S.Í.D. i ■ < i TEMA Glasnik S.E.D. 38/3.4 1998, stran 34 Katka Grzinčič MUZEJI NA INTERNETU "Deskati" po Internetu danes ni več stvar prestižu, temveč že kar nuja vsakega aktivno pišočega posameznika. Računalnik za marsikoga še vedno ni tako dostopen, kot je telefon, vendar pa se v Sloveniji te pojavljajo tyber-cafeji, ki nudijo poleg običajne pijače tudi računalnik z Internetom, Kakšno veliko znanje za brskanje po mreži ni potrebno, vendar pa mora biti posameznik kar spreten oziroma trdno odločen, da iz ponujene množice nekoristnih informacij dobi tisto, ki jo zares potrebuje, in se ne prepusti užitkom zapeljevanja drugih, mogoče (malček) mikavttejših ponudb. Ni treba veliko in že lahko iz spletne strani muzejske zbirke v Narodnem muzeju p ris toneš na športni struni celjskih rokometašev, kjer so predstavljeni vsi igralci, njihove fotografije in posebnosti. Internet je zasvojil ljudi, tako je postal enakovreden medij časopisu, radiu in televiziji. Po besedah Brana Ferrena je internet postal pomemben tudi za promoviranje muzejev in njihovih izdelkov (Feren 1996, 126), Lahko bi se celo reklo, da je internet učinkovitejši od drugih medijev, saj spletna stran določenega muzeja na internetu pokaže, da muzej uspešno sledi sodobnim smernicam razvoja. Razlike med spletnimi stranmi muzejev na internem so velike, Računalniška grafika, njena i/delava in tehnika so tako napredovali, da ni več tako pomembno, ali je muzej na internetu ali ne, temveč, kako se v okviru navedenega medija predstavlja. Začetna stran s fotografijo stavbe muzeja, ki ji sledijo splošne informacije, nekaj strani opisov, kaj muzej počne in kaj vse zbira, ni več dovolj. Spletna stran muzeja mora bili oblikovana tako, da predstavlja čim realnejšo podobo muzeja. Tridimenzionalne fotografije, kratki podnapisi, čim večja izbira ikon oziroma poglavij in podpoglavij, različne teme in sveže informacije morajo virtual nega obiskovalca pritegniti tako, da ostane na spletni strani muzeja čim dlje. kar skuša muzej doseči tudi v realnosti, z resničnimi obiskovalci. Archives & M usen m Informutics so ietos že drugič zapored organizirali konferenco na temo Muzeji in internet, ki je potekala v Kanadi, v Torontu. od 22. do 25. aprila. Na tridnevni konferenci so razpravljali o uporabi interneta v muzejih, problemih in napakah, predstavili so nove tehnološke izboljšave in ponudbo. Muzcalei so se lahko vključili tudi v števiine delavnice, v katerih so se lahko naučili specifičih znanj o uporabi interneta na svojem področju. Tudi letos so na tej konferenci izbrali najboljše spletne strani muzejev, ki so bile razdeljene v šest kategorij: najboljša spletna stran muzeja za virtualno razstavo, za pridobivanje novih članov, za strokovnjake v muzejih, za izobraževanje, za raziskovanje in najboljša spletna stran muzeja na splošno. Lahko si jih ogledate na www.archimuse.com/mv98/frame-best.html. Posebno vredna ogleda muzejska stran je nagrejena virtualna razstava španskega muzeja El Pais (diarioelpais.com/muva2/). Imeli boste občutek, da se zares sprehajate v njem. Ustvarjalci spletnih strani slovenskih muzejev se bodo morali še precej potruditi, da bodo dosegli takšen nivo, kot so ga predstavile zmagovalke najboljših spletnih strani muzejev na konferenci v Torontu. Pohvalno je. da ima večina večjih slovenskih muzejev spletno stran na internetu, vendar je ta preskromna tako po videzu kot vsebini. Muzeji so predstavljeni kot referat, v katerem je na nekaj straneh opisana njihova dejavnost, predstavljene so zbirke z nekaj fotografijami, napisane pa so še osnovne informacije, kdaj je muzej odprt in kolikšna je vstopnina. Naslov vseh slovenskih muzejev lahko najdete na www.2.arnes.si/~ljprirodm6/. kjer pa vam je na voljo še mnogo drugih naslovov svetovnih muzejev, predstavljenih na internetu. Slovenski etnografski muzej najdete pod naslovom www.etno-muzej.si. Njegova spletna stran je poleg Muzeja novejše zgodovine. Narodnega in Prirodoslovnega muzeja ena izmed boljših spletnih strani muzejev v Sloveniji, v svetovnem pogledu pa sodi v povprečje, mogoče za nacionalno institucijo celo podpovprečje. Spletna stran SEM obiskovalcu nudi splošen vpogled v dogajanje muzeja. Predstavljene so lastne in gostujoče razstave ter razstave SEM, ki Glasnik S.E.D. 38/3.4 1998. stran 35 TEMA 11,11. lili,. " "T-fH"V- t"« FffA-io** > . J ll & ■TTciT-1 M«n» S+VCft rt.