Kronika. = »Slovenec« piše sedaj, ko so suspendirali okrajnega glavarja y Črnomlju zaradi razvijajočega se »vinicizma«, tako-le: »... diskusija o javni korupciji ni bila še nikdar, pri nobenem ljudstvu, ki da kaj na svojo* čast, končana prej, dokler se socialna krivica ni poravnala... Tu gre za cel sistem javne korupcije...« Kako neki je pisal »Slovenec« takrat, ko ni šlo za okrajnega glavarja, ampak ko so ljudje, ki so stali — in še stoje — za »Slovencem«, z brezsrčno sirovostjo in divjo silo uganjali največjo korupcijo ter dušili in uničevali poštenje, čast in eksistence — učiteljstva?! »Mi ne bomo nikdar odnehali od boja za urejeno in nekorumpirano javno upravo.« Prav tako! »Slovenec« naj bere samega sebe (št. 149 z dne 2. t. m.) — pa naj pouravi sedaj, kar je zagrešil v preteklosti! (Pariški a;>aši, barcelonski anarhisti itd. Dolga vrsta se vije deset let nazaj!) = Mestni šolski licej. Vpisovanje v I. razred in v višje razrede liceja je v soboto, dne 5. julija od pol 8. do 9. ure dopoidne v poslopju ,,Mladike", Šubičeva ulica, pod običajnimi pogoji. Sprejemni izpiti se vrše istega dne ob 9. dopoldne. = Za suplente na srednjih šolah, ki imajo popolne izpite, je vlada sklenila, da se jim izplačujejo počenši z dnem 1. velikega travna 1919 začasno do 30. malega travna 1920 službeni prejemki pravih učiteljev v IX. činovnem razredu. = Tečaj za učitelje. Poverjeništvo za uk in bogočastje priredi štiritedenski tečaj za izobrazbo učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah. — Za ljudsko prosveto. Pokrajinska vlada v Splitu je odredila, da se preosnuje mestna knjižnica v javno knjižnico. Knjižnica šieje nad 14.000 del. = Za dijaštvo. Glavni zbor kulturnega diuštva »Prosvete« v Sarajevu, ki je bilo doslej izkjlučno srbsko-bosansko, je sklenil, da se delokrog društva razširi na vse kraljestvo in da podpirajo vse dijake ne glede na njih pleme in vero. = Z zagrebškega vseučilišča. Za šolsko leto 1919—20 je izvoljen za dekana medicinske fakultete v Zagrebu Slovenec prof. dr. Boris Zarnik, za prodekana pa prof. dr. Miroslav Cačkovič. = Hrvatske šole y Istri — poitalijančcne- Na predlog civilnega komisarja za politiški okraj Pazin je istrski deželni odbor izposloval pri guvernerju Julijske Benečije odredbo, glasom katere se dosedanje hrvatske šole skoro v vseh krajih imenovanega politiškega okraja preustroje z italijanskim učnim jezikom. — To je — samoodločba narodov! = Prve slovenske knjige za slepe. Društvo »Dobrodelnost" y Ljubljani je izdalo prve slovenske knjige za slepe, zlasti za one nesrečne žrtve svetovne vojne — vojne slepce. Knjige so urejene po Braillevi metodi. = Okrajni šolski komisarijat v Vellkovcu pozivlja vse učitelje-begunce, da čimpreje nastopijo svojo službo. Vzrok morebitne zakasnitve nastopa naj brzojavno javijo. = Demisija ministra za verstvo. Belgrajske ,,Večerne Novosti" prinašajo vest, da bo minister za verstvo dr. Alaupovič podal ostavko. = »O, zlatih dni spomin...« vzklikam z našim pesnikom Simonom Gregorčičem. — Bilo je 9. avg. 1891 leta v zlati Pragi, ko je zborovalo češko učiteljstvo iz Češke, Moravske, Šlezije in tudi nekateri iz Slovaške — Ogrske — na Žofinskem ostrovu (otoku) ob Vltavi. Prostrana dvorana je bila vedno polna zborovalcev. Došlo je iste dni nad deset t_soč čeških učiteljev na zborovanje. Seveda je došlo večinoma zaradi deželne razstave toliko učiteljev in učiteljic v Prago. Impozantno število! Tudi slovenskih učiteljev nas je bilo 16 in približno 100 srbohrvatskih na razstavi in tudi na zborovanju. Divili smo se češki obrti, češki šoli, češki literaturi, sploh vsej kulturi, ki so nam jo Čehi pokazali s svojo razstavo. Ne pozabim pa tudi nikdar Jan Legovih besedi, ki nam jih je izustil v ino- vem "češkem muzeju koncem Vaclavove ulice: »Cehi smo z vztrajnim naporom dosegli to, kar imamo; hočemo biti nekoč samostojni, ne pod nemškim jarmom, brez varuštva Habsburžanov. Politiško obzorje je precej temno in vlada nas pritiska; mi pa pokažemo odporno silo in se upremo, če bi nas hoteli popolnoma zasužniti. Konji v Pardubicah so že obuzdami.« Itd. Samozavestno je govoril. Danes praznujejo tudi Celii svoj Vidov dam — dan svobode. Po; zborovanju učit. smo imeli na Žofinskem ostrovu banket, katerega smo se udeležili poleg čeških učiteljev tudi nekateri slovenski in srbohrvatski učitelji. Na pozdrav Cehov je prvi odzdravil zupan kobariški, pred mesecem kot begunec v Ljubljani umrli umirovljeni naducitelj-posestnik Ant. Miklavič. Zalostno jc omenjal nesrečni dan naše jugoslovanske zgodovine — Vidov dan 1389. Zaradi tega je naša kultura zaostala. Kruti Turek nas je pestil več stoletij in še brani in krati našim najjužnejšim bratom najdražji zaklad — svobodo. »Ne moremo pokazati Jugoslovani na polju prosvete takih uspehov kot vi Cehi, tudi že iz vzroka, ker smo razcepljeni na toliko dežel in držav. Kdaj bomo mi jugoslov. učitelji v tolikem številu in ponosu skupno zborovali? Nikdar!« — Pač, ravno te dmi se zbirajo v Beogradu ustanovniki odposlanci raznih učit. zvez k združenju UJU. Tudi nas mora biti nekoč 10.000 na zborovanju. — Isti dan zvečer smo se sešli z našim sedanjim slov. zastopnikom rva mirovni konferenci v Pa* rizu dr. G. Gregorinom iz Trsta, ki nas je bodril, da bodimo kakor Čehi vztrajni v naporu za narod in napočil nam bo svobode dan. Pohvalil je tovariša A. M., da se je a učit. banketu dobro odrezal. — Bog je z nami. Vidov dan in kralja Petra I. godovni dan že praznujemo v kraljestvu SHS. — Bohinjska Bela, Vidov dan 1919. Jos. K o r o š e c. nadučitelj.