jase, obrnite po njej proti ribniku in stopajte v to smer, pojoč vsi trije eno in isto pesom. Katero znate?«
»Ono o miški iz mišnice:
Prišla je miška iz mišnice, vzela je žito iz žitnice...
»Dobro... Peti morate polglasno, in jaz sc bom odzval. Ako so ne oglasim pomeni, da me ni tu.«
»Kje boš tedaj?« je vprašal Petka.
»Kakor bo naneslo. Niti sam ne vem. Sedaj pa moramo pristati. Glejte, na onile jasi.«
Ko sc jc posedel na breg, nam je ranjen« svetoval :
»Vi pa, dečki, veslajte kar pod bregom. P krajnih ulicah nekje sc izkrcajte. Katera vaša ulica?«
»Peta s tega konca «
»Torej nasvidenje v kratkem. Sedaj pa po dite m ne pozabite, da ča kam na vas. Coli i s veda odpahmte. Čez noč ga bo odneslo pro jezu. Vidite, veter s te strani se je polegel. I previdno m pazite «
Ko smo ostali sami, smo dolgo časa molčal Loin sc je pozibaval. Koljuša se je preložil veslu pri krmilu. Tudi,to je napravil molč
1 rvi je spregovoril Petka:
»l orej, dečki, kar bo pa bo. Doma nas hod naklestili — mi pa moramo govoriti vsi enaki bodili smo po Veršinki.«
»Namazali nas bodo pa vkljub temu.«
»No, če že bomo govorili...«
že Prav tako. Kar pripravita se! Sam TiiG besedice ne o onem! In kruha preskrbiti Nasi ih nas le bodo... Najprej nas bodo m seskah, potem dobimo jesti. Ne deri se teda 11 Egorsa poprosi očeta, naj ti da še. Beci. d si se lačen On ti bo odrezal še en kos, ti pa v žep z njim.«
(Se nadaljuj«
8 =
SiMadsHti tednik
Js-t-d-e-n-v-s-t-i-U-a-U
V BORBI PROTI IMPERIALIZMU
Nihče noče biti
podjarmljeni! ~ j\ffU
Nihče noče biti suženj!
Briško, in vse primorsko ljudstvo odločno protestira proti francoski črti, na osnovi katere bi bilo prepuščeno
imperialistom na desettisoče Slovencev
mm # . ,
Proti kolonialnim ukrepom ZVU
protestirajo
množice Tržačanov pred sedežem ZVU v Trstu, kajti
prepričani so, da
V koliko se vzdrževanje reda v Trstu razlikuje od „vzdrževanja" reda v Haifi v Palestini? (giej spodnje slike o
nismo več daleč od kolonialno demokratičnih razmer v Palestini in drugih delih demokratičnega imperija....
H