|Wy S F M 4 ! ii- "H I H MI ... M. mjltpJ.* MlMn 11 inViPl-rtrM f v • J »i. ... ¥i.t>r# ■ Utrfdrh -Uïjhi (Pml• : KAAIM f ■rinpdttk* "i I EltP,n,Ltin njh.: HVI*j -■ 1 11- p^crr tr-n. jPi-P im pM. flup. c 'I*' |U -Ar -■> * C JÄflt tmïiMi, -I. > !■■> mît» i mLjIwt. »4fl«H p:.....................lyfwcBItPii it.iHfr ' M'jrV J.'llf- .f.- ■!„□ p i.ii. t -, L ud Kpi . mrt rnjt^ikn K IüCt-r PJTJL, mri IPI'P IIP riüfcj*jn tn*n n P prtpH .im ggmiiiEpfShovMS 'V'" ' (H^p-ç, .|J.n.pri. .fr- » gostujejo po drugih muzejih v Sloveniji. Obiskovalec lahko dobi informacije o trenutnih dogodkih 1er preteklih in bodočih muzejskih delavnicah. Muzejske zbirke so le naštete, tu in tam pa so vključene še fotografije zanimivih predmetov. Poglavje o muzeju (oddelkih in dejavnostih, zgodovini in muzeju danes in jutri) še pripravljajo. Pohvalno je, da seje S FM odločil tržiti svoje publikacije tudi preko interneta. Nudijo seznam katalogov razstav, ki so dostopni v knjižnici, na žalost pa se jih ne da kupili. Spletna stran je napisana v slovenskem in angleškem jeziku. Zanimivo je. da Potencialne obiskovalce tudi na Internetu opozarjajo, da seje muzej preselil na novo lokacijo, na voljo pa je tudi zemljevid, ki kaže zarisano pot do institucije. Ce si ogledamo vse slovenske muzeje na internetu, lahko opazimo, da nobeden ne izpolnjuje svojega poslanstva v celoti. Po besedah Brana Ferrena bodo muzeji v prihodnosti morali na internetu vzpostaviti novo avtoriteto, ki bo temeljila na istem nivoju in isti konkurenci, kol jo ima zdaj muzej ztinaj računalniške domišljije. Muzealci se bodo morali zavedali, da na Internetu ni več pomembno, kje določeno slavno sliko vidiš in v katerem muzeju se nahaja, saj jo lahko vidiš v 'em trenutku, na računalniku. Ljudje si celo z lastnimi spletnimi stranmi ustvarjajo svoje muzeje, ki dobivajo večje število obiskovalcev kot prave spletne strani slavnih muzejev. Tako imenovani "kvazi muzeji" so si ustvarili svoj muzejski izdelek, svojo podobo in svojo identiteto. To pomeni, da bodo ljudje tudi s pomočjo uiterneta vzpostavljali muzejsko doživetje, poskrbeti pa ho treba, da bo pravo (Feren 1996, 144). Glavni namen interneta jc dvosmerna komunikacija med uporabnikom in ponudnikom. Večina slovenskih muzejev intemetu tega ne priznava ali pa lega dejstva ne zna izkoristili. Slovenski etnografski muzej sicer nudi splošni e-mail, na katerega lahko nasloviš vsa možna vprašanja, kakšnih drugih informacij pa muzealci s strani obiskovalcev na intcrnelu ne morejo dobiti. Svojih V'rtualnih obiskovalcev niti ne napotijo k temu, da lahko SVoje predloge in mnenja pišejo na določen naslov. V uijini se že poslužujejo različnih "trikov", ki ponudnikom prinašajo dragocene podatke o njihovih uporabnikih. Lep primer je anketa, ki jo večina rada izpolnjuje. Z anketami bi lahko muzeji poleg že omenjenih podatkov o uporabnikih prejemali tudi razne predloge, kritike in pohvale. Po besedah Jarrattove se v tem scenariju za muzeje lahko pojavi ena sama nevarnost, V svetu podob, računalniških informacij oziroma interneta lahko postanejo muzeji tako imenovane "steklene hiše" Od trenutka, ko muzej Ustinov! spletno stran na intemetu, se "razgali" pred vsem občinstvom. Vse nadaljnje delo vodstva, kustosov, osebja v odnosih z javnostjo, oddelka za trženje in drugih, je na ogled celotni "cyber" javnosti. Resda trenutno uporablja internet le določena skupina ljudi, vendar pa se bo to v prihodnosti zagotovo spremenilo. Prav vsak bo lahko izvedel tisto, kar želi ali potrebuje vedeti. Iz kupa ponujenih informacij pa se bo uporabnikom interneta pojavila nova težava, in sicer vprašanje, kaj je resnično in kaj ne (Jaratt 1996,26). Seznam literature: ■ FEREN, Bran 1996: New tools to help museums perform their work. V: Museums for the new millennium. Washington - JARRATT, Jennifer 1996: External factors affecting organisations, V: Museum for ihe new millennium, Washington m